• Rezultati Niso Bili Najdeni

INTERNO INTERNO

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "INTERNO INTERNO"

Copied!
32
0
0

Celotno besedilo

(1)

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, oktober 2012 | številka 05

90 let reše valne post aje UKC Ljublj ana: Od konjske vprege do r eševalnih v ozil

NAGRADNA KRIŽANKA

25 let Porodnišnice UKC Ljubljan a

Mednarodna akred itacija

INTERNO

INTERNO

(2)

Vabimo vas, da tudi vi soustvarjate naše glasilo

Tudi v letu 2012 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, obvesti- la in fotografije, ki jih želite obja- viti v naslednji številki internega glasila, nam pošljite v uredništvo najkasneje do do 12. novembra 2012. V uredništvu si pridržuje- mo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije odda- jajte posebej (ne v besedilu) v di- gitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

06

26 28

09

KAZALO

23

Ni še prepozno za cepljenje

23

Na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo nov aparat za hlajenje bolnikov s hudo poškodbo glave

24

VII. bolnišnične športne igre slovenskih bolnišnic

24

Prijava na mednarodno konferenco Zdravstvo brez meja

25

MePZ dr. Bogdan Derč na spominski slovesnosti ob 70-letnici tragedije v partizanski bolnišnici Ogenjca

25

Prenos specialistične ambulante z Urgentnega bloka na Polikliniko

POGLED NAZAJ

26

90 let reševalne postaje UKC Ljubljana: Od konjske vprege do reševalnih vozil

PREBERITE

28

Ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni

29 ANKETA

Porodnišnica praznuje srebrni jubilej. Kakšno pot je po vašem mnenju prehodila?

30 KAJ MENIJO O NAS

31 NAGRADNA KRIŽANKA

03 UVODNIK

KDO SMO MI

04

Prenova KO za hematologijo

05

Skoraj štirideset let stara kuhinja prenovljena

06

25 let Porodnišnice Ljubljana

AKTUALNO

08

Na seji sveta UKCL

o šestmesečnem poslovanju

09

Prihodnji mesecpredpresoja za pridobitev mednarodne akreditacije

10

Ob nesreči z balonom:

»Po prejetju klica o hudi nesreči mi je najprej zastal dih«

12

Vpogledi v medicinsko dokumentacijo

13

Upoštevanje pravilnikov

14

Obisk ocenjevalcev za priznanje RS za poslovno odličnost UKCL

15

Strategija trženja

UKCL SMO LJUDJE

16

UKC Ljubljana tudi letos sodeloval v mednarodni izmenjavi HOPE

17

Vtisi z mednarodne izmenjave HOPE v Veliki Britaniji

18

Vtisi z mednarodne izmenjave HOPE na Nizozemskem

UTRIP UKCL

19

Delavnica o ugotavljanju možganske smrti in vzdrževanju mrtvega darovalca

20

Pismopacienta Maksimiljana Čolnika:Glava tisočerih misli

22

Na Pediatrični kliniki ozaveščali o primarni imunski pomanjkljivosti

22

Na Pediatrični kliniki nov aparat za merjenje krvnega tlaka

(3)

03 Spoštovani sodelavci,

Nedavno je približno sto petdeset zaposlenih v UKC Ljubljana – zdravstvenih delavcev, predstojnikov, medicinskih sester in vodij enot – izrazilo skrb nad nadaljnjim siromašenjem sredstev za financiranje zdravstvenih storitev in naložb v zdravstvo. Iz leta v leto se v slovenski najpomembnejši zdravstveni ustanovi srečujemo s krčenjem sredstev, zdravstveni delavci pa v želji, da bi bolnikom še naprej nudili najboljšo možno oskrbo, delamo skoraj čudeže.

A tako ne bo šlo v nedogled, kar smo sporočili tudi javnosti. Spoprijemamo se z globokim negativnim izidom, vse večje krčenje sredstev pa neizogibno vodi tudi v zmanjševanje kakovosti.

Že John F. Kennedy je v svoji najbolj znani izjavi dejal, da se naj državljani ne sprašujejo, kaj lahko država stori zanje, temveč naj se vprašajo, kaj lah- ko oni storijo za državo. V tem smislu tudi v UKC Ljubljana združujemo svojo pripravljenost, da v tem težkem finančnem položaju s skupnimi močmi po- skušamo najti optimalno rešitev tako za bolnike kot tudi za zaposlene. Zato smo v UKC Ljubljana po dodatnih znižanjih sredstev sprejeli vrsto varčeval- nih ukrepov, organizacijske enote so že v začetku leta pripravile sanacijske ukrepe, komercialna služba pa izvajala restriktivne ukrepe pri nabavi ma- teriala in naročanju storitev. Iz leta v leto se srečujemo z razmahom težkih in kompleksnih obolenj, vse to pa zahteva celostno in napredno medicino, ki je z uvajanjem novih tehnoloških rešitev in sodobnih zdravil vedno dražja – a denarja zanjo je vedno manj.

Sodelavci ste nedavno pokazali izjemno požrtvovalnost, ko smo se v UKC Ljubljana spoprijeli s sprejemom več poškodovancev v množični balonarski nesreči. Takrat sta se pokazali vaša solidarnost in tudi predanost strokov- nemu delu: še enkrat ste znova pokazali, kako zelo predani ste svojemu poslanstvu. Naši pacienti nas potrebujejo: ne glede na težavnost položaja smo bili ravno zaposleni v UKC Ljubljana vedno tisti, ki smo znali stopiti skupaj. Prebrodili smo številne spremembe, vedno pa smo na koncu našli rešitev v dobro pacientov.

Četudi položaj v državi trenutno ni rožnat, sem prepričana, da bomo v danih razmerah s skupnimi močmi tudi tokrat izšli iz krize. Upam, da bomo doča- kali boljše čase, ko bomo lahko svoj delovni dan izpeljali brez skrbi o tem, koliko denarja za posamezne preiskave in uvajanje novih metod še ostaja.

Ne samo mi, tudi odločevalci v slovenskem zdravstvu se morajo odločiti, kakšno največjo zdravstveno ustanovo želimo imeti. V UKC Ljubljana si za- gotovo še naprej želimo zagotavljati najkakovostnejšo zdravstveno oskrbo in zagotavljati celostno ter napredno medicino, ki jo – ne samo v Sloveniji, temveč v širši regiji – potrebujemo.

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Oktober 2012, številka 05

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Darinka Klemenc, dipl. m. s.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc Lektoriranje :

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime, fotografija na naslovnici: Damjan Remškar Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Grafika Gracer d.o.o.

Naklada: 3.000

Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

INTERNO

Uvodnik

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKCL

(4)

Uresničitev dolgoletnih prizadevanj:

prenova KO za hematologijo

Novi prostori bodo v nekdanjih prostorih otroške kirurgije; pogoji za zdravljenje pacientov bodo precej izboljšani

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

D

olgoletna prizadevanja vseh udeleženih – bolnikov, zapo- slenih v UKC Ljubljana, društev bolnikov in vodstva UKC Ljubljana – so nedavno obrodila sadove: konec avgu- sta smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS uvedli v delo izvajalca del za prenovo KO za hematologijo Inter- ne klinike UKC Ljubljana. Težko priča- kovana prenova oddelka se je začela, končana pa naj bi bila predvidoma čez leto dni. S tem se bodo izboljšali po- goji najbolj intenzivnega zdravljenja s citostatiki in presaditvijo krvotvornih matičnih celic. »Z veseljem lahko ugo- tavljam, da smo očitno prišli do točke, ko res z upanjem zremo v prihodnost in ko verjamemo, da se bodo dejan- sko čez eno leto hematološki bolniki, eni najtežjih bolnikov, po

novem zdravili v novih prostorih,« je na dan, ko so izvajalca del uvedli v delo, dejal mag. Simon Vr- hunec, generalni direktor UKC Ljubljana.

Bistvo novega oddelka bo prezračevanje

»Bistvo novega oddelka bo prezračevanje oddelka s filtriranim zrakom prek dveh strojnic, kar prepre- čuje vnos spor za nasta- nek glivičnih okužb, saj to bolnike z zmanjšanim šte-

vilom levkocitov najbolj ogroža. Zara- di boljših pogojev zdravljenja bolniki ne potrebujejo profilakse s protimi- krobnimi zdravili, kar znatno izboljša

in poceni zdravljenje,« je ob tem dejal prof. dr. Peter Čer- nelč, predstojnik KO za he- matologijo Interne klinike.

Novi prostori bodo v prosto- rih glavnega objekta UKC Ljubljana, ki so nekoč pripa- dali otroški kirurgiji, v pri- tličju trakta C. Predvidena je prenova vseh prostorov z zamenjavo električnih in strojnih napeljav ter naprav, ki ne ustrezajo potrebnim

pogojem. S to rekonstrukcijo bomo zagotovili bivalnim zahtevam (osve- tlitev in prezračevanje prostorov, tem- peratura in zvočna zaščita v prostorih, razdelitev prostorov, preprečevanje

nastajanja okužb, ravnanje z odpadki), predvideni sta tudi zamenjava oken in obnova fasade.

Nov oddelek pomeni tudi

pomembno prostorsko pridobitev

Za potrebe prezračevanja in klimatiza- cije sta predvideni tudi dve novi pre- zračevalni napravi, ki bosta nameščeni v dveh novih strojnicah, in sicer »stroj- nica jug« za potrebe sob v južnem delu objekta v pritličju in »strojnica sever«

za potrebe sob v severnem delu ter ope- racijskega bloka v pritličju.

V primerjavi z obstoječim oddelkom KO za hematologijo, ki je trenutno v 6.

nadstropju glavne stavbe, nov odde- lek pomeni tudi pomembno prostorsko ureditev; namesto 1125 kvadratnih metrov površin bo skupna neto povr- šina predvidenih prostorov 1820 kva- dratnih metrov.

Obstoječi prostori niso niti arhitek- tonsko primerno funkcionalni niti niso primerno opremljeni s potrebnimi na- peljavami in napravami, da bi zadostili sodobnim prostorskim in tehničnim pogojem. 

Po medicinsko-funkcionalnem programu so v KO za hematologijo predvideni:

operacijski blok,

soba za intenzivno terapijo s štirimi posteljami, vključno z izolacijo z eno posteljo,

enota za PKMC (presaditev krvotvornih matičnih celic) z desetimi posteljami,

enota za intenzivno kemoterapijo prav tako z desetimi posteljami,

hospitalni oddelek (splošna hematologija) z dvanajstimi posteljami,

prostori za osebje in skupni prostori.

04

Kdo smo mi

(5)

Osebje, zaposleno v kuhinji UKC Ljubljana.

Nov termični blok s kotli za kuhanje. Tu zaposleni pripravljajo juhe, golaže, omake ipd.

Skoraj štirideset let stara kuhinja prenovljena

Spremenjena tehnologija deljenja hrane, ločene čiste in nečiste poti ter večje zadovoljstvo zaposlenih

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

O

srednja kuhinja v UKC Ljublja- na, v kateri vsak dan pripra- vijo pet obrokov za okoli tisoč osemsto bolnikov, sije v svoji novi pre- obleki. Z večmesečnim delom so izva- jalci del prenovili napeljavo in klimat- ske naprave, pa tudi okoli osemdeset odstotkov opreme. Odpravili so pro- blematično križanje čistih in nečistih poti, uredili vhode in izhode iz hladil- nice, spremenila pa se je tudi tehno- logija priprave in delitve hrane, saj takšne, kot so jo imeli do zdaj, v svetu ne uporabljajo več. V novi kuhinji so

del tekočega traku avtomatizirali: na- laganje pladnjev, kartic in pakiranega pribora zdaj poteka samodejno.

Obnova kuhinje potekala v več fazah

Obnova kuhinje je sicer potekala v več fazah, začela se je že septembra lani.

»Med prenovo smo res delovali še v težjih pogojih kot sicer, a vsi smo tudi stremeli k istemu cilju – eni od najlep- ših in najfunkcionalnejših bolniških kuhinj v Evropi,« pove Mojca Blatnik, vodja Službe bolniške prehrane in di- etoterapije. Hrano za bolnike so med prenovo pripravljali na več različnih lokacijah, in sicer na stari Pediatrični kliniki, na novi Pediatrični kliniki, v

kuhinji bolnišnice dr. Petra Držaja, v mlečni kuhinji na Infekcijski kliniki in v obeh čajnih kuhinjah UKC Ljubljana.

Izboljšani pogoji za delo

Med prenovo so se vsi zaposleni v cen- tralni kuhinji trudili, da bolniki preno- ve oziroma tega, da so delovali na več lokacijah, ne bi občutili: »Zago- tovili smo vse diete, le jedilnike smo malo prilagodili. Hrano in iz oddaljenih lokacij tudi kuhar- je smo za vsak obrok vozili v UKC Ljubljana in jo po ustaljenem postopku razdeljevali,« je dela med prenovo opisala Mojca Bla- tnik. Kot opaža, so sodelavci v kuhinji zaradi izboljšanih pogo- jev zadovoljni, njihovo delo pa je zdaj vsaj nekoliko olajšano.

»Veliko olajšanje nam denimo pomeni dodatni pomivalni stroj pa tudi to, da pladnjev, pribora in kartic ni treba več nalagati ročno. Moji sodelavci opravlja- jo težko delo, vesela pa sem, da ga prav vsi opravljajo s srcem,«

pove sogovornica. Za zdaj imajo še ne- kaj težav z delovanjem »robotov« in prehodom na novo organizacijo dela, zato se včasih zgodi, da oddelki dobi- jo hrano precej pozneje kot običajno, zato se osebju in bolnikom iskreno opravičujejo. Intenzivno delajo na tem, da se stvari čim prej uredijo.  Od leta 1949, ko se je v

takratnih ljubljanskih

kliničnih bolnišnicah zaposlila prva dietetičarka, pa do danes deluje v zakulisju centralne kuhinje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

»prava tovarna« na tisoč devetsto kvadratnih metrih površine. Zaposleni v kuhinji oskrbujejo vse oddelke v glavni stavbi UKC Ljubljana in vse oddaljene lokacije. Od leta 1972 se izvaja celoten proces priprave jedi in delitve obrokov, vsak dan pa pripravijo po pet obrokov za okoli tisoč osemsto bolnikov.

05

Kdo smo mi

(6)

25 LET PORODNIŠNICE LJUBLJANA

Na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike oziroma v Porodnišnici Ljubljana se rodi več kot tretjina slovenskih otrok; smo ena največjih porodnišnic v Zahodni Evropi

Urša Vozelj, dipl. m. s.

Š

estega oktobra 2012 je minilo 25 let, odkar se je v novi stav- bi Porodnišnice Ljubljana rodil prvi otrok. Od tedaj je bilo že več kot 155.200 porodov, rojstev pa še več zaradi velikega števila dvojčkov (tudi trojčkov in četverčkov). Odpr- tje »nove« Porodnišnice leta 1987 je pomenilo izjemno pridobitev za stro- kovno, medicinsko varno

rojevanje, ustrezno zdra- vstveno in babiško nego mamic in novorojenčkov ter humanizacijo poroda.

Skupno

bivanje mamice in novorojenčka vse do odpusta

Na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekolo- ške klinike oziroma v Poro- dnišnici Ljubljana se rodi več kot tretjina slovenskih otrok; smo ena največjih porodnišnic v Zahodni Evropi. Obenem smo peri- natalni (obporodni) cen- ter tretjega nivoja; pri nas se še posebej ukvarjamo s spremljanjem in zdra-

vljenjem bolnih nosečnic in z odkriva- njem razvojnih nepravilnosti pri plo- du. Obravnavamo in zdravimo rizično bolne nosečnice in porodnice iz vseh slovenskih regij. Že več kot 25 let izva- jamo tudi t. i. »transport in utero«; le- tno sprejmemo okrog 150 nosečnic, ki potrebujejo specializirano porodniško zdravljenje ali pa se pričakuje porod nedonošenčka z zelo nizko porodno težo. V porodnem bloku, ki je »srce«

naše ustanove, imamo 13 porodnih

postelj, kjer se vsako leto rodi nekaj manj kot 7000 otrok, od tega kar peti- na s carskim rezom. Skupaj z mamica- mi so po porodu premeščeni na enega od oddelkov otročnic, kjer imamo t. i.

sistem »rooming-in«, kar pomeni sku- pno bivanje mamice in novorojenčka od poroda pa vse do odpusta iz poro- dnišnice. V ljubljanski porodnišnici

poudarjamo pomembnost dojenja, ga spodbujamo in obenem ponujamo svo- je znanje in izkušnje svojim pacient- kam, zato smo se leta 1998 priključili akciji SZO in UNICEF-a in – kot prva po- rodnišnica v Sloveniji – pridobili naziv

»novorojenčkom prijazna porodnišni- ca«. Po rezultatih anket naših uporab- nic smo bili v preteklih letih razglašeni za enega od najprijaznejših kliničnih oddelkov v UKC Ljubljana.

Preživetje nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov na zavidljivi ravni

Poleg hospitalne opravljamo tudi ambulantno dejavnost, pri čemer iz- vajamo funkcionalno diagnostiko, diagnostične in presejalne preiskave pri nosečnicah ter do tretjega leta

starosti vodimo in spremljamo rast ter razvoj nedonošenčkov, ki so ob porodu sprejeti na Enoto intenzivne nege in terapije novorojencev.

Enota intenzivne nege in terapije novorojencev je oddelek, na katerega smo še posebej ponosni: z obilo truda nam je uspelo izboljšati uspehe zdravljenja in preživetja nedonošenčkov in ter bolnih novorojenčkov na zavidljivo raven, kar nas uvršča med najboljše v Evropi.

(foto: Andraž Cerar)

06

Kdo smo mi

(7)

Enota intenzivne nege in terapije no- vorojencev je oddelek, na katerega smo še posebej ponosni. Z obilo truda nam je uspelo izboljšati uspehe zdra- vljenja in preživetja nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov na zavidljivo raven, kar nas uvršča med najboljše v Evropi. Letno tu zdravimo več kot 600 bolnih in prezgodaj rojenih otrok, pri katerih odpoveduje ena ali več ži- vljenjskih funkcij. Mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki, rojeni po samo 23 ali 24 tednih nosečnosti z ekstremno nizko porodno težo, precej pod 1000 gramov, ki pa imajo zaradi izrazitega napredka neonatologije ve- liko možnost preživetja.

Letos uvajamo klinično pot

»Normalni porod«

Velik poudarek posvečamo raziskoval- nemu in pedagoškemu delu ter skrbi za širjenje znanja o perinatologiji, ne- onatologiji ter zdravstveni in babiški negi na rednih letnih srečanjih ter se- minarjih. Klinični oddelek je prav tako osrednja učna ustanova za potrebe do- diplomskega študija Medicinske fakul- tete, za specializacijo iz ginekologije in porodništva in tudi drugih specializacij

foto: Jelka Simončič ter študija zdravstvene in babiške nege.

Klinični oddelek za perinatologijo se je v zadnjih letih odlično razvijal. Smo vrhunska zdravstvena ustanova, ki se zaveda pomembnosti znanja in stro- kovne usposobljenosti svojih strokov- njakov ter poudarja pomen uspešnosti organizacije – od zaposlenih, njihove-

ga znanja, izkušenj in motiviranosti naprej. Letos bomo uvedli klinično pot

»Normalni porod«, s katero smo pri- pravili strokovno podlago za uvajanje babiškega poroda. Istočasno sodeluje- mo pri pripravi klinične poti »Standar- dna obravnava nosečnic v prenatalnem varstvu«, s katero bomo zaokrožili celostno babiško obravnavo noseč- nic. V prihodnosti predvidevamo ve- liko vlogo babic v preventivnem var- stvu zdravih no- sečnic, porodnic, otročnic in novo- rojenčkov. 

07

Kdo smo mi

(8)

Na seji sveta UKCL o šestmesečnem poslovanju

V prvem polletju negativni izid v višini 6,6 milijona evrov; tudi tokrat smo presegli program hospitalne

in ambulantne dejavnosti

Ksenija Ševerkar

N

a 19. seji sveta UKC Ljubljana, na kateri so se člani zbrali sredi septembra, so obravnavali informacijo o poslovanju UKC Ljubljana v obdobju januar–junij 2012, ki prikazuje obseg realizacije opravljenega dela, fi- nanciranje dejavnosti v primerjavi s sprejetim letnim načr- tom in realizacijo preteklega leta ter aktivnosti, do katerih je prihajalo za dosego čim ugodnejšega poslovnega rezul- tata. Člani so obravnavali tudi rebalans finančnega načrta

UKC Ljubljana za leto 2012. Rebalans je potreben, ker so bili med letom dodatno sprejeti stabilizacijski ukrepi ZZZS in ukrepi ZUJF-a, ki so globoko posegli v financiranje UKC Ljubljana. Rebalans finančnega načrta je bil pripravljen v skladu z navodili Ministrstva za zdravje, in sicer tako, da na- črtovane odhodke lahko planiramo le v višini načrtovanih prihodkov. Da bi bil ta cilj dosežen, so organizacijske enote že v začetku leta pripravile sanacijske ukrepe ter sprejele in izvajale vrsto varčevalnih ukrepov, komercialna služba pa je izvajala restriktivne ukrepe pri nabavi materiala in na-

ročanju storitev. Kljub temu je bil v prvem polletju izkazan negativni izid v višini okoli 6,6 milijona evrov, kar je pome- nilo, da so bili za ta znesek večji odhodki od naših finančnih zmožnosti.

Prekoračitve v hospitalni in ambulantni obravnavi Že več let zapored ugotavljamo, da smo program hospital- ne dejavnosti prekoračili za 8,7 odstotka, kar je za 4.157 bolnikov, in to na delu, za katerega imamo sklenjeno po- godbo z ZZZS. Izvedenih je bilo tudi 50 transplantacij več.

Povečuje se tudi program ambulantne dejavnosti, ki je bil prekoračen za 3,4 odstotka, kar je 12.819 obiskov. Število dragih bolnikov se povečuje, naraščajo pa tudi stroški zdravljenja zaradi uvajanja novih metod, ki niso dodatno financirane.

Preseganje tudi pri preiskavah MR, CT in PET CT

Vodstvo UKC Ljubljana je organizacijskim enotam večkrat po- dalo priporočilo, naj obiskov v specialistični ambulantni de- javnosti ne omejujejo in naj se izvajajo v čim večjem obsegu, da se tako državljanom omogoči še večja dostopnost do zdra- vstvenih storitev in posledično pride do skrajševanja čakalnih dob. Vodstvo bo dejavno delovalo pri pridobivanju dodatnih sredstev za povečanje speciali- stičnih ambulantnih programov z najdaljšimi čakalnimi dobami.

Tudi v funkcionalni diagnosti- ki smo v primerjavi s polletjem preteklega leta povečali število ultrazvočnih in rentgenskih pre- iskav, prav tako presegamo tudi programe preiskav z magnetno resonanco ter program računal- niške tomografije oziroma prei- skave CT in PET CT.

Na dnevnem redu so bila sicer tudi pravila o samoplačniški de- javnosti, kadrovske zadeve (so- glasja na podlagi ZUJF-a), spre- memba statuta (sprememba imena Centra za vojne veterane v Center za geriatrično medi- cino) in čakalne dobe. Na dan 31. avgust 2012 je bilo skupno število vseh čakajočih bolnikov 53.770; pri okoli 10 odstotkih je čakalna doba presegla dopustno. Med temi bolniki je bilo veliko takih, ki so kljub predolgi čakalni dobi želeli storitev opraviti v UKC Ljubljana ali pa so želeli, da jim storitev opravi točno določen zdravnik.

Člani so obravnavali tudi pravila o samoplačniški dejavno- sti in strategijo trženja, podrobneje o njej v tej številki piše Mojca Pukšič Mihevc. 

Hospitalni bolniki

ZZZS in ostali plačniki

Plan Realizacija Indeks Razlika

I-XII 2012 I-VI 2012 I-XII 2011 I-VI 2011 I-VI 2012 05 : 02 05 : 04 05 - 02

01 02 03 04 05 06 07 08

SKUPAJ BOLNIKI UKC 96.484 48.242 104.099 52.954 52.344 108,5 98,8 4.102

ZZZS BOLNIKI 95.484 47.742 102.861 52.210 51.899 108,7 99,4 4.157

SPP bolniki 94.722 47.361 102.542 52.037 51.556 108,9 99,1 4.195

število uteži 159.219 79.610 169.557 85.236 87.217 109,6 102,3 7.607

povprečna utež na SPP bolnika 1,68 1,68 1,65 1,64 1,69 100,6 103,3 0

Pedopsihiatrija 83 42 80 54 36 86,7 66,7 -6

Transplantacije 274 137 239 119 169 123,4 142,0 32

Nacionalni razpis 405 203 138 68,1 -65

Bolniki - ostali plačniki 1.000 500 1.238 744 445 89,0 59,8 -55

Specialistična ambulantna dejavnost

ZZZS in ostali plačniki

Plan Realizacija Indeks Razlika

I-XII 2012 I-VI 2012 I-XII 2011 I-VI 2011 I-VI 2012 05 : 02 05 : 04 05 - 02

01 02 03 04 05 06 07 08

SKUPAJ VSI OBISKI 766.574 383.287 754.456 391.428 395.663 103,2 101,1 12.376

ZZZS - obiski 760.574 380.287 748.927 390.496 393.106 103,4 100,7 12.819

Ostali plačniki - obiski 6.000 3.000 5.529 2.954 2.557 85,2 86,6 -443

Tabela: Skupno število bolnikov v UKC Ljubljana

08

Aktualno

(9)

Prihodnji mesec predpresoja za

pridobitev mednarodne akreditacije

Mag. Peter Pustatičnik in prof. dr. Helena Meden Vrtovec

V

UKC Ljubljana nadaljujemo priprave na predpresojo za pridobitev mednarodne akreditacije DNV – NIAHO (National inte- grated accreditation for heathtcare organizati- ons). Uspešno izvedena predpresoja (november 2012) je nujna tudi zaradi ohranjanja in pridobi- vanja dodatnih finančnih sredstev od ZZZS.

Kako bo potekala predpresoja in kdo jo bo izvajal?

Predpresoja bo izvedena novembra in bo pred- vidoma trajala od pet do deset dni. Izvajali jo bodo usposobljeni tuji presojevalci, večinoma zdravniki, ki bodo po posameznih organizacij- skih enotah (klinike, klinični oddelki, lekarne ipd.) »na terenu« presojali doseganje ali mo- rebitna odstopanja od predpisanih standardov.

UKC Ljubljana mora v sklopu predpresoje presojevalcem zagotoviti:

• dostopnost do vseh oseb, evidenc, dokumentov, gradi- va, informacij in podatkov, ki jih presojevalci potrebuje- jo pri delu;

• ogled organizacijskih enot (klinik, KO) in poslovnih pro- cesov UKC Ljubljana ob pomoči vodstva UKC Ljubljana;

• odgovore na zastavljena vprašanja in dokaze.

Ključni poudarki standardov DNV –

NIAHO, ki jih presojevalci lahko ocenjujejo:

• fizično okolje (PE): splošna urejenost prostorov, oseb- ne izkaznice klinik in kliničnih oddelkov, uporaba oseb- ne varovalne opreme, upravljanje protipožarne varnosti (dostop do gasilnih aparatov, hidrantov ipd.), upravljanje varnosti – varovanje, ravnanje z nevarnimi snovmi (ozna- čevanje vseh čistil, kemikalij ipd.), sistem ravnanja z me- dicinsko opremo (tudi izposojeno, donirano ali opremo v lasti zdravnikov);

• medicinsko osebje (MS): podatki o delu posameznega zdravnika, obnašanje osebja ipd.;

• upravljanje kadrov (SM): licence, certificiranje, način uvajanja zaposlenih ipd.;

• ravnanje z zdravili (MM): čitljivo in popolno predpisova- nje, nadzor nad zdravili na oddelkih, seznam zdravil, do- stopnost do zdravil, navodilo o evidencah in hrambi nar- kotikov, neporabljena zdravila ipd.;

• operacijske dvorane (OT): uporaba privolitvenih obraz- cev, pregled pred anestezijo in po njej, uporaba obrazca Varna kirurgija rešuje življenje, razpoložljivost zahtevane opreme v operacijski dvorani;

• klinične poti: obravnava bolnika v skladu s klinično potjo in izdajanje zunanjih dokumentov v skladu z njo;

• pacientove pravice (PR): poznavanje in izvajanje postop- ka Uporaba ovirnic, prisilna sredstva ali osamitev, usposo- bljenost osebja ipd.;

• vodenje zdravstvene dokumentacije (MR): ažurno po- spravljanje, hranjenje in arhiviranje dokumentacije, za- upnost, čitljivi in popolni vnosi, označeni z datumom in časom vnosa;

• načrtovanje odpusta (DC): uporaba obrazca Načrtovanje odpusta, revizija in analiza vodenja ipd.;

• negovalne storitve (NS): dosledno načrtovanje zdra- vstvene nege, vrednotenje ipd.;

• preprečevanje in obvladovanje okužb (IC): dosledno iz- vajanje postopkov SPOBO;

• vodenje in upravljanje medicinske opreme: ali je poeno- teno, seznami medicinske opreme po organizacijskih eno- tah, servisiranje, podatki glede preteklih servisov ipd.

Prosimo vas, da se na predpresojo temeljito pripravite.

Ugotovitve in ocene predpresoj po posameznih organiza- cijskih enotah in UKC Ljubljana bodo presojevalci zapisali v posebnem poročilu, ki bo osnova za izvedbo presoje ali pridobitev mednarodne akreditacije. 

09

Aktualno

(10)

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak in Polona M. Lečnik Wallas

»Po prejetju klica o hudi nesreči mi je najprej zastal dih«

Pri balonarski nesreči smo v UKC Ljubljana sprejeli 21 poškodovancev, zaposleni pa so se izkazali s strokovnim in požrtvovalnim delom. Prav vsem, ki so sodelovali pri ponesrečencih iz balonarske nesreče, gre zahvala za opravljeno delo.

P

otem ko je na Igu v Ljubljani prišlo do najhujše balonarske nesreče doslej, so zaposleni v UKC Ljubljana takoj začeli aktivnosti.

»Komunikacija je nemudoma stekla.

Ko smo se že zbrali pred vrati urgence in pričakovali prve poškodovance, smo začeli prejemati bolj konkretne infor- macije o tem, kaj se je zgodilo,« raz- laga Tomo Havliček, dr. med., speci- alist travmatolog. Na izredni dogodek so se začeli pripravljati tudi

vsi drugi zaposleni v Central- nem urgentnem bloku, prišli pa so tudi drugi specialisti posameznih strok.

Hitro, trezno in strokovno ukrepanje

Po prvih informacijah o ne- sreči je organizacija v Ur- gentnem kirurškem bloku nemudoma stekla. Nadzor- nemu travmatologu, prim.

dr. Slobodanu Macuri, dr.

med., so se takoj pridružile vse potrebne ekipe: aneste- ziologi, plastični kirurgi, radiologi, medicinske se- stre in drugi. Četudi sprva niso natančno vedeli, v ka- kšnem stanju poškodovanci sploh so in koliko je hudo poškodovanih, so na vhodu v urgenco čakali popolnoma mirno. Po prihodu prvega reševalnega vozila se je za- čelo delo: hitro, trezno in strokovno ukrepanje.

»Po prejetju klica o hudi nesreči na Barju mi je najprej zastal dih. Zaradi bližine kraja dogodka sem se v tre- nutku zavedela, da imamo zelo malo časa za priprave, in nadaljnji dogodki in intervencije so se odvijali zelo hi- tro. Po načrtu delovanja Urgentnega kirurškega bloka v primeru množične nesreče sem glede na zadolžitve ob- vestila vse sodelujoče, organizirala

in prerazporedila ekipe zdra- vstvene nege in zdravstvene

administracije, organizirala pripravo urgentnih ambulant za prihod večje- ga števila poškodovanih, usklajevala delo z ostalimi službami, odgovarjala na številne telefonske klice ... Zelo kmalu so pripeljali prve poškodovan- ce in v naslednjih 40 minutah še vse ostale. Pomagala sem pri usklajeva- ju zdravstvene oskrbe in medicinske diagnostike,« nam je povedala Vida Bračko, nadzorna sestra v Urgentnem kirurškem bloku.

10

Aktualno

»Vedno govorimo ozdravnikih. A moramo vedeti, da smo zdravniki

brez ostalega osebja bosi. Le kot tim smo sposobni delovati v celoti. Drugače ne gre.

Inštrumentarka, anesteziološka sestra … to so ljudje, na katere ne smemo pozabiti,«

pravi Tomo Havliček, dr. med., iz KO za travmatologijo.

(11)

V septembru »vaja«

množične nesreče

K

onec septembra je UKC Ljubljana ob sodelovanju ZD Ljubljana orga- niziral vajo množične nesreče, na kateri so sodelovali izvajalci zdra- vstvene službe, ki v ljubljanski zdravstveni regiji in širše izvajajo pred- bolnišnično in bolnišnično nujno medicinsko pomoč oz. pri izvajanju nujne medicinske pomoči sodelujejo. Vaja »Množična nesreča – vlak 2012« je bila pripravljena na podlagi predpostavke, da naj bi na železniški progi Ljublja- na – Maribor na označenem (toda nezavarovanem) prehodu čez železniško progo prišlo do trka vlakovne kompozicije z osebnim vozilom. Med trkom naj bi del vlakovne kompozicije iztiril in se prevrnil na avtobus in osebna vozila.

Večje število oseb naj bi bilo ujetih v avtobusu, osebnih vozilih ter vlakovni kompoziciji. V dogodku naj bi bilo skupaj udeleženih 150 oseb, od katerih naj bi jih bilo 130 poškodovanih, 20 nepoškodovanih. V elaboratu delovanja v primeru omenjene nesreče so natančno določeni vsi procesi delovanja po- sameznih vpletenih.

Ključni namen vaje je bil preverjanje vsebinske ustreznosti in operativne uporabnosti Načrta zaščite in reševanja ob masovnih nesrečah in osnutka Načrta za delovanje UKC Ljubljana ob množični nesreči ali nenadnem pri- hodu večjega števila poškodovancev s poudarkom na vzpostavitvi sistema vodenja in poveljevanja na vseh nivojih. Vajo smo izvedli tudi zato, da bi še izboljšali procese ravnanja v primeru množične nesreče. Nenazadnje je iz- vedba vaje delovanja zdravstvenih služb v primeru železniške nesreče z veli- kim številom poškodovanih oseb potrebna tudi glede na priprave naše bol- nišnice na akreditacijo po DNV standardu ter priprave ZD Ljubljana na DIAS akreditacijo.

Poleg UKC Ljubljana se je vaje aktivno udeležilo dvanajst zdravstvenih domov (pasivno še nekoliko več), Slovenska vojska – vojaška zdravstvena enota, spe- cialna enota slovenske policije in zasebni izvajalec prevozov pacientov. 

»Le kot tim smo sposobni delovati v celoti«

Delo v Urgentnem kirurškem bloku je vedno timsko: pomembni so vsi po- samični koraki, vse od vpisa pacienta naprej. Obravnavanje poškodovancev zahteva usklajenost delovanja med posameznimi profili in specialnostmi.

Pri delu s poškodovanci so sodelovali vsi – kirurgi, plastiki, medicinske se- stre in tehniki, anesteziologi, obilo dela pa so imeli tudi administratorji.

Prihajale so okrepitve z drugih

oddelkov, tisti, ki

so imeli prost dan, so na la- stno željo pr ihajali v službo, klicali in s p r a š e - vali, kako naj po- m a g a j o .

» V e d n o govorimo o zdravni- kih. A moramo vedeti, da smo zdravniki brez ostalega osebja bosi. Le kot tim smo sposobni delovati v celo- ti. Drugače ne gre. Inštrumentarka, anesteziološka sestra … to so ljudje, na katere ne smemo pozabiti,« pravi Tomo Havliček, dr. med. Poleg izje- mno strokovnega dela s pacienti smo skrb namenili tudi svojcem, ki so pre- strašeni in v negotovosti spraševali o svojih najbližjih. Omogočili smo jih poseben prostor, za pogovor pa jim je bil na voljo tudi klinični psiholog in drugo osebje. Ni ga stavka, ki bi lahko bolj odkrito kot beseda »hvala« povzel vso požrtvovalnost, s katero ste se za- posleni v UKC Ljubljana lotili dela. 

Zato še enkrat: HVALA!

11

Aktualno

»Zaradi bližine kraja dogodka sem se v trenutku zavedla, da imamo zelo malo časa za priprave, in nadaljnji dogodki in intervencije so se odvijali zelo hitro,«

pove Vida Bračko, nadzorna sestra v urgentnem kirurškem bloku.

(12)

Andreja Matejek, univ. dipl. prav.

Vpogledi

v medicinsko dokumentacijo

Vsi pacienti imajo po zakonu pravico do zaupnosti nji- hovih osebnih podatkov. Kot osebni podatki se štejejo kateri koli podatki, ki se nanašajo na posameznika, kar pomeni, da vsi dokumenti, ki se ustvarjajo oziroma zbi- rajo o pacientih med zdravljenjem, vsebujejo osebne podatke. Medicinska in zdravstvena dokumentacija pa vsebuje še posebno kategorijo občutljivih osebnih po- datkov, to je podatkov, ki se nanašajo na posamezniko- vo zdravstveno stanje.

Kljub pooblastilu za dostop velja načelo zaupnosti

Do medicinske oziroma zdravstvene dokumentacije lahko dostopajo samo zaposleni, ki imajo pooblastilo za do- stop, ker dokumentacijo sami ustvar- jajo ali jo potrebujejo za opravljanje svojega dela. Kljub pooblastilu za dostop do medicinske oziroma zdra- vstvene dokumentacije pa morajo po- oblaščene osebe s podatki v njej rav- nati po načelu zaupnosti, kar pomeni, da jih smejo uporabljati, spreminjati in vpogledovati le, ko so vpletene v pro- ces zdravljenja konkretnega pacienta ali jih sicer potrebujejo za opravljanje svojega dela (obračun storitev, izter- java, pravni postopki). Zunaj postop- kov zdravstvene oskrbe je uporaba in druga obdelava podatkov iz medicin- ske oziroma zdravstvene dokumen- tacije dovoljena zgolj, če to izrecno dopušča zakon ali s privolitvijo paci- enta oziroma oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni spo- soben odločanja o sebi. Po pacientovi smrti lahko dajo tako privolitev njego- vi ožji družinski člani, razen če je paci- ent to pisno prepovedal.

Vpogledovanje zgolj

»iz radovednosti«

je strogo prepovedano

Glede na navedeno želimo poudariti, da kljub pooblastilu vpogledovanje v dokumentacijo pacientov ni dovolje- no, če ne gre za sodelovanje v postop- ku zdravstvene oskrbe konkretnega pacienta. Vpogledovanje v podatke pacientov zgolj iz morebitne radove- dnosti ali iz razloga dajanja podatkov nepooblaščenim osebam je strogo pre- povedano. Takšno vpogledovanje nima zakonitega namena, ki je bil podlaga za pooblastilo, in je hkrati neetično.

Zakon zavezuje k zagotavljanju sle- dljivosti obdelave osebnih podatkov v zbirkah, kar pomeni, da vse elektron- ske baze medicinske dokumentacije v UKC Ljubljana omogočajo poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni podatki vneseni, uporabljeni ali dru- gače obdelani (tudi vpogledani) in kdo od zaposlenih je to storil.

Če bi se ugotovilo, da je v konkretnem primeru prišlo do vpogledovanja po- datkov brez zakonitega namena (na primer zgolj iz radovednosti ali z na- menom dajanja nepooblaščenim ose- bam), je UKC Ljubljana v skladu z za-

konom o pacientovih pravicah dolžan primer raziskati in ugotoviti morebi- tno odgovornost zaposlenih ter o tem seznaniti dotičnega pacienta, infor- macijskega pooblaščenca in zastopni- ka pacientovih pravic.

Ureditev varovanja podatkov zapisana tudi v pravilniku

Zakon o varstvu osebnih podatkov za primer obdelave osebnih podatkov brez podlage v zakonu ali osebne pri- volitve posameznika predpisuje globo za pravno osebo od 4.170 do 12.510 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe in za posameznika, ki je sto- ril prekršek, pa 830 do 2.080 evrov.

Osebe s pooblastilom za dostop do medicinske oziroma zdravstvene do- kumentacije se torej morajo zavedati svoje odgovornosti in spoštovati na- men, zaradi katerega je bilo poobla- stilo dano, ter s tem preprečiti ne- pooblaščeno seznanjanje z osebnimi podatki. Natančnejšo normativno ureditev varovanja osebnih podatkov v UKC Ljubljana določajo Pravila o upra- vljanju z dokumentarnim gradivom in varovanju osebnih podatkov, sprejeta 21. maja 2012, ki so skupaj s prilogami objavljena na intranetu. 

12

Aktualno

(13)

Pravilniki vsebujejo pravila in določbe, ki podrobneje ure- jajo organiziranost in delo organizacije ter odnose v njej.

Pravilniki UKC Ljubljana so zaposlenim delovni pripomoč- ki, v katerih so urejeni postopki in s pomočjo teh je naše delovanje pravilno, enotno, usklajeno, strokovno, gospo- darno, zakonito in transparentno. Pravilnike delodajalca smo zaposleni dolžni upoštevati, saj smo se k temu zave- zali že ob podpisu pogodbe o zaposlitvi. Neupoštevanje ali kršenje pravilnikov pomeni tudi kršenje pogodbe o zaposlitvi, kar lahko privede do neprijetnih disciplinskih sankcij ali celo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Vsi sprejeti pravilniki so objavljeni na intranetu

Kot javni zdravstveni zavod in porabnik javnih sredstev smo med drugim zavezani tudi k namenski, učinkoviti in gospo- darni porabi virov – tako zaposlenih kot tudi opreme in de- narja. To pa lahko dosežemo le, če svoje delo vsi opravljamo tako, kot to določajo pravilniki. S tem pripomoremo k temu, da UKC Ljubljana posluje pravilno, etično in zakonito, zato od zaposlenih pričakujemo dosledno upoštevanje pravilni- kov in predpisanih postopkov.

Vse sprejete pravilnike v UKC Ljubljana lahko najdemo na intranetu v rubriki z uradni- mi dokumenti. Seveda to ne pomeni, da se moramo na pamet naučiti vse pra- vilnike, ki so bili kdaj koli sprejeti. Dovolj je, če se seznanimo s tistimi, ki se posredno ali neposredno nanašajo na delo, ki ga opravljamo. Če želimo denimo pravilno izpol- niti potni nalog, si pred tem preberemo Pravila o službenih odsotno- stih zunaj sedeža UKC Ljubljana.

Upoštevanje pravilnikov

Barbara Blatnik Flerin, Služba za notranjo revizijo

Pred kratkim naknadna revizija

o izdajanju/obračunavanju potnih nalogov

Za lažje iskanje določenega pravilnika so le-ti razporeje- ni v skupine po področjih: Celostna podoba UKC, Delovna razmerja, Navodila, Organizacija poslovanja UKC Ljubljana, Pacientove pravice in varstvo osebnih podatkov, Trženje in nabava in osnovna sredstva, Upravljanje premoženja, Var- nost in zdravje pri delu, Zdravstvena dejavnost, Znanstve- no-raziskovalna in izobraževalna dejavnost.

Čeprav so pravilniki zaposlenim dostopni, pa v Službi za no- tranjo revizijo opažamo, da pravilnikov ne upoštevajo vsi zaposleni. Pred kratkim je bila denimo izvedena naknadna revizija o ugotavljanju pravilnosti in zakonitosti izdajanja in obračunavanja potnih nalogov. Ugotovljenih je bilo kar nekaj kršitev tega pravilnika, poleg tega pa se nav- kljub opozorilom Službe za notranjo revizijo iste kršitve ponavljajo iz leta v leto. 

Če iskanega

pravilnik a ne najdemo na intrane tu, ga ne

razumemo ali pa pr

eprosto ne v emo, kako določ eno delo ali nalogo pr

avilno

opraviti, se t akoj obrnemo na sv ojega

nadrejenega, ki nas bo znal usmeriti ali nam sv etovati.

13

Aktualno

(14)

Obisk ocenjevalcev za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost UKC Ljubljana

Končno oceno PRSPO 2012 bomo prejeli predvidoma novembra, svečana podelitev priznanj zmagovalcem PRSPO 2012 pa bo januarja 2013

Mag. Peter Pustatičnik

V

UKC Ljubljana smo se tudi v leta 2012 prijavili na razpis za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO 2012).

Cilji prijave so bili:

pridobiti neodvisne povratne informacije o prednostih in priložnostih za izboljšanje odličnosti UKC Ljubljana;

doseči 400 točk, kar je pogoj za pridobitev PRSPO in s tem mednarodnega dokazila, da UKC Ljubljana tudi po mednarodno priznanem (EFQM) modelu sodi med odlične evropske univerzitetne klinične centre.

Med 18. in 20. septembrom 2012 so nas obiskali ocenjevalci za poslovno odličnost in podrobno:

1. preverili naše navedbe v samooce- nitveni vlogi po posameznih meri- lih modela EFQM:

voditeljstvo: kako vodje razvijamo vizijo, vrednote in kulturo odlično- sti med zaposlenimi, kako pregle- dujemo in izboljšujemo procese in organizacijo UKC Ljubljana, kako informiramo in motiviramo zaposlene;

strategija in načrtovanje: kako naša strategija temelji na razume- vanju potreb pacientov in razu-

mevanju notranjega okolja, kakšni so naši strateški cilji in nadzor nad uresničevanjem, kako je strategija UKC Ljubljana zgrajena in kako se uresničuje po organizacijskih enotah (klinike, KO itd.);

upravljanje človeških virov:

kako načrti, povezani z zaposle- nimi, podpirajo našo strategijo:

sistematično zaposlovanje glede na potrebe pacientov, usposabljanje kadra, informiranje, zadovoljstvo;

upravljanje virov in partnerstev:

kako upravljamo finančne vire, zgradbe, medicinsko opremo in tehnologijo ter informacije; odnos do dobaviteljev; prilagajanje po- treb pacientov; poraba materiala;

upravljanje procesov:

kako snujemo, izboljšujemo in upravljamo procese, npr. standar- dizacija bolnišnične in ambulantne obravnave oziroma zmanjšanje variabilnosti; uporaba kliničnih poti; dokumentiranost procesov;

obvladovanje ležalne dobe; načrt oskrbe; zaščita pacientovih pravic;

higienično okolje;

rezultati v povezavi s pacienti in drugimi odjemalci: izidi zdravljenj v primerjavi s primerljivimi klinič- nimi centri; zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev z našimi sto- ritvami, čakalne dobe; spoštovanje pacientovih pravic; preprečevanje in obvladovanje okužb (kazalniki

kakovosti); popolnost (pravočasno in čitljivo izpolnjevanje) zdravstve- ne dokumentacije pacientov;

rezultati v povezavi z zaposlenimi:

storilnost in uspešnost zaposlenih;

zadovoljstvo zaposlenih (SiOK);

absentizem (odstotek izgubljenih dni); usposobljenost in izobrazba zaposlenih (izobrazbena struktura);

rezultati v povezavi z družbo in okoljem: delo z nevarnimi snovmi in odpadki; nadzor nad izpostavlje- nostjo osebja nevarnim snovem;

postopki in merila za zaščito in evakuacijo v primeru katastrofe, poraba energije in vode; ugled UKC Ljubljana v okolju; priznanja in nagrade UKC Ljubljana;

2. pregledali poslovanje z njihove strani vnaprej določenih klinik, kli- ničnih oddelkov in organizacijskih enot: Lekarno, Reševalno postajo, Službo bolniške prehrane in dieto- terapije, Očesno kliniko, Medicinski simulacijski center, Nevrološko kli- niko, Ortopedsko kliniko, Klinični in- štitut za medicino dela, prometa in športa, Negovalni oddelek, Kliniko za radiologijo, Oskrbovalne službe, Interno kliniko, Pediatrično kliniko in Kirurško kliniko itd.

Ocenjevalci so bili navdušeni nad splošno urejenostjo prostorov, stro- kovnostjo in prijaznostjo osebja UKC Ljubljana, odnosom zaposlenih do pa- cientov ter sodobnimi metodami zdra- vljenja in zdravstvene nege. Vodstva predhodno navedenih organizacijskih enot so skupaj s predstojniki kliničnih oddelkov pripravila odlične programe ogledov in odlične predstavitve. Ožje vodstvo UKC Ljubljana se vsem, ki ste neposredno in posredno sodelovali pri izvedbi obiska ocenjevalcev poslovne odličnosti, zahvaljuje za vaše odlično sodelovanje. 

14

Aktualno

(15)

Mojca Pukšič Mihevc

Strategija trženja

UKC Ljubljana ima pomembno strateško prednost pred konkurenco: celostno obravnavo pacienta

U

niverzitetni klinični center Lju- bljana poleg javne službe izvaja tudi tržno dejavnost. Po mnenju Računskega sodišča RS predstavlja tr- žna dejavnost dopolnitev temeljne de- javnosti in dodaten vir dohodka za njen razvoj in izvajanje. Strategijo tržne dejavnosti smo predstavili na zadnjem svetu UKC Ljubljana, bistvo pa želimo predstaviti tudi vsem sodelavcem.

Trženje zdravstvenih in nezdravstvenih storitev

Tržna dejavnost obsega zdravstvene in nezdravstvene storitve. Leta 2010 je Ministrstvo za zdravje RS opredelilo razmejevanje prihodkov javne službe od tržne dejavnosti, kar naj bi upošte- vali vsi javni zdravstveni zavodi v RS, vključno z UKC Ljubljana, in mi dosle- dno upoštevamo to razmejitev prihod- kov. Trženje zdravstvenih storitev po- meni trženje nadstandardnih storitev (material, prostor in storitve) in trže- nje samoplačniških storitev, ki niso pravica obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja oziroma storitve pacientu, ki nima urejenega statusa zavarovanca v RS. Trženje ne- zdravstvenih storitev zajema raziska- ve, izobraževanja in druge storitve, kot so prodaja blaga in storitev, proda- ja hrane, dovoljena uporaba prostora, nadzor kakovosti ipd.

Dve tretjini ustvarimo s trženjem zdravstvenih storitev

Večji del (dve tretjini) prihodka tržne dejavnosti ustvarimo s trženjem zdra- vstvenih storitev, zato pri pripravi stra- tegije tržne dejavnosti večjo pozornost namenjamo zdravstvenim storitvam.

Pripravili smo nov pravilnik o samoplač- niški dejavnosti, ki natančno določa pogoje in pravila izvajanja te dejavno- sti od organiziranja, določanja cen do nagrajevanja izvajalcev in sodelavcev.

Izpostaviti velja, da je nujni pogoj za organiziranje samoplačniške dejavnosti izpolnjen delovni program posamezne klinike in kliničnega oddelka.

Pomembna prednost UKC Ljubljana:

celostna obravnava pacienta Pomembna dejavnika tržnega uspe- ha trženja zdravstvenih storitev sta

zdravstvena storitev in konkurenčna cena. Pomembna strateška prednost UKC Ljubljana pred konkurenco, ki pa jo premalo poudarjamo, je celostna obravnava pacienta, saj pokrivamo praktično vsa področja medicine. Prav zaradi tega so pacienti pripravljeni plačati nekoliko višjo ceno storitve.

Stališče Računskega sodišča RS pri oblikovanju cene tržnih storitev je, da mora cena kriti vse neposredne stroške dela in materiala, sorazmeren delež splošnih stroškov, amortizacijo opreme in prostorov ter tudi ustrezen del dobička. Te postavke so tudi vodilo pri oblikovanju cen v UKC Ljubljana. Pri oblikovanju strateških ciljev moramo upoštevati tako notranje kot zunanje dejavnike. Izpostaviti moramo svoje prednosti in odpraviti slabosti. Izkori- stiti moramo priložnosti, ki se nam po- nujajo z mobilnostjo pacientov znotraj EU in pravočasno sprejeti ukrepe, da bodo grožnje, kot so svetovna finanč- na kriza, imele čim manjši učinek.  Z razvojem tržne dejavnosti želimo:

• povečati prihodke UKC Ljubljana in posledično zmanjšati porabo javnih sredstev,

• povečati prihodke klinik in klinič- nih oddelkov,

• povečati zadovoljstvo ključnih kadrov – omogočiti delo zainte- resiranim zaposlenim in posle- dično zmanjšati delo pri drugem delodajalcu,

• povečati število odjemalcev tržnih storitev (tržni delež).

Poleg teh finančnih učinkov so pomembni tudi drugi učinki, in sicer:

dvig ugleda klinik in UKC Ljubljana v mednarodnem okolju, kar bo še posebej pomembno ob uveljavitvi prostega pretoka pacientov iz držav EU,

izkušnje, ki jih pridobivajo izva- jalci storitev in jih prenašajo na temeljno dejavnost,

dostopnost storitev za paciente,

boljša izkoriščenost opreme in vseh drugih virov.

15

Aktualno

Leta 2011 so UKC Ljubljana, UKC Maribor, Splošna bolnišnica Celje in Splošna bolnišnica Novo mesto skupaj ustvarili dobrih 34,5 milijona evrov prihodkov iz tržne dejavnosti. Skoraj 40 odstotkov teh prihodkov je ustvaril UKC Ljubljana, in sicer slabih 13 milijonov evrov.

(16)

U

KC Ljubljana je bil letos drugič vključen v program mednaro- dne izmenjave HOPE - www.

hope.be. Nacionalna koordinatorica programa je Maja Zdolšek iz Združe- nja zdravstvenih zavodov (www.zdr- zz.si/). Namen izmenjave je širjenje dobrih praks med evropskimi bolni- šnicami. Slogan letošnje 31. izmenja- ve je bil »Starajoča se delovna sila v zdravstvu – starajoči se pacienti: šte- vilni izzivi za evropske bolnišnice«.

Dve naši zaposleni sta odšli v Anglijo in na Nizozemsko, k nam pa sta prišla gospa Debbie Abrams iz Velike Brita- nije in gospod Frank Rejnholt Skovdal iz Danske. V Sloveniji sta bivala od sredine maja do sredine junija. V tem času sta spoznala ključne vladne in nevladne organizacije zdravstvenega in socialnega skrbstva. Tretji teden programa je bil osredotočen na spo- znavanje UKC Ljubljana.

Debbie in Frank, prosim vaju, da se na kratko predstavita.

Debbie: »Sem medicinska sestra, spe- cialistka za duševno zdravje. Zadnjih deset le delam na področju upravljanja zdravstvenih ustanov.«

Frank: »Po izobrazbi sem ekonomist in politolog. Pred tem sem dve leti študi- ral medicino. Delam na področju pla- niranja zmogljivosti in namembnosti bolnišnic v južni danski regiji, ki ima 1,2 milijona prebivalcev in je druga največja regija na Danskem. V regiji deluje petnajst bolnišnic.«

UKC Ljubljana tudi letos sodeloval v mednarodni izmenjavi HOPE

Pogovor z Debbie Abrams iz Velike Britanije in Frankom Rejnholtom Skovdalom iz Danske

Stanko Grabljevec

Kateri so bili poglavitni motivi za vajino vključitev v program izmenjave in zakaj sta se odločila za Slovenijo?

Debbie: »Veliko dobrega sem slišala o vašem zdravstvu, še posebno glede skrbi za duševno zdravje, pa sem to želela videti na lastne oči. Študij na fakulteti je eno, praktična izkušnja pa čisto drug način učenja. Prepričala sem se, da je sodelovanje v programu HOPE resnično dober način za spozna- vanje delovanja zdravstvenega siste- ma druge države.«

Frank: »Menil sem, da je sodelovanje v izmenjavi velika priložnost za odhod v drugo državo z namenom preučevanja njenega zdravstvenega sistema, pa tudi veliko dobrega sem slišal o pro- gramu izmenjave HOPE. V prijavi sem kot prioriteto označil Anglijo, Slove- nijo in Portugalsko. Po posvetu z na- cionalnim koordinatorjem sem se do- končno odločil za Slovenijo. Slovenija je majhna država, kar je tudi Danska.

Med deželama je veliko podobnosti, a tudi veliko zanimivih razlik, kot npr.

financiranje zdravstvenega in social- nega skrbstva. O tem sem želel zvedeti kaj več.«

Kakšen vtis sta dobila o delovanju našega zdravstvenega in socialnega skrbstva in še posebej o UKC

Ljubljana? Kaj se vama je zdelo dobro, kaj pomanjkljivo in kje so po vajinem mnenju še priložnosti za izboljšave?

Debbie: »Moj vtis je, da je UKC Ljublja- na zelo kakovostna bolnišnica z na- darjenim in predanim osebjem. Vidno je, da bo treba določene oddelke ob- noviti. Me je pa navdušila nova Pedia- trična klinika. Zaradi finančne krize se spoprijemate s podobnimi izzivi kot mi v Angliji – kako čim učinkoviteje pora- bljati javna sredstva. Imam pa obču- tek, da v povprečju pacienti na urgenci vendarle predolgo čakajo.«

Frank: »Menim, da imate zelo dober in dostopen zdravstveni sistem. Zelo so me navdušili Pediatrična klinika, izvajanje koordinatorstva v Central- nem operacijskem bloku in negovalna bolnišnica – nekaj podobnega bi po- trebovali na Danskem. UKC Ljubljana

Debbie: »Moj vtis je, da je UKC Ljubljana zelo kakovostna bolnišnica z nadarjenim in predanim osebjem.

Vidno je, da bo treba določene oddelke obnoviti.«

»Menim, da imate zelo dober in dostopen zdravstveni sistem. Zelo so me navdušili Pediatrična klinika, izvajanje koordinatorstva v Centralnem opera- cijskem bloku in negovalna bolnišnica

– nekaj podobnega bi potrebovali na Danskem,« pravi udeleženec Frank Rejnholt Skovdal iz Danske.

16

UK CL smo l jud je

(17)

Vtisi z mednarodne izmenjave HOPE v Veliki Britaniji

Asist. dr. Nataša Kos, dr. med., IMR UKC Ljubljana je zelo velika bolnišnica, kar

ima svoje prednosti pa tudi pomanjkljivosti. Tudi mi ima- mo veliko univerzitetno bol- nišnico in njena velikost ote- žuje izvedbo reorganizacije.«

Kakšne vtise, tako pozitivne kot negativne, sta pridobila o Sloveniji in njenih prebivalcih med bivanjem pri nas? Lahko navedeta kakšno anekdoto, ki se vama je pripetila med bivanjem tu?

Debbie: »Moji vtisi so zelo pozitivni. Zaposleni so bili ve- dno zelo prijazni in kljub šte- vilnim obveznostim in zapo- slenosti so prijazno razložili svoje delovanje in odgovarjali na moja vprašanja.

Nabralo se je veliko zgodb, ki jih bom lahko delila s svojimi kolegi doma. Najbolj pa mi bodo ostali v spominu sreča- nje z vodilnimi medicinskimi sestrami, odličnost, ki sem jo zaznala v negovalni bolnišni- ci, in pa učinkovitost delova- nja koordinatorjev v Central- nem operacijskem bloku, saj se res zelo trudijo, da ne bi prišlo do zakasnitev ali odpo- vedi operacij.«

Frank: »Moram reči, da se me je vaša dežela resnično dota- knila. Ljudje so izredno go- stoljubni in prijazni ter želijo pokazati vse najlepše kotič- ke svoje dežele. To me je res navdušilo. In vaša narava je preprosto čudovita! Danska je zelo ravna dežela in zato sem še toliko bolj užival ob gledanju vaših gora, pa tudi vaših gradov, reke Soče itd.

Moram reči, da nisem doživel nobene neprijetne izkušnje in zagotovo se kdaj vrnem k vam na počitnice.« 

»Ker sem bila v Veliki Britaniji ravno v času spreminjanja zdravstvenega sistema in izvajanja nekaterih ne preveč prijaznih ukrepov, sem po vrnitvi domov spoznala, da je naš zdravstveni sistem dober. Zavedati se moramo tudi, da imamo zaposleni v zdravstvu v naši državi veliko več pravic in ugodnosti kot drugje (plačilo malice, plačilo časa, ki ga porabimo za malico, plačilo prevoznih stroškov, varna služba …).«

Anglija ima razvit sistem zdravstvene oskr- be starostnikov v skupnosti, kar pomeni,

da skušajo zdravstveno oskrbo čim bolj približati starostniku, in sicer tako, da se izognejo hospitalizaciji ali pa skrajšajo čas hospitalizacije v akutni bolnišnici.

V okviru programa izmenjave HOPE sem s kolegico iz Španije bivala v majhnem me- stecu Belper sredi kraja Derbyshire v Angliji. Program mi je bil poslan že vnaprej, bil je dobro zastavljen in v celoti tudi izpeljan. Gostovala sem v ustanovi Derbyshi- re Community Health Service NHS Trust, večino časa sem preživela v bolnišnici Ba- bington, imela pa sem priložnost ogledati si tudi druge »community« bolnišnice (skupnostne bolnišnice), ki jih

je na območju, ki ga pokriva DCHS Trust, trinajst.

Skupnostne bolnišnice so v starih mogočnih stavbah Te bolnišnice so vse v velikih, starih in mogočnih stavbah, ki zahtevajo veliko finančnih sred- stev za vzdrževanje (slika), kar je tudi razlog za njihovo zapiranje in združevanje. Obiskala sem več bol- nišnic. DCHS NHS Trust je javna zdra- vstvena organizacija, njena struktu- ra je zelo zapletena. Pomemben cilj organizacije je spodbujanje zdravja in dobrega počutja vseh. Zdravstveni sistem Velike Britanije je še vedno v prenavljanju, nekje do konca nasle- dnjega leta naj bi bil dokončno spre- menjen. Tudi v času izmenjave se je čutilo, da se na veliko pripravljajo na pričakovane spremembe tako zapo- sleni kot tudi prebivalci.

Zdravstvena oskrba približana starostniku

Zelo me je navdušil način reševanja težav staro-

stnikov. Anglija ima razvit sistem zdravstvene oskrbe starostnikov v skupnosti, kar pomeni, da skušajo zdravstveno oskrbo čim bolj približati starostniku, in sicer tako, da se izognejo hospitalizaciji ali pa skrajšajo čas hospitalizacije v akutni bolnišnici. V ta namen imajo od- prte skupnostne bolnišnice, kjer starostnika lahko sprejmejo za krajši čas na rehabilitaci- jo, lahko ga obravnavajo v obliki dnevnega hospitala ali pa se iz bolnišnice uredi potrebno obravnavo na njegovem domu. Cilj je zagotavljati celotno oskrbo starostnika na domu – imajo interdisciplinarni tim, posamezni profili prihajajo k starostniku domov in mu poma- gajo (fizioterapija doma, delovna terapija doma, socialna pomoč, oprema s pripomočki, ureditev ali preureditev stanovanja) – cilj je preprečiti hospitalizacijo v akutni bolnišnici oziroma skrajšati ležalno dobo v bolnišnici s hitrim odpustom v domače okolje. Govorijo o t.

i. modelu »integrated community team«. O teh možnostih bi lahko razmislili tudi pri nas. 

17

UK CL smo l jud je

(18)

Spoznavanje nizozemskega sistema in izmenjava izkušenj

V

bolnišnici sta me sprejeli dve zoorgmanagerki (zoorgmanager je vodja zdravstvene oskrbe). Po- leg naju se je izmenjave na Nizozemskem udele- žilo še enajst udeležen- cev iz različnih evropskih držav. Razporejeni smo bili po različnih bolnišnicah po Nizozemskem.

Vsak od nas je imel pripravljen individualni program na podlagi predlogov, ki smo jih gostiteljem poslali vnaprej.

Imeli smo tudi skupna srečanja, ki so bila namenjena spozna- vanju nizozemskega zdravstvenega sistema, medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj in pripravi na zaključno konferenco v Berlinu. Naše prvo srečanje je bilo v Utrechtu na »Skupnosti zdravstvenih zavodov Nizozemske«, kjer smo se seznanili z zdravstvenim sistemom, načinom financiranja zdravstvenega sistema in s težavami, povezanimi s staranjem prebivalstva.

Tudi na Nizozemskem težava staranja prebivalstva Tako kot v drugih evropskih državah se tudi na Nizozemskem spoprijemajo s težavo staranja prebivalstva, saj je večina lju- di starih med 35. in 65. letom, povečuje se število starejših od 65 let, medtem ko je število mladih precej manjše. V MCH izvajajo različne projekte, s katerimi želijo preprečiti hospi- talizacije, kadar je to mogoče, in prizadevajo si za krajšanje ležalne dobe. Preprečiti želijo podaljšanje hospitalizacije zaradi težav, ki so povezane z demenco, zmanjšano sposob- nostjo samooskrbe in zapleti, ki so pogostejši pri starejših bolnikih. Na različne načine si priza- devajo, da bi bol- nike zadrževali zunaj bolni- šnice oziroma

da jih v primeru hospitaliza- c i j e

lahko čim prej vrnejo v do- mače okolje ali drugo ustre- zno ustanovo. Zato tesno sodelujejo z lokalno sku- pnostjo, s splošnimi zdrav- niki in z organizacijami za institucionalno oskrbo in oskrbo na domu.

Visoka stopnja pripadnosti bolnišnici

V gostujoči bolnišnici sem se srečala s številnimi zani- mivimi ljudmi z različnih področij, od medicinskih sester, ekonomistov, menedžerjev na najvišji ravni do delavcev iz tehnično-vzdrževalnih služb. Vsako srečanje je vsebova- lo dva dela; prvi del je bil namenjen predstavitvi dela, ki ga oseba izvaja v bolnišnici, v drugem delu pa ugotavljan- je, kako gledajo na težavo staranja bolnikov in zaposlenih v zdravstvu. Splošni vtis o delovanju zdravstva na Nizo- zemskem je predvsem ta, da delo poteka bolj umirjeno in sproščeno. Ljudje so prijazni in ustrežljivi. Delovni pogo- ji so boljši kot tisti, ki sem jih navajena v domači delovni ustanovi, glede strokovnega znanja in izkušenj pa najdemo prednosti in pomanjkljivosti tako doma kot v gostujoči bol- nišnici. Človek v MCH dobi občutek, da so vsi dobro informi- rani o projektih in dogajanju v bolnišnici, s tem pa je pove- zana tudi visoka stopnja njeni pripadnosti. Oba z Ronaldom sva bila presenečena nad pogosto slišanimi mnenji: »Naša bolnišnica je nekaj posebnega, naša bolnišnica ima dobre rezultate, naša bolnišnica slovi po prijaznosti.« 

»Naša bolnišnica

je nekaj posebnega, naša bolnišnica ima dobre rezultate, naša bolnišnica slovi po prijaznosti,« o bolnišnici MHC na Nizozemskem govorijo njeni zaposleni.

»Splošni vtis o delovanju zdravstva na Nizozemskem je predvsem ta, da delo poteka bolj umirjeno in sproščeno. Ljudje so prijazni in

ustrežljivi.«

Vtisi z mednarodne izmenjave HOPE

na Nizozemskem

Letos sem se udeležila mednarodne izmenjave zaposlenih v zdravstvu HOPE. Pot me je vodila na Nizozemsko v mesto Haag, kjer sem mesec dni gostovala v medicinskem centru Haaglanden (MCH). To je ena največjih in najpomembnejših bolnišnic na območju Haaga. Ima 750 postelj na dveh lokacijah, v središču mesta jih je 500. Druga lokacija bolnišnice z 250 posteljami je v predelu mesta, kjer stanuje pretežno starejša populacija in so tudi dejavnosti bolnišnice prilagojene tej starostni skupini.

Jolanda Munih, prof. zdr. vzg.

18

UK CL smo l jud je

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Odnos med zdravniki in bolniki je povsem drugačen od odnosa, ki smo ga navajeni. Med zdravnikom in pacientom skorajda ni nobene interakcije. Bolniki so večino časa tiho, zdravniki

Na Oddelek za intenzivno terapijo otrok Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana v težkem stanju sprejeli že tretjega otroka

V letošnjem letu v UKC Ljubljana že obra- tujejo urejena cepilna mesta za cepljenje proti covid-19 z vso pot- rebno infrastrukturo, zato smo tudi cepljenje proti sezonski gripi

med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Kot vsako leto se je tudi letos UKC Ljubljana zelo aktivno.. pridružil aktivnostim ob Svetovnem dnevu

Letos spomladi sem se odločil, da se prijavim na razpis za poslovnega direktorja Kirurške klinike UKC Ljubljana, ker sem (in še vedno) verjel, da so pred zdravstvom v

Zato je Svet zavoda na svoji zadnji seji pozval ne le vodstvo zavoda, da intenzivneje nadaljuje sanacijske ukrepe, ampak tudi nosilce zdra- vstvene politike, »da vzpostavijo

Zaposlene v UKC Ljubljana želimo še posebej opozoriti, da se že sam vpogled šteje kot obdelava osebnih podatkov in da se lahko nepooblaščen vpogled v osebne podatke v

Člani Poslovnega odbora so generalni direktor UKC Ljubljana, ki ga tudi vodi, strokovni direktor UKC Ljubljana, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana , pomočniki