1
International Conference Mednarodna konferenca
EDUvision 2015
»Modern Approaches to Teaching Coming Generation«
»Sodobni pristopi poučevanja prihajajočih generacij«
Ljubljana, 3rd & 4th December 2015 / 3. – 4. december 2015
Organizer / Organizator EDUvision, Stanislav Jurjevčič s.p.
2
International conference EDUvision 2015
»Modern Approaches to Teaching Coming Generation«
Ljubljana, December 3-4, 2015
Organizer / Organizator:
EDUvision
Stanislav Jurjevčič s.p.
Editor / Uredila: mag. Mojca Orel
Published by / Založil:
EDUvision, Stanislav Jurjevčič s.p.
Venue and date of issue / Kraj in datum izdaje:
Ljubljana, December 3, 2015
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.3(082)(0.034.2)
37.091.64(082)(0.034.2)
INTERNATIONAL Conference EDUvision 2015, Ljubljana
Modern approaches to teaching coming generation [Elektronski vir] = Sodobni pristopi poučevanja prihajajočih generacij / International Conference EDUvision 2015, Ljubljana, 3rd & 4th December 2015 = Mednarodna konferenca EDUvision, 3.-4. december 2015 ; organizer, organizator Eduvision ; editor Mojca Orel. - El. knjiga. - Polhov Gradec : Eduvision, 2015
ISBN 978-961-93662-5-7 (pdf)
1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Orel, Mojca, 1971- 4. Eduvision (Polhov Gradec)
282364416
3
INDEX / KAZALO
PREFACE ... 7
PREDGOVOR ... 8
PROGRAMME AND REVIEW COMMITTEE OF THE INTERNATIONAL CONFERENCE / Programski in recenzentski odbor mednarodne konference ... 9
NEUROEDUCATION / NEVROEDUKACIJA ... 11
Naši možgani med čuječnostjo (mindfulness) in digitalnim svetom ... 12
Razvijajoči se možgani in porajajoča empatija ... 24
Utjecaj različitog stupnja informiranosti na induciranje lažnih sjećanja ... 31
Učenje in poučevanje z vidika nevroedukacije ... 42
Ćuječnost v nas. Oči novorojenčka – v njih je ves svet ... 51
Povezanost izbranih dejavnikov okolja z zorenjem v predšolskem obdobju ... 57
Pojmovne mreže – ključ do učenja z razumevanjem ... 66
COMMUNICATION AND PERSONALITY DEVELOPMENT / KOMUNIKACIJA IN RAZVOJ OSEBNOSTI ... 74
How much personality is important in educational context? ... 75
Vrijednosni sustav mladih – putokaz pedagogijskoj znanosti i pedagoškoj praksi ... 84
Kultura v sporazumevanju – presežek ali »nujni pogoj«? ... 98
Kako najti v sebi skriti zaklad? ... 114
Motivacija za učenje pri otrocih s specifičnimi učnimi težavami ... 133
Navike korištenja interneta i njihova uloga doživljavanju neugodnih iskustva na internetu ... 143
Nastavnički stres i profesionalno sagorijevanje ... 157
Narovalni dejavniki in smernice dela z otroki z brezčutnimi/neobčutljivimi potezami v Vzgojnem zavodu Planina ... 170
Ljevoruko dijete u dječjem vrtiću ... 179
Predlog mentorskega dela z otroškim parlamentom ... 194
Povezanost roditeljskih odgojnih stilova i odnosa braće i sestara u obiteljskom okruženju ... 217
Vzgoja (šola) v potrošniški, narcistični družbi ... 229
Slišati in pomagati, ko sodelavec potrebuje pomoč ... 241
4
Jecljanje in temperament ... 248
Problemi s mucanjem u nastavi hrvatskoga jezika u osnovnoj školi ... 260
Individualno vzgojno načrtovanje učitelja ... 276
Težavni otroci ... 288
Medgeneracijski projekt sadeži družbe na GSKŠ Ruše ... 295
Ogled doma starostnikov – strokovna ekskurzija v okviru obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti ... 307
TEACHING ON THE ENVIRONMENT AND SUSTAINABLE DEVELOPMENT / POUČEVANJE ZA OKOLJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ ... 320
Dijakovo spoznavanje z Naturo 2000 ... 321
Načrtovanje nove razsvetljave s programom Dialux in izračun prihrankov ... 329
Nujnost poučevanja problematike podnebnih sprememb kot globalnega izziva človeštva v obveznem izobraževanju ... 338
Trajnostni razvoj pri pouku geografije v programu splošne gimnazije ... 348
Elementi trajnostnega razvoja na Jurčičevi učni poti ... 356
MODERN APPROACHES AND CHALLENGES / SODOBNI PRISTOPI IN IZZIVI ... 365
Innovative class material - What an ebook should look like! ... 366
How to prosper in textbook illustration? Aesthetic and artistic analysis of the textbooks for young learners ... 373
Preverjanje razumevanja računalniških konceptov s pomočjo Neopiagetove teorije, testov in razmišljanja naglas ... 389
Spremljanje reševanja avtentičnih naravoslovnih problemov ... 404
Vključevanje sodobnih znanstvenih spoznanj v pouk naravoslovnih predmetov – predstave o hidrogelih ... 415
Spodbujanje kreativnosti pri pouku tujih jezikov ... 424
Iskazivanje kreativnosti nastavnika primjenom igara u nastavi glazbe ... 432
Po kreativni poti – inovativno projektno delo za študente ... 443
New methodological approaches in teaching mother tongue ... 458
Vrednovanje znanja stranog jezika u hibridnom nastavnom okruženju ... 464
Primjer vršnjačkog ocjenjivanja u visokoškolskoj nastavi ... 474
Ocenjivanje u nastavi književnosti − znanje, razumevanje, obrazovni standardi ... 484
5
Načrtovanje, izvedba in evalvacija problemsko osnovanega učenja in projektnega dela na
fakulteti ... 495
Efekti problemskog učenja u nastavi moje okoline... 508
Istraživanje samoregulacije učenja kod studenata u tri temeljna obrazovna područja: pisanju, čitanju i matematici ... 521
Provjera instruktivne intervencije procesa samoregulacije pisanja i čitanja na kvalitetu pisanih uradaka studenata... 538
Likovi s invaliditetom i tema invalidnosti u književnim djelima za djecu i mladež ... 559
Portfolio ali pokaži kaj znaš ... 575
Vzgojni načrt med teorijo in prakso ... 584
Didaktične igre v naravoslovju – izbirni predmet ... 594
''Z vrlino in delom'', dr. Franc Močnik ... 601
Oblike dela z nadarjenimi učenci v šoli na področju naravoslovja ... 608
Nadarjeni učenci pri pouku fizike ... 621
Neandertalec malo drugače ... 629
Sodobni pristopi poučevanja kemije, umeščeni v življenjske situacije z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije ... 636
Računalniške animacije kot podpora za razumevanje procesa raztapljanja ... 645
Numerične simulacije prostega pada z zračnim uporom ... 659
Mnenje osnovnošolcev od 6. do 9. razreda glede pouka matematike ... 675
Diferenciacija pri pouku tujega jezika ... 685
Angleščina kot jezik stroke v srednjem strokovnem izobraževanju ... 699
Učne strategije, ki so najpogosteje uporabljene pri nadarjenih/ostalih učencih OŠ Sladki vrh v II. in III. VIO ... 705
Učenje angleščine v 1. triletju- jezikovni fitness ... 715
Ključne besede in izdelava plakata ... 723
Konstruktivistični pristop k poučevanju prehranskih vsebin ... 733
Stališča učiteljev z ustrezno in neustrezno formalno izobrazbo za poučevanje gospodinjstva do predmeta gospodinjstvo ... 743
Izkušnje učiteljev razrednega pouka s poučevanjem gospodinjstva ... 752
6
Športna kariera in izobraževanje: značilnosti dijakov in dijakinj vključenih v športne
oddelke Gimnazije Jesenice ... 768
Ekskurzija ali izlet? Obveznost ali odkrivanje neznanega? ... 784
Ne na splet – v svet! V naravo po zabavo! ... 792
EDUCATION ADAPTATION TO NEW TECHNOLOGY / PRILAGAJANJE IZOBRAŽEVANJA NOVIM TEHNOLOGIJAM ... 801
Learning Management Systems to Support University Programmes: A Case Study... 802
»Modrost množic« ali kako ustvariti in uporabiti potencial uporabnikov pri sooblikovanju stroke ... 814
Priložnosti in izzivi za učitelje kemije v informacijski dobi ... 833
Percepcije učenika o uporabi virtualnog laboratorija u nastavi kemije ... 848
Digitalna dječja književnost ... 856
Computer Animation in Project-based Classroom – „Dragon's Town“ ... 867
Igrifikacija izobraževanja – norost ali rešitev?... 881
E-zbornica OŠ LA Grosuplje ... 894
Digitalne kompetence in njihov vpliv na socialno vedenje učencev v osnovni šoli ... 904
Tablice pri pouku matematike v srednji šoli za boljšo motivacijo ... 915
Pametni telefon in tablični računalnik pri pouku geografije ... 923
˝Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži.˝ (odnos do pametnih telefonov in uporaba pri pouku) ... 930
Fizične aktivnosti vplivajo na uravnoteženje uporabe mobilnih naprav v izobraževanju ... 937
Z IKT od kolegialnega učenja do preverjanja in ocenjevanja znanja za maturo ... 945
Promocija računalništva in delavnica izdelave računalniške igre z okoljem Kodu Game Lab v okviru tehniških dni ... 951
Merjenje masnega vztrajnostnega momenta vrtavke z uporabo IKT ... 959
Sally Ride Earthkam ali fotografiranje zemljinega površja iz mednarodne vesoljske postaje in uporaba posnetkov pri pouku geografije ... 967
Eko dan - športna delavnica in IKT ... 976
Učinkovitost uporabe spletnega kviza pri poučevanju prehranskih vsebin ... 985
Nemščina je zanimiva – z e-žurnalom ... 991
7
Pre fa ce
PREFACE
International conference EDUvision 2015
»Modern Approaches to Teaching the Coming Generations«
Students are not vessels to be filled, but active organisms seeking the meaning.
Marcy Driscoll
As the headword to the International Conference EDUvision 2015 Marcy Driscoll's thought is chosen, by which one of the authors of the paper was driven into the research.
Every moment we should therefore be aware of the fact, that pupils and students are not veseels to be filled with correct ideas, but human beings looking for for the sense and the meaning, needing apprenticeship in techniques of discovery and interpretation.
The international conference together with the book of articles is an oppurtunity that with our comprehension we also touch the people that don't live close to us. With common ideas and constructive solutions we contribute to a more realistic experience of reality and solving problems that we have come across in our lives in order to overcome our limitations and gain the inner power.
This year's conference will highlight two issues:
Neuroeducation – Between cognition and mindfulness that reveals new insights in the field of cognitive science and nevromedicine and the possibility of their inclusion in contemporary teaching strategies and education together with understanding the factors that affect the cognitive abilities of learners, and
Problematic children - Our challenge with which we want to bring closer the understanding of behavioral problematic children and the children with mental disabilities to the skilled staff in educational institutions as well as to provide guidance and efficient methods for solving conflict situations.
In this book of articles 122 authors from six countries (Slovenia, Croatia, Italy, Austria, Serbia and Bosnia and Herzegovina) are confronted with modern approaches and challenges. They confer their vision and thinking about different methods of evaluation of knowledge with each other, discuss the new approaches that are offered by modern technology and neuroscience, highlight the importance of communication in the development of personality, and draw attention to sustainable development and ethics, which play an important role in educating future generations. They encourage us to ignite in them a spirit of innovation thus reminding us not to forget that they are peculiar individuals in their way of thinking and acting.
Exchanged ideas and given experiences described in this book of articles will help to build a better quality of education, upbringing and values that will continue to play an important role in the life of an individual.
Programme and Organizing Committee of the International Conference EDUvision 2015
8
Pre d gov or
PREDGOVOR
Mednarodna konferenca EDUvision 2015
»Sodobni pristopi poučevanja prihajajočih generacij«
Učenci niso posode, ki jih je treba napolniti, ampak aktivni organizmi, ki iščejo smisel.
(Marcy Driscoll) Kot iztočnico letošnje mednarodne konference smo izbrali misel Marcy Driscoll, ki je v raziskavo vodila eno izmed avtoric prispevkov.
Vsak trenutek se je torej treba zavedati, da tako učenci, dijaki kot študentje niso posode, ki jih je treba napolniti, ampak osebe, ki iščejo smisel in v katerih imamo možnost, da jih spodbudimo ter jim pomagamo pri razvoju in zavedanju svojih kvalitet.
Mednarodna konferenca in obenem zbornik prispevkov je priložnost, da se s svojimi spoznanji dotaknemo vseh tistih ljudi, ki ne živijo blizu nas, in s skupnimi idejami ter konstruktivnimi rešitvami pripomoremo k realnejšemu doživljanju stvarnosti in reševanju problemov, ki so nam postavljeni v življenju zato, da premagamo svoje omejitve in se tako razvijamo.
Letos smo na konferenci izpostavili dve temi:
- Nevroedukacija – med kognicijo in čuječnostjo, ki nam razkriva nova spoznanja na področju kognitivne znanosti in nevromedicine in možnosti vključevanja le teh v sodobne strategije poučevanja in vzgoje ter razumevati dejavnike, ki vplivajo na kognitivne sposobnosti učečih se ljudi in
- Težavni otroci - naš izziv, s katero želimo delavcem v vzgojno-izobraževalnih ustanovah približati razumevanje vedenjsko izstopajočih otrok in otrok s težavami v razvoju ter jim podati smernice in učinkovite metode za reševanje konfliktnih situacij.
V zborniku se 122 avtorjev iz 6 držav (Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Srbije in Bosne in Hercegovine) sooča s sodobnimi pristopi ter izzivi in svoje vizije ter razmišljanja o različnih postopkih vrednotenja znanja podelijo z drugimi, razpravljajo o novostih, ki nam jih ponujata sodobna tehnologija in nevroznanost ter osvetlijo pomen komunikacije pri razvoju osebnosti in opozarjajo na trajnostni razvoj ter etiko, ki ima pomembno vlogo pri vzgoji prihodnjih generacij. Le-te nas spodbujajo, da v njih prižgemo inovativnega duha in ne pozabimo, da so svojska bitja s svojim načinom razmišljanja in delovanja.
Izmenjane ideje in podeljene izkušnje predstavljene v prispevkih bodo pripomogle k izgradnji kvalitetnejšega izobraževanja, vzgoje ter vrednot, ki bodo v prihodnje igrale pomembno vlogo v življenju posameznika.
Programski in organizacijski odbor mednarodne konference EDUvision 2015
9
Progr am ski odb or kon feren ce
THE PROGRAMME COMMITTEE OF INTERNATIONAL CONFERENCE
PROGRAMSKI ODBOR MEDNARODNE KONFERENCE
mag. Mojca Orel, Gymnasium Moste, Ljubljana
Head of programme and review committee
dr. Zvezdan Pirtošek, MD, PhD, Department of Neurology, University Medical Centre, Ljubljana
Faculty of Medicine, University of Ljubljana
dr. Urban Kordeš, Faculty of Education, University of Ljubljana
mag. Urška Bučar, Primary school Dolenjske Toplice
dr. Vesna Ferk Savec, Faculty of Education, University of Ljubljana
mag. Martina Golob, Primary school Sostro, Ljubljana
dr. Peter Gray, Norwegian University of Science & Technoloogy
mag. Krste Jovanoski, SUAŠ Ljubljana
mag. Julijana Juričić, Primary school Trnovo, Ljubljana
Sonja Kitak, Gymnasium Jože Plečnik Ljubljana
Mladen Kopasić, Primary school Polje, Ljubljana
Kaja Lenič, Primary school Log-Dragomer
Alenka Perko Bašelj, Gymnasium Moste, Ljubljana
mag. Radmila Stojanović, Teacher Education Faculty, University of Belgrade
Špela Škof Urh, Gymnasium Moste, Ljubljana
mag. Axel Zahlut, European Network of Innovative Schools Austria, Vienna
dr. Nejc Zakrajšek, Institute and Academy of Multimedia, Ljubljana
dr. Srečo Zakrajšek, Institute and Academy of Multimedia, Ljubljana
10
Recenze ntski o d bo r ko nf eren ce
International Review Committee Mednarodni recenzentski odbor
mag. Mojca Orel, Gymnasium Moste, Ljubljana
Head of programme and review committee mag. Urška Bučar, Primary school Dolenjske Toplice
dr. Vesna Ferk Savec. Faculty of Education, University of Ljubljani
mag. Martina Golob, Primary school Sostro, Ljubljana
dr. Nika Golob, Faculty of Education, University of Maribor
dr. Peter Gray, Norwegian University of Science & Technoloogy
mag. Julijana Juričić, Primary school Trnovo, Ljubljana
Mladen Kopasić, Primary school Polje, Ljubljana
Alenka Perko Bašelj, Gymnasium Moste, Ljubljana
mag. Radmila Stojanović, Teacher Education Faculty, University of Belgrade
mag. Axel Zahlut, European Network of Innovative Schools Austria, Vienna
dr. Nejc Zakrajšek, Inštitut in akademija za multimedije, Ljubljana
dr. Srečo Zakrajšek, Inštitut in akademija za multimedije, Ljubljana
11
Neur oe d u ca tio n
I
NEUROEDUCATION
NEVROEDUKACIJA
12
Nev roed u kaci ja
NAŠI MOŽGANI MED ČUJEČNOSTJO (MINDFULNESS) IN DIGITALNIM SVETOM
OUR BRAIN BETWEEN MINDFULNESS AND A DIGITAL WORLD
Simona Tancig
Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Simona.Tancig@guest.arnes.si
Povzetek
Zanimanje za čuječnost izjemno narašča v zadnjih letih. Čuječnostna praksa se v svetu pospešeno vključuje v številne institucije, med drugim v zdravstvene ustanove in predvsem v šole. V članku je predstavljen pregled učinkov prakse čuječnosti na fizično in mentalno zdravje ter psihično blagostanje v okviru nevroznanstvenih in psiholoških raziskav. Študije slikanja možganov pri odraslih ljudeh kažejo, da čuječnostna meditacija povzroča strukturne in funkcionalne spremembe v možganih, ki so povezane z izboljšanjem kvalitete kognitivnih in čustvenih funkcij.
Podan je tudi pregled različnih strategij in programov čuječnosti, integriranih v izobraževanje otrok in mladostnikov. Raziskave kažejo, da programi čuječnosti prispevajo k fizičnemu zdravju, razvoju emocionalno-socialnega učenja, razvoju eksekutivnih funkcij (pozornost, delovni spomin, samoregulacija), samoodločanju (notranja motivacija) rezilientnosti in psihičnemu blagostanju.
Življenje v digitalnem svetu - nasprotno od čuječnostne prakse - z zasvojenostjo s tehnologijo,večopravilnostjo (multitasking), nenehno povezanostjo z digitalnimi pripomočki, izgubljanjem fizičnega stika s svetom in samim seboj ipd. razvija nečuječnost in stres ter škodljivo vpliva na kognitivno in čustveno-socialno delovanje, kot dokazujejo raziskave možganov.
Ključne besede: čuječnost, nečuječnost, nevroznanost, izobraževanje, rezilientnost, digitalni svet
Abstract
The interest in mindfulness has been growing exponentially in recent years.
Mindfulness training is being incorporated in several institutions, including hospitals and schools around the world. Overview of findings of sustained effects of mindfulness practices on physical and mental health and well-being are presented in the frame of behavioral and neuroscientific research. Brain imaging studies on adults reliably show that mindfulness meditation alters the structure and function of the brain while improving the quality of its cognitive and emotional functioning.
Next, diverse strategies and programs of mindfulness practices integrated into children and adults education are reviewed. Research findings show that mindfulness practices contribute to physical health, development of emotional and social learning, executive functions (attention, self-regulation, working memory), self-determination (inner motivation), resilience, and well-being.
Contrary to mindfulness practice, we are living in today's digital world addicted to technology, multitasking, and 24/7 connectivity etc., and losing physical touch with
13
the world and ourselves. Such life leads to mindlessness and augments stress, and disturbs cognitive and socio-emotional functioning as proved by several brain studies.
Key words: mindfulness, mindlessness, neuroscience, education, resilience, digital world
UVOD
Čuječnostna meditacija je ena izmed oblik meditacije. Prav tako je formalna meditacija samo eden od načinov prakticiranja čuječnosti. Čuječnost namreč lahko izvajamo v kateremkoli delu dneva pri različnih dnevnih aktivnostih, npr. pri jedi, med hojo, ko sedimo za pisalno mizo, ko čakamo pred semaforjem.
Čuječnostna praksa izhaja iz budistične meditativne prakse. V zadnjih treh desetletjih se je sekularizirala in prilagodila zahodnemu človeku. Pri odraslih osebah se je čuječnostna praksa uporabljala v zdravstvene namene, bili pa so raziskani tudi njeni učinki pri raznih fizičnih boleznih. Zaradi dokazanih ugodnih učinkov so jo vedno bolj vključevali tudi v obravnavo težav mentalnega zdravja kot tudi za spodbujanje psihičnega blagostanja. Pri otrocih in mladostnikih je bila učinkovitost čuječnostne prakse preverjena na področju težav fizičnega in mentalnega zdravja, spodbujanju psihičnega blagostanja, učenja (eksekutivnih funkcij, metakognicije ipd.) in socialno-čustvenega učenja (empatija, samozavedanje, socialni odnosi, rezilientnost ipd.).
Vendar se čuječnostna praksa ne uporablja samo v primerih večjih težav, ampak je namenjena tudi soočanju z vsakodnevnimi stresi. Pomaga nam, da se osredotočimo, umirimo, smo manj anksiozni in depresivni, da mislimo bolj jasno ter se bolj učinkovito učimo in delujemo. Prihodnje študije bodo morda pokazale potencial določene čuječnostne prakse kot sredstva za maksimiranje človekovih potencialov v različnih razvojnih obdobjih kot tudi za zmanjšanje bremena kognitivnega upadanja, povezanega s staranjem (Tang in Posner, 2013).
Prakse čuječnosti, ki se danes iz zdravstvenih institucij močno širijo na razna področja, kot so šole in delovna okolja, ter na različne starostne skupine, imajo svoj izvor tudi v obrambi pred stresom in njegovimi posledicami, ki ga povzroča življenje v današnjem digitaliziranem svetu, ki nas v marsikaterem pogledu odmika od našega človeškega bistva, ustvarjalnosti in modrosti.
ČUJEČNOST, NEVROZNANSTVENE RAZISKAVE IN ČUJEČNOSTNA NEVROZNANOST
Od leta 1990 smo priča velikemu interesu za raziskovanje meditativnih praks. Raziskovalci različnih disciplin so začeli raziskovati meditativne prakse, ki so nastale iz različnih tradicij, kot so joga, Zen, Qi Gong in tibetanski budizem. Akademske in tudi druge raziskovalne institucije so pokazale veliko zanimanje za to področje, ki so ga še posebno spodbudila srečanja med Dalajlamo in drugimi proučevalci budizma ter nevroznanstveniki. Na univerzi MIT so v letu 2003 potekala srečanja pod naslovom Life and Mind. Srečanj, ki so jih sponzorirale tudi nekatere priznane ameriške medicinske fakultete (iz univerz John Hopkins in Georgetown) sta se med drugimi udeležila tudi svetovno znana znanstvenika Francisco Varela (nevrozanstvenik) in Daniel Goleman (avtor knjig o čustveni inteligenci) (Barinaga, 2003).
Na to novo zanimanje znanstvenikov je vplivalo več dejavnikov (Lutz, Dunne in Davidson, 2007). Prvo, v zadnjih dveh desetletjih so nevrobiologija zavesti in različne poddiscipline nevroznanosti (kognitivna, čustvena in socialna nevroznanost) postale osrednje, legitimno področje raziskav v nevroznanosti in s tem tudi raziskave meditativnih
14
praks. Drug pomemben dejavnik pa je bila potreba po ovrednotenju učinkov meditativnih praks, kot sta joga in čuječnost, na možgane in telesne funkcije, ker so se začele na široko uporabljati v zdravstvu.
Danes govorimo o čuječnostni nevroznanosti (mindfulness neuroscience), ki raziskuje nevrološke mehanizme različnih čuječnostnih praks glede na njihove različne stopnje in stanja kot tudi njihovo učinkovanje na vseživljensko obdobje (Tang in Posner, 2013). Čuječnostne nevroznanstvene raziskave integrirajo teorijo in metode vzhodnjaške meditativne tradicije z zahodno psihologijo in nevroznanostjo ter uporabljajo tehniko slikanja možganov, fiziološke meritve in psihološke teste (ibid.). Čeprav narašča število publikacij in empiričnih raziskav čuječnostnih praks – samo v letu 2011 jih je bilo okoli 400 – je bilo manj napora vloženega v nek (izčrpen, celovit, vsestranski) teoretičnih okvir konceptualnih, psiholoških in nevroznanstvenih pogledov (Tang in Posner, 2009).
KABAT-ZINN IN TRENING ČUJEČNOSTI MBSR
Biolog Jon Kabat-Zinn je prvi uporabil izraz 'mindfulness' (čuječnost) v 70-letih prejšnjega stoletja, ko je opredelil posebno stanje zavesti "namerne pozornosti na sedanji trenutek – na trenutno izkušnjo brez presojanja ali ocenjevanja" (Kabat-Zinn, 1982). Čuječnost označuje zavedanje in sprejemanje misli, emocij in fizičnih občutkov takih, kot so (Kabat-Zinn, 1982, 1994).
Čuječnost je v resnici sekularna meditacija, čeprav njene tehnike izhajajo iz tisočletne budistične kontemplativne tradicije. Kabat-Zinn je tudi prvi razvil strukturiran program treninga čuječnosti MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction). Program je bil sprva namenjen pacientom s kronično bolečino, a se je nato razširil tudi na druga področja zdravljenja. Kabat-Zinn je ustanovil Center za čuječnost na medicinski fakulteti Univerze Massachusetts za spodbujanje samoregulacije stresa in uravnavanja čustev pri soočanju z raznimi boleznimi – visok krvni pritisk, psoriaza ipd. Program MBSR se je kasneje začel uporabljati tudi za zmanjšanje psihičnih težav pri emocionalnih in vedenjskih motnjah ter pri obravnavanju anksioznosti, depresivnosti, motnjah hranjenja, napadih panike, razpoloženjskih nihanjih pri pacientih z rakom in pri multipli sklerozi.
Raziskave dokazujejo, da čuječnost (program MBSR) povzroči spremembe v predelih možganov, ki so povezani z učenjem, spominom, zavzemanjem perspektive in čustveno regulacijo (Hölzel idr., 2011). S slikanjem možganov z fMRI so ugotovili, da dvomesečni program MBSR lahko povzroči spremembe v vzorcih prefrontalnih možganskih aktivnostih, za katere je ugotovljeno, da spremljajo pozitivna čustva (Davidson idr., 2003). Z nevroznanstvenega stališča očitna učinkovitost treninga MBSR postavlja vprašanje nevroplastičnosti (Tang idr., 20109. Nekateri podatki kažejo na verjeten odnos med meditativnim treningom in spremembami v možganski strukturi (Lazar idr., 2005).
Medtem ko klinični programi čuječnosti trajajo 8 tednov, imajo tudi krajši programi pozitiven učinek. Že 5-dnevna 20-minutna meditacija na dan zmanjša depresijo, utrujenost, jezo in anksioznost. Izboljša se imunski odziv in zmanjša nivo kortizola (Tang idr., 2007).
Kliniki in znanstveniki so povezali čuječnost tudi z bolj tradicionalnimi pristopi, kot je vedenjska kognitivna terapija, in razvili na čuječnosti osnovano kognitivno terapijo (MBCT). Na oxfordski univerzi so pripravili tudi podiplomski program omenjene terapije.
Pospešeno se razvija tudi področje, imenovano na čuječnosti osnovane intervencije (MBIs – Mindfulness-Based Interventions). Obstaja večje število člankov o učinkih MBIs na fizična in mentalna stanja, kot so npr. anksioznost, zloraba drog, motnje hranjenja, diabetes, revmatoidni artritis, ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo), rakava obolenja, srčna obolenja. Programov MBIs je več vrst, npr. na čuječnosti osnovana skrb za starejše, na čuječnosti osnovana umetnostna terapija, na čuječnosti osnovane šole in razni programi
15
čuječnosti za različne starostne skupine od predšolske dobe do visokošolskega izobraževanja ipd. (Cullen, 2011).
Čuječnost vstopa v šole in šolske programe po celem svetu - razvilo se je gibanje čuječnost in edukacija. Program Čuječnost v šolskih programih (MiSP – Mindfulness in Schools Project) je bil razvit kot univerzalna intervencija za srednješolce, ki doživljajo stres in težave duševnega zdravja, pa tudi za tiste brez teh težav. Program je izvajan tako, da se vključi v šolski kurikulum in ga izvajajo učitelji na šoli, ki so opravili ustrezen trening in izobraževanje. Program so izvedli in evalvirali tudi na mlajših učencih, starih od 12 do 16 let, in se je izkazal za sprejemljivega in učinkovitega.
V zadnjem času se vedno bolj izpostavlja pomen šole ozir. šolskega okolja za razvijanje rezilientnosti, eksekutivnih funkcij in socialno-emocionalnega učenja. V tem kontekstu ima učenje čuječnosti še posebno pomembno vlogo. Šole naj ne bi bile usmerjene samo v kognitivne funkcije temveč tudi v nekognitivne, kot so emocionalno zavedanje, samoregulacijske spretnosti, reševanje problemov v medsebojnih odnosih, opolnomočenje ter soočanje s težavami in razvijanje potencialov posameznika ipd. (Tancig, 2011, 2013a, 2013b).
To je tudi eden od pomembnih vidikov ustvarjanja inkluzivne šolske in družbene prakse, v katero se smiselno vključuje tudi učenje čuječnosti.
ČUJEČNOST IN IZVRŠILNE (EKSEKUTIVNE) FUNKCIJE
Uspešnost posameznika je v veliki meri odvisna od njegove ustvarjalnosti, fleksibilnosti, samokontrole in discipliniranosti. Skupne tem značilnostim so izvršilne (eksekutivne) funkcije, ki vključujejo delovni spomin, kognitivno fleksibilnost (npr. pozornost) in inhibicijo (samokontrola, samoregulacija). Bolj kompleksne izvršilne funkcije vključujejo reševanje problemov, sklepanje in načrtovanje. Izvršilne funkcije so bolj pomembne za šolsko uspešnost, kot je IQ (Blair, Razza, 2007), in so dober napovedovalec matematične in bralne pismenosti skozi vsa šolska leta (Gathercole idr., 2004). Zaradi velikega pomena izvršilnih funkcij za uspešnost v šoli kot tudi v življenju je pomembno tem funkcijam posvetiti posebno pozornost že v predšolskem in šolskem obdobju. To še posebno velja za otroke, ki imajo manj razvite izvršilne funkcije zaradi nespodbudnega okolja (nižji socialno-ekonomski status) ali zaradi motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD).
Skupaj z ugotovitvami kognitivne psihologije je nevroznanost začela osvetljevati samokontrolo in samoregulacijo, t.j. inhibicijo impulzivnega vedenja (Zelazo in Cunningham, 2007). Novejše raziskave so odkrile, da se sposobnost inhibicije neustreznega impulzivnega odzivanja razvija relativno počasi in svoj polni razvoj doseže šele v pozni adolescenci ali v zgodnji odrasli dobi. To razložimo s tem, da se področja možganov, ki so vključena v samokontrolo, predvsem prefrontalni del možganske skorje, spreminjajo strukturno in funkcionalno v obdobju adolescence in tudi kasneje tja do dvajsetega leta starosti. Poleg tega obstajajo precejšnje individualne razlike v zmožnosti samokontrole, ki se kažejo vse življenje. Na velik pomen samokontrole v življenju opozarjajo tudi ugotovitve raziskav, da bodo otroci, ki imajo že pri treh letih sorazmerno dobro samokontrolo (so manj impulzivni, bolj vztrajni in bolje uravnavajo svojo pozornost), v šoli dosegli boljši učni uspeh in bodo tudi kasneje v življenju uspešnejši. Obratno velja za tiste s slabšo samokontrolo (Moffitt idr., 2011).
S sistematičnimi raziskavami skušajo tudi odgovoriti na vprašanje, v kolikšni meri kognitivni treningi, intervencijski programi, različni gibalni programi in razni vzgojno- izobraževalni programi lahko izboljšajo samokontrolo ozir. izvršilne funkcije pri otrocih že v predšolskem obdobju.
Intervencijski programi, kot so npr. Tai Chi, Taekwondo (tradicionalne borilne veščine), ipd., dajejo zelo dobre rezultate (Lakes in Foyt, 2004), ker poudarjajo samokontrolo in
16
čuječnost ter razvijajo nekatere karakterne značilnosti. Primerne so tudi druge psihomotorične dejavnosti in računalniški programi, namenjeni razvijanju izvršilnih funkcij. Socialna izključenost in slabša telesna pripravljenost imata negativen vpliv na prefrontalni korteks in s tem na izvršilne funkcije.
Razumevanje nevroloških mehanizmov, ki so v osnovi samokontrole, kot tudi razvoj strategij ter metod za njeno vzpostavljanje, je zaradi izjemno velikega pomena te življenjske sposobnosti v ospredju prizadevanj številnih raziskovalcev iz različnih področij (kognitivnih nevroznanstvenikov, kognitivnih psihologov, specialnih pedagogov ipd.) kot tudi praktikov.
Eksekutivne funkcije so tesno povezane s čuječnostjo. Pri obeh gre za regulacijo čustev, misli in pozornosti. Čuječnost podpira razvoj samoregulacije tudi v otroštvu. Izboljšanje samoregulacije ima ugoden vpliv na čustveno-socialni razvoj, šolsko uspešnost in na spoprijemanje s socialnimi in šolskimi stresnimi situacijami (Tancig, 2014a).
ČUJEČNOST IN SOCIALNO-EMOCIONALNO UČENJE
Šele nedavno so nevroznanstveniki začeli odkrivati biološko soodvisnost kognitivnih procesov in čustev. Glavni emocionalni sistem v možganih je limbični sistem, ki vključuje amigdalo in hipokampus. »Emocionalni možgani« (LeDoux, 1996) imajo močne povezave s frontalnim korteksom (glavno področje za rezoniranje in reševanje problemov). Negativna čustva, kot sta strah in stres, zmotijo učne procese v možganih, medtem ko jih pozitivna čustva spodbujajo.
Pomembni so programi t.i. socialno-emocionalnega učenja (SEL), ki vključujejo zavedanje emocij, regulacije emocij v stresnih situacijah, razvoj empatije, odgovorno odločanje in vzpostavljanje socialnih odnosov. Ti programi pozitivno vplivajo na učne dosežke (Payton idr., 2008; Tancig, 2008).
Podobno kot programi socialno-emocionalnega učenja se v šolsko prakso širijo tudi programi za razvijanje čuječnosti, ki so namenjeni izboljšanju pozornosti in uravnavanju stresa. Čuječnost je način mirnega samoopazovanja. Zavedamo se svojih misli, čustev in telesnih občutkov, ne da bi ta doživljanja vrednotili. Najbolj so razširjeni programi MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction). Izvajanje teh programov je pomembno tako za učitelje kot za učence. Raziskave prakticiranja čuječnosti pri učencih kažejo napredek v uravnavanju pozornosti, zmanjšanju anksioznosti in depresije (Biegel idr., 2009). Hölzel je s sodelavci izvedel longitudinalno raziskavo programa, ki je bil namenjen učenju strategij čuječnosti (Hölzel idr., 2011). Ugotovili so, da se prakticiranje čuječnosti kaže tudi s spremembami v možganih na tistih področjih, ko so pomembna za procese učenja, kot sta spomin in uravnavanje emocij.
Čuječnost na več načinov tudi dopolnjuje programe socialno-emocionalnega učenja. Pri obeh oblikah učenja se pojavljajo podobni cilji: učinkovito upravljati z emocijami, razviti samozavedanje, razviti socialne spretnosti in empatijo. Po mnenju nekaterih avtorjev so tudi razlike med obema pristopoma. Pri učenju čuječnosti je v ospredju pristop 'od notranjega k zunanjemu' – učencem nudi pomoč, da se umirijo, namerno osredotočijo na trenutne izkušnje ter razvijajo sočutje in dobrohotnost. Programi socialno-emocionalnega učenja pa pristopajo in delujejo bolj 'od zunanjega k notranjemu' – učencem omogočajo pridobiti vrsto spretnosti za reševanje konfliktov, sprejemanje, razumevanje, izražanje čustev, sprejemanje drugih in komuniciranje z njimi. V splošnem velja, da je dobro kombinirati oba pristopa.
17
ČUJEČNOST, SAMODETERMINACIJA (SDT), NOTRANJA MOTIVACIJA IN PSIHIČNO BLAGOSTANJE
Čuječnost je pomembno povezana z subjektivnim in psihičnim blagostanjem (well-being), ki ga opredeljujejo zadovoljstvo, interes, naklonjenost in tudi občutek avtonomije lastne izbire dejavnosti, kompetentnosti in samoučinkovitosti pri opravljanju različnih dejavnosti, rezilientnosti pri soočanju z izzivi in ovirami, samoregulacija negativnih misli in čustev ter empatični in zadovoljujoči odnosi z drugimi (Ryan in Deci, 2001). Občutek avtonomnosti, kompetetnosti in socialne povezanosti so glavne značilnosti notranje motivacije po teoriji samoodločanja (SDT – Self-Determination Theory) avtorjev Deci in Ryan-a (2000).
Notranjo motivacijo je mogoče povečati s spodbujanjem samoodločanja, ki ga sestavljajo občutenja kompetentnosti, avtonomije in socialne povezanosti (Deci, Ryan, 2000). Za vsako od teh treh temeljnih psiholoških potreb odkrivajo nevrološko osnovo v možganih (Thagard, 2012).
Tako je razvijanje čuječnosti pomemben pristop k spodbujanju notranje motivacije in dobrega počutja v šoli. Psihično blagostanje opredeljujeta tudi pozitivna čustvena naravnanost ter ustvarjalnejše in bolj celostno mišljenje.
ČUJEČNOST, REZILIENTNOST IN PSIHIČNO BLAGOSTANJE
Čuječnost je skladna s pozitivno psihologijo, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem in razumevanjem dejavnikov in procesov, ki omogočajo optimalno doživljanje in delovanje.
Intervencije pozitivne psihologije z zadnjem času vključujejo tudi trening čuječnosti. Sicer pa je pomembna tematika pozitivne psihologije tudi razvijanje rezilientnosti, ki jo opredelimo kot odpornost proti škodljivim (rizičnim) dejavnikom ali dejavnikom tveganja, na katere se posameznik odziva.
Pogosto se v ta namen uporabljata Penn program rezilientnosti (PRP - Penn Resiliency Program) ali UK program rezilientnosti (Gillham idr., 2007). S programom, ki ima 18 lekcij, učenci razvijajo spretnosti, ki jih opolnomočijo za bolj rezilientno ravnanje v različnih situacijah v šoli in izven nje. Sicer pa sta v ospredju pozitivne psihologije tudi področje kvalitetnih medosebnih odnosov in psihično blagostanje (well-being) ter v socialnih odnosih spodbujanje podobnih značilnosti kot pri čuječnosti, npr. prijaznost, dobrohotnost in odpuščanje (Seligman, 2011). Avtor omenja in opredeli tudi t.i. pozitivno edukacijo in poučevanje psihičnega blagostanja (well-being) v šoli.
Penn program rezilientnosti je eden najbolj preverjenih programov za preprečevanje depresije na svetu. Mnoge študije so uporabile randomiziran kontroliran pristop. Skupaj je v raziskave bilo vključenih 3000 oseb v starosti od 8 do 22 let. Rezultati so pokazali, da sta se po programu povečala psihično blagostanje in optimizem ter zmanjšale depresija in anksioznost, vedenjske težave in fizične bolezni, medsebojni odnosi so postali bolj zdravi in več je bilo telesnega gibanja.
PROGRAMI ČUJEČNOSTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
V zadnjih letih so razvili številne evalvirane programe čuječnosti za otroke in mladostnike v okviru različnih iniciativ vključevanja čuječnosti v šolski prostor. Nekateri najbolj znani in široko uporabljani so npr. Inner Kids, Mind Up, Learning to Breath, Tai Chi / MBRS (Minfulness-Based Stress Reduction) in MiSP (Mindfulness in Schools Project). Nekateri programi so namenjeni otrokom od 7. do 10. leta ali do 13., drugi od 14.-15. leta in tretji od 17. do 19. leta.
18
Razviti so bili tudi programi čuječnosti v okviru izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi dejavnostmi ali sredstvi – čuječnostni umetnostni programi. Pri teh programih se čuječnost integrira v umetnostno terapijo, npr. čuječnostno avtentično gibanje, čuječnostno gibanje, ali pa gre za kombinacijo čuječnostnih in umetnostnih dejavnosti.
Posebno mesto v programih čuječnosti zavzema model danskega avtorja Jesa Bertelsena (Bertelsen, 2010), ki posebej izpostavlja avtentično doživljanje, skladnost s samim seboj in razvijanje pristnih socialnih odnosov na osnovi empatije. Danski filozof in učitelj meditacije Jes Bertelsen v svojem modelu peterokotnika (zvezda empatije) prikaže pet vstopnih točk, skozi katere lahko dostopamo do naše avtentične človeške celostnosti, iz katere lahko gradimo pristne odnose z drugimi. Ta 'orodja' za dostop do naše biti so najbolj osnovne kompetence, s katerimi smo se rodili in se jih moramo samo zavedati, če jih želimo uporabiti ozir. izkoristiti. Te osnovne kompetence so: zavedanje telesa, zavedanje stanj zavesti, zavedanje dihanja, občutenje srca (empatija) in osnovna zmožnost ustvarjalnosti.
Z zavedanjem, vajami za krepitev in hkratnim vključevanjem čim večjega števila teh osnovnih kompetenc je posameznik po eni strani v neposrednem stiku s samim seboj, po drugi strani pa bolj avtentičen in kompetenten v svojih interakcijah z okoljem – in zato bolj harmoničen in uspešen. Pri razvoju otrok je najpomembnejša skladnost s samim seboj, zmožnost občutenja lastnega centra in iz njega graditev pristnih odnosov z drugimi. Tako otroci kot številni starši, učitelji in drugi odrasli so izgubili zmožnost stika s samim seboj ter posledično postali nezmožni avtentične prisotnosti in empatičnih stikov z drugimi kot osnove za ustvarjanje dobrih odnosov in povezanosti z drugimi.
Čeprav je področje vpliva čuječnosti pri otrocih in mladostnikih manj raziskano kot pri odraslih, se v zadnjih letih opravili obsežnejše raziskave, ki kažejo na pozitiven vpliv čuječnosti na pozornost, socialne in emocionalne strategije ali izvršilne funkcije ter na psihično blagostanje. Dosedanje raziskave kažejo, da mladi s čuječnostnim treningom pridobijo koristne življenjske spretnosti, ki jim omogočijo, da se lažje osredotočijo na učenje, soočajo s stresom in anksioznostjo, so bolj umirjeni in zadovoljni ter lažje sodelujejo z drugimi.
Otroštvo in adolescenca sta pomembni razvojni obdobji, v katerih se oblikujejo osnove psihofizičnega zdravja in psihičnega blagostanja v odraslosti. Zato vedno bolj raste število programov, ki podpirajo emocionalno in socialno učenje, samoregulacijo, razvijanje izvršilnih (eksekutivnih) funkcij in psihično blagostanje, ki imajo za cilj preventivo na področju mentalnega in fizičnega zdravja v dobi odraslosti, kot tudi soočanje s šolskimi in socialnimi stresorji ter naraščanjem depresivnosti med mladimi.
To je bil tudi eden od razlogov za načrtovanje obsežne raziskave v Veliki Britaniji, ki bo zajela okoli 7000 mladostnikov od 11.-14. leta iz 76 šol. Raziskava je načrtovana za osnovi rezultatov obsežnejših pilotskih raziskav vključevanja čuječnosti v šolski kurikulum.
Začela se bo prihodnje leto in bo tekla 5 let vključno z obdobjem sledenja dveh let za vsakega učenca. Raziskava poteka pod naslovom Čuječnost in rezilienca v adolescenci in bo izvedena pod okriljem priznanih angleških univerz: Oxford University, London Royal College, University of Exeter in še nekaterih. To bo prva večja raziskava, ki bo randomizirana in kontrolirana. V laboratorijskem delu raziskave bodo skušali na vzorcu 600 učencev preveriti, kako točno čuječnost vpliva na psihično blagostanje in kako trening čuječnosti izboljša samokontrolo in čustveno regulacijo. Raziskava bo vključevala tudi preverjanje, kako najbolje vključiti učitelje v poučevanje čuječnosti.
Sicer pa je integriranje programov čuječnosti v šole namenjeno tako učencem kot učiteljem za spodbujanje njihove rezilientnosti.
19 DIGITALNI SVET IN (NE)ČUJEČNOST
Za čuječnost sta značilni poglobljena povezanost z neposrednim doživljanjem in polna pozornost k različnim vidikom izkušnje. Vendar v običajnem življenju nismo povsem osredotočeni na to, kar doživljamo. Pogosto našo pozornost zmotijo zunanji dogodki, spomini, čustva in misli na preteklost ali prihodnost. Živimo v času, ko se tudi nenehno soočamo s časovnimi zahtevami in smo preobremenjeni z informacijami, kar nas vodi v opravljanje več del hkrati. Begajoče misli, nenehno preusmerjanje pozornosti, površno obravnavanje informacij in večopravilnost (multitasking) so v pravem nasprotju s čuječnostjo. Velik del časa smo tudi na "avtomatičnem pilotu" – avtomatično in habitualno se odzivamo na različna dogajanja. Pri čuječnosti opazujemo in sprejemamo dogajanje v našem telesu, umu in svetu okoli nas z odprtostjo, zanimanjem in radovednostjo, ne da bi to presojali. To nam omogoča, da vidimo stvari take, kot v resnici so, in imamo izbiro, kako se bomo odzvali.
Čeprav nam večopravilnost daje občutek, da lahko hkrati opravljamo dve opravili, je to, kar v resnici delamo, izgubljanje koncentracije in neučinkovito zaporedno skakanje od enega opravila k drugemu, kar kažejo nudi nevroznanstvene raziskave. Nevroznanstvenik Poldrock (Foedre idr., 2006) je ugotovil, da učenje med večopravilnostjo – ob hkratnem gledanju televizije – povzroči, da gre informacija v napačen del možganov. V tem primeru gre informacija v striatum, t.j. del, ki je specializiran za skladiščenje novih procedur in spretnosti, in ne v področje, ki je odgovorno za dejstva in ideje. Če ne bi bilo distraktorja (TV), bi informacija šla v hipokampus, kjer je organizirana in kategorizirana na več načinov, kar omogoča, da jo lažje prikličemo.
Pretirana navezanost na pametne telefone in druge digitalne pripomočke, ki nas 24 ur na dan vse dneve v tednu priklepajo nase, ima prav tako negativne učinke. V eni od študij so ugotovili, da je prepoved uporabe telefonov zmanjšala neenakost med zelo uspešnimi in manj uspešnimi učenci, ko so odstranili ta distraktor (Beland in Murphy, 2015). Dosežki na testih so se povečali za več kot za 6 odstotkov pri čemer so več pridobili manj uspešni učenci in tisti z nižjim socialno-ekonomskim statusom.
Pošiljanje kratkih besedilnih sporočil zaradi omejenega obsega ne omogoča premišljene komunikacije in adiktivni problemi njihovih uporabnikov izhajajo iz občutka nujnosti takojšnjega odgovora.
V primeru, da nimajo telefona pri sebi, uporabniki doživljajo močno "separacijsko"
anksioznost. Navada shranjevanja vseh informacij na pametne telefone in druge digitalne pripomočke, ne da bi se potrudili katero od njih tudi zapomniti, pa sodi v t.i. digitalno amnezijo.
Umikanje v virtualni svet in pretežna uporaba socialnih omrežij brez pristnih socialnih stikov ne spodbujata empatije in sočutja ter neredko škodita mentalnemu zdravju otrok in mladostnikov.
Današnji svet zaznamuje tudi zanimiv paradoks: na eni strani ga označuje vedno večja avtomatizacija, ki jo omogočajo sodobne tehnologije, ki jim očarani prepuščamo vedno več svojih dejavnosti; na drugi strani pa je vedno več nevroznanstvenih in psiholoških raziskav, ki – nasprotno – dokazujejo velik pomen utelešene kognicije, t.j. tesne povezanosti med človekovimi senzoričnimi in motoričnimi sistemi ter kognicijo (Tancig, 2014b, 2015).
Ali rečeno drugače, naši senzorična in gibalna aktivnosti sta pomembni za razvoj naših možganov (Tancig, 2014c), ki pa ju zaradi vdora digitalnega sveta vedno bolj zanemarjamo.
Zaradi odmikanja od našega telesa, zaradi večopravilnosti in prelaganja kognitivnih in socialnih funkcij na digitalne pripomočke, ki nam to omogočajo tudi zato, ker smo z njimi nenehno povezani, se odmikamo tudi od našega človeškega bistva, naše ustvarjalnosti in modrosti. Cena takega nečuječnostnega življenja (mindlessness) za fizično in mentalno
20
zdravje in psihofizično blagostanje je velika in lahko poleg anksioznosti in depresije vključuje tudi druge posledice stresa.
ZAKLJUČEK
Obdobje adolescence je še posebej ranljivo glede mentalnega zdravja zaradi razvojnih posebnosti in vplivov sodobnega sveta. Po nekaterih podatkih se 75% psihičnih težav začne pred 24. letom in polovica s 15. letom.
Najnovejše poročilo slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje o izsledkih mednarodne raziskave HBSC-2014 Z zdravjem povezanega vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji je v marsičem zaskrbljujoče. Ugotovili so, da občutki depresivnosti s starostjo naraščajo, 22% mladih poroča o občutkih depresivnosti v zadnjem letu in 15,5% 15-letnikov poroča o samomorilnih misli v zadnjem letu. V obdobju 2002-2014 se je povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov. Povečale so se tudi nekatere oblike tveganega vedenja: zvišal se je delež 15-letnikov obeh spolov, ki so prvič pili alkoholne pijače v starosti 13 let in manj; 21,1% 15-letnikov je že uživalo konopljo – za katero je znano, da ima številne negativne vplive na psihično in fizično zdravje pri mladostnikih - 18,7% 15-letnikov je uporabljajo konopljo v zadnjih dveh letih.
Otroštvo in adolescenca sta pomembni razvojni obdobji, v katerih se oblikujejo osnove psihofizičnega zdravja in psihičnega blagostanja v odraslosti. Zato vedno bolj raste število programov, ki podpirajo emocionalno in socialno učenje, samoregulacijo, razvijanje izvršilnih (eksekutivnih) funkcij in psihično blagostanje, ki imajo za cilj preventivo na področju mentalnega in fizičnega zdravja v dobi odraslosti, kot tudi soočanje s šolskimi in socialnimi stresorji ter naraščanjem depresivnosti med mladimi.
Čuječnost vstopa v šole in šolske programe po celem svetu - razvilo se je gibanje čuječnost in edukacija. Program Čuječnost v šolskih programih (MiSP – Mindfulness in Schools Project) je bil razvit kot univerzalna intervencija za srednješolce, ki doživljajo stres in težave duševnega zdravja, pa tudi za tiste brez teh težav. Sicer pa je integriranje programov čuječnosti v šole namenjeno tako učencem kot učiteljem za spodbujanje njihove rezilientnosti. Tudi pri nas je Nacionalni inštitut za javno zdravje v publikaciji Ko učenca strese stres - Priročnik za učitelje in svetovalne delavce vključil poglavje Čuječnost je način za lažje spoprijemanje s stresom.
Programi psihofizične rezilientnosti izboljšajo zdravstveno stanje v kritičnih mladostniških letih in nudijo pomoč pri preprečevanju razvoja resnejših psihičnih bolezni.
V zadnjih letih so razvili številne evalvirane programe čuječnosti za otroke in mladostnike v okviru različnih iniciativ vključevanja čuječnosti v šolski prostor. Vanje je vključeno veliko število držav po vsem svetu in to število še vedno narašča. Pomembno je, da so tovrstni programi čuječnosti nekomercialni, ustrezno evalvirani, prilagojeni razvojnim stopnjam in zagotavljajo profesionalne in etične standarde. Na nekatera odprta vprašanja bo mogoče odgovoriti na osnovi rezultatov omenjene doslej najbolj obsežne večletne znanstvene raziskave Čuječnost in rezilientnost v adolescenci, ki bo z naslednjim letom potekala v Veliki Britaniji.
V zadnjem času se vedno bolj izpostavlja pomen šole ozir. šolskega okolja za razvijanje rezilientnosti, eksekutivnih funkcij in socialno-emocionalnega učenja. V tem kontekstu ima učenje čuječnosti še posebno pomembno vlogo. Šole naj ne bi bile usmerjene samo v kognitivne funkcije temveč tudi v nekognitivne, kot so emocionalno zavedanje, samo- regulacijske spretnosti, reševanje problemov v medsebojnih odnosih, opolnomočenje ter soočanje s težavami in razvijanje potencialov posameznika ipd. To je tudi eden od
21
pomembnih vidikov ustvarjanja inkluzivne šolske in družbene prakse, v katero se smiselno vključuje tudi učenje čuječnosti.
LITERATURA
Barinaga, M. (2003). Buddhism and neuroscience. Studying the well-trained mind. Science, 302 (5642), 44-46.
Beland, L.-P. in Murphy, R. (2015). Ill Communication: Technology, Distraction in Student Performance. Center for Economic Performance Discussion Paper No 1350, London: London School of Economics.
Bertelsen, J. (2010). Et essay om indre frihed (Esej o notranji svobodi). Kopenhagen: Rosinante.
Biegel, G.M., Brown, K.W., Shapiro, S.L. in Schubert, C.M. (2009). Mindfulness-based stress reduction for the treatment of adolescent psychiatric outpatients: A randomized clinical trial.
Journal of Consulting and Clinical Psychology, 77(5), 855-866.
Blair, C. in Razza, R.P. (2007). Relating effortful control, executive function, and false belief understanding to emerging math and literacy ability in kindergarten. Child Development, 78(2), 647-663.
Brown, K.W. in Ryan, R.M. (2003). The benefits of being present: The role of mindfulness in psychological well-being. Journal of Personality and Social Psychology, 84, 822–848.
Cullen, M. (2011). Mindfulness-Based Interventions: An Emerging Phenomenon. Mindfulness, 2(3), 186-193.
Davidson, R. J., Kabat-Zinn, J., Schumacher, J., Rosenkranz, M., Muller, D., Santorelli, S. F., Urbanowski, F., Harrington, A., Bonus, K. in Sheridan, J. F. (2003). Alterations in brain and immune function produced by mindfulness meditation. Psychosomatic Medicine, 65 (4), 564-570.
Deci, E.L. in Ryan, R.M. (2000). The ‘what’ and the ‘why’ of human pursuits: Human need and the self-determination of behavior. Psychological Inquiry, 11, 227-268.
Foerde, K., Knowlton, B.J. in and Poldrack, R.A. (2006). Modulation of competing memory systems by distraction. Proc. of Natn'l Acad. of Sciences, 103(31), 11778-11783, doi:
10.1073?pnas.0602659103
Gathercole, S.E., Pickering, S.J., Knight, C. in Stegmann, Z. (2004). Working memory skills and educational attainment: Evidence from National Curriculum assessments at 7 and 14 years of age.
Applied Cognitive Psychology, 8(1), 1-16.
Gillham, J. E., Brunwasser, S. M. in Freres, D. R. (2007). Preventing depression early in
adolescence: The Penn Resiliency Program. V J. R. Z. Abela in B. L. Hankin (ur.), Handbook of Depression in Children and Adolescents. New York: Guilford Press, 309-332.
Hölzel, B.K, Carmody, J., Vangel, M., Congleton, C., Yerramsetti, S.M., Gard, T. in Lazar, S.W.
(2011). Mindfulness practice leads to increases in regional brain gray matter density. Psychiatry Research, 191(1), 36-43.
Kabat-Zinn, J. (1982). An outpatient program in behavioral medicine for chronic pain patients based on the practice of mindfulness meditation: Theoretical considerations and preliminary results.
General Hospital Psychiatry, 4, 33–47.
Kabat-Zinn, J. (1994). Wherever You Go, There you Are. New York: Hyperion.
Lakes, K.D., Foyt, W.T. (2004). Promoting self-regulation through school-based martial arts training. Journal of Applied Developmental Psychology, 25(3), 283-302.
22
Lazar, S., Kerr, C., Wasserman, R., Gray, J., Greve, D., Treadway, M., McGarvey, M., Quinn, B., Dusek, J., Benson, H., Rauch, S., Moore, C. in Fischl, B. Meditation experience is associated with increased cortical thickness. Neuroreport, 16(17), 893-897.
LeDoux, J. (1996). The emotional brain. New York: Simon Schuster.
Lutz, A., John D. Dunne, J.D in Davidson, R.J. (2007). Meditation and the Neuroscience of Consciousness: An Intorduction. V P. Zelazo, M. Moscovitch in E. Thompson (ur.), Cambridge Handbook of Consciousness. Cambridge: University Press, 499-551.
Moffitt, T.E., Arseneault, L., Belsky., D. idr. (2011). A gradient of childhood self-control predicts health, wealth, and public safety. Proceedings of the Nat’l Academy of Sciences of the USA, 108(7), 2693-2698. Pridobljeno, 30.3.2014 s (http://www.pnas.org/content/108/7/2693).
Payton, J.W., Weissberg, R.P., Durlak, J.A., Dymnicki, A.B., Taylor, R.D., Schellinger, K.B. in Pachan, M. (2008). The positive impact of social and emotional learning for kindergarten to eight-grade students: Findings from three scientific reviews. Chicago, IL: Collaborative for Academic, Social, and Emotional Learning (CASEL).
Ryan, R.M. in Deci, E.L. (2001). On Happiness and Human Potentials: A Review of Research and Eudaimonic Well-Being. Annu. Rev. Psychol., 52, 141-166.
Seligman, M. (2011). Flourish: A Visionary New Understanding of Happiness and Well-Being.
Boston: Nicholas Brealey Publishing.
Tancig, S. (2008). Razvoj empatije, teorije uma in metareprezentacije : interdisciplinarni pogledi. V M. Bohanec, D. Mladenić, M. Grobelnik, M. Heričko, U. Kordeš in O. Markič (ur.), Zbornik 11.
mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2008, 13.-17. oktober 2008 : zvezek A (Kognitivna znanost). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 353-357.
Tancig, S. (2011). Rethinking school : how to promote interplay between cognitive, emotional and social aspects of human learning. V: GERŠAK, Vesna idr. (ur.), Promoting the social emotional aspects of education, Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 57.
Tancig, S. (2013a). Rethinking school : How to promote education for sustainable development. V Responsible Teaching and Sustainable Learning. Muenchen: European Association for Research on Learning and Instruction (EARLI), str. 691.
Tancig, S. (2013b). Nevroedukacija – nova znanost o učenju in poučevanju. V M. Orel (ur.), Zbornik prispevkov na mednarodni konferenci EDUvision 2013, 28.-29. november 2013, Ljubljana, 457- 466.
Tancig, S. (2014a). Nevroedukacija - nova znanost o učenju in poučevanju : kakšne spremembe prinaša v izobraževalno prakso, raziskave in edukacijske politike. V T. Devjak (ur.). Sodobni pedagoški izzivi v teoriji in praksi. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 419-434.
Tancig, S. (2014b). Nevroedukacija in utelešena kognicija - pogledi na gibalno in plesno dejavnost V V. Geršak, N. Meško (ur.), Zbornik 2. mednarodne konference plesne pedagogike, 10.-12. 10.
2014 Velenje, Slovenija. Ljubljana: JSKD, str. 11.
Tancig, S. (2014c). Kako branje spreminja možgane in kaj izgubimo, če pisanje nadomestimo s tipkanjem? V M. Orel (ur.), Zbornik prispevkov na mednarodni konferenci EDUvision 2014, 27.- 28. november 2014, Ljubljana, 11-19.
Tancig, S. (2015). Utelešena kognicija in možgani v digitalni dobi. Zbornik 8. Kulturološkega simpozija Telo in Tehnologija, Ljubljana: FDV, 79-92.
Tang, Y.Y., Ma, Y., Wang, J. idr. (2007). Short term meditation training improves attention and self regulation. Proceedings of the National Academy of Sciences USA, 104, 17152–6.
Tang, Y.Y., Posner, M.I. (2009). Attention training and attention state training. Trends in Cognitive Sciences, 13, 222–7.
23
Tang, Y.Y., Lu, Q., Geng, X., Stein, E.A., Yang, Y. in Posner, M.I. (2010). Short-term meditation induces white matter changes in the anterior cingulate. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 107, 15649–15652.
Tang, Y.Y., Posner, M.I. (2013). Tools of the trade: theory and method in mindfulness science.
SCAN, 8, 118-120. / doi:10.1093/scan/nss112
Thagard, P. (2012). The Brain and the Meaning of Life. Princeton, NJ: Princeton University Press.
Zelazo, P.D. in Cunningham, W. (2007). Executive function: Mechanisms underlying emotion regulation. V J. Gross (Ed.), Handbook of emotion regulation. New York: Guilford, 135–158.
Kratka predstavitev avtorice / About the author
Simona Tancig, doktorat iz psihologije in specializacija iz supervizije, izredna profesorica razvojne psihologije na Oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete na Univerzi v Ljubljani. Glavna področja delovanja so psiho-motorični razvoj, samoregulacija, kognitivna znanost, pomoč z umetnostjo, supervizija, nevroedukacija in etika v raziskovanju. Članica Posebne interesne skupine Nevroznanost in edukacija pri Evropski zvezi za raziskovanje učenja in poučevanja (EARLI).
Simona Tancig, Ph.D. in psychology and supervision specialisation, associate professor of developmental psychology at the Department for special and rehabilitation education of the Faculty of education, University of Ljubljana. Her main fields of interest are psychomotor development, self-regulation, cognitive science, art therapy, supervision, neuroeducation, and research ethics. Member of the Special interest group Neuroscience and Education at European Association for Research of Learning and Instruction (EARLI).
24
Nev roed u kaci ja
RAZVIJAJOČI SE MOŽGANI IN PORAJAJOČA EMPATIJA DEVELOPING BRAIN AND EMERGING EMPATHY
Tina Bregant
URI Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana tina.bregant@siol.net
Povzetek
V prispevku predstavimo empatijo. Porajajočo empatijo lahko opazujemo že pri novorojenčku, ko nanjo sklepamo iz vedenja, ter jo nato spremljamo skozi razvoj govora. Šele ubesedenje občutkov in emocij malčku pomaga razumeti sebe in sočloveka. Izostritev ubeseditve in kompleksnost izražanja nam pomagata izuriti se v empatiji. Tudi v odraslosti se lahko z lastnim izpraševanjem in urjenju govornih spretnih izmojstrimo. Šele tako lahko polno zaživimo kot socialno bitje, polnovreden član družbe.
Ključne besede: empatija, otroci, teorija uma, razvoj govora, učenje empatije.
Abstract
In the article we present empathy. Emerging empathy can be observed and deduced from the behaviour already in the newborn. We can observe the emerging empathy through language development later. Understanding of self and the others is rooted in emotions and sensations being verbalized. Elaboration of language and ability to express oneself help to develop and train empathy. Even as adults we can be trained in empathy by sel-fquestioning and language elaboration. Only then we can live as social beings – members of equal value to our society.
Key words: empathy, children, theory of mind, language development, teaching of empathy.
Uvod
Mama in njen nadobudni triletnik čakata v trgovini v vrsti na blagajni. Malček se pričenja dolgočasiti, potem pa se nenadoma izravna in zažari. Navdušeno vzklikne:
"Mami, poglej, kakšen ogromen, rdeč nos ima tisti tam! Kot jelenček Rudolf! " Mama zardi, poskuša utišati malčka; odrasli z velikim nosom se pretvarja, da vzklika ni slišal.
Opazovalci se muzajo, ignorirajo situacijo. Kaj se zgodi, če enako vzklikne odrasel moški? Ali ga bo odrasli z velikim, rdečim nosom ignoriral, podobno kot otroka, ali pa bo morda poskrbel, da bo tudi nos nevljudneža postal zatekel in rdeč? Ali je slednje zrelo ravnanje?
Od odraslih pričakujemo drugačno, bolj zrelo in socialno sprejemljivejše vedenje kot od majhnega otroka. Od triletnika niti ne pričakujemo, da bo popolnoma razumel, zakaj
