DESETA OBLETNICA NAKVIS

Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) - Zbornik razprav o zvezah evropskih univerz - univerzah prihodnosti. Letno poročilo NAKVIS 2019. Deseta obletnica NAKVIS.

ZBORNIK RAZPRAV

o zvezah evropskih univerz

¬ univerzah prihodnosti

DESETA OBLETNICA NAKVIS

LETNO POROČILO

NAKVIS 2019

Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu

Deseta obletnica Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Zbornik razprav o zvezah evropskih univerz ¬ univerzah prihodnosti.

Izdala Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu Uredili Tatjana Debevec in Tatjana Horvat

Avtorji Tatjana Debevec, Jernej Širok, Tatjana Horvat, Matjaž Štuhec, Nataša Kramar Avtorji razprav Tomaž Deželan, Igor Papič in Matjaž Kranjc; Mark Frederiks, Klemen Šubic Oblikovanje RB Grafika

Tisk RB Grafika

Naklada Za NAKVIS

300 izvodov dr. Franci Demšar Ljubljana 2020

Publikacija je brezplačna.

Udeleženci srečanja ob deseti obletnici agencije soglašajo z objavo fotografij.

Fotografija na naslovnici je nastala v prostorih Univerze v Mariboru.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 378(497.4):005.336.3(082)

378(4):005.336.3(082)

    DESETA obletnica NAKVIS : zbornik razprav o zvezah evropskih univerz - univerzah prihodnosti, letno poročilo NAKVIS 2019 / [avtorji prispevkov Tatjana Debevec... [et al.] ; avtorji razprav Tomaž Deželan ... [et al.] ; uredili Tatjana Debevec in Tatjana Horvat]. - Ljubljana : Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, 2020

ISBN 978-961-93476-6-9 1. Debevec, Tatjana COBISS.SI-ID 30120195

Agencija letos praznuje deseto obletnico svojega nastanka, zato je temu namenjeno osrednje poglavje tokratne jubilejne letne publikacije. Ob stalnih poglavjih, kot so kratka predstavitev agencije, pregled njenega dela v preteklem letu in zbornik razprav za mednarodno konferenco, pa se je zdelo prav, da se pred sestavkom o razvoju in delu agencije v desetletnem obdobju ozremo skoraj trideset let v preteklost na začetke zunanjega presojanja kakovosti visokošolskih zavodov in študijskih programov v Sloveniji ter povabimo vse predsednike in direktorje nekdanjih, za to odgovornih institucij, in agencije na posebno srečanje. Zaradi epidemije je bilo to organizirano prek videopovezave. V publikaciji so objavljene njihove misli ob jubileju agencije, umeščene v poglavji, ki opisujeta obdobje, v katerem so vodili razvoj zunanjega presojanja kakovosti v visokem in višjem šolstvu.

Razprave za mednarodno konferenco, načrtovano jeseni 2020, so namenjene aktualni tematiki. Gre za nastanek zvez evropskih univerz, razvoj torej, ki prinaša tudi veliko novosti na različnih področjih presojanja kakovosti.

Razprave so objavljene v drugem delu publikacije v zborniku.

Leto 2020 je prelomno še zato, ker bo v njem agencija poleg pregleda prehojene poti in uresničitve strateških ciljev v desetih letih sprejela novo srednjeročno strategijo, nastalo ob upoštevanju vrednot agencije: strokovnost, transparentnost in napredek. Poglavje o deseti obletnici agencije se konča z nekaterimi bistvenimi prihodnjimi strateškimi usmeritvami v okrepljeno analitično in razvojno delo agencije; izdelavo posebnega vodnika po akreditacijah in evalvacijah s poudarkom na poglobljeni vsebinski presoji standardov kakovosti; ter v krepitev mednarodne dejavnosti na aktualnih področjih. K temu naj dodam še vzpostavitev ažurnih baz podatkov o raziskovalni in knjižnični dejavnosti na visokošolskih zavodih, njihovih prostorih in opremi za lažje delo strokovnjakov agencije; izboljšanje akreditacijskih in evalvacijskih postopkov s sprotnim izobraževanjem udeležencev v njih; upoštevanje ciljev trajnostnega razvoja z racionalnim načrtovanjem potovanj, z izobraževanji in posveti na daljavo, tudi s skrbjo za zdravje, dobro počutje in enakopravno obravnavo zaposlenih; ter proaktivno komuniciranje.

Da bi lahko naloge, povezane s strateškimi usmeritvami, kakovostno in v celoti opravili, je treba spremeniti zakonodajo, ki ureja delo agencije. Prizadeval si bom za sprejem samostojnega zakona o agenciji, ki je temeljni strateški cilj do leta 2025. Zakon bo urejal postopke tako, da bodo bistvenega pomena akreditacijske in evalvacijske odločitve, sprejete na podlagi strokovnih vsebinskih ugotovitev, vzpostavil bo podlago za akreditacije in evalvacije v tujini, uredil nedoslednosti v veljavnih predpisih in zbral določbe vseh na enem mestu. Verjamem, da bo na njegovi podlagi delo agencije še kakovostnejše ter da si bo utrdila ugled doma in v tujini.

Dr. Franci Demšar Direktor

UVODNE BESEDE

O AGENCIJI 1

KRATEK PREGLED DELA AGENCIJE V LETU 2019 7

RAZVOJ SISTEMA KAKOVOSTI V SLOVENSKEM VISOKOŠOLSKEM PROSTORU –

VPOGLED V OBDOBJE PRED NASTANKOM AGENCIJE 13

Predsedniki sveta za visoko šolstvo, njegovih senatov, komisij za kvaliteto ter

direktor urada in sekretariata sveta 19

DESETA OBLETNICA AGENCIJE 21

Pregled pomembnih dogodkov na agenciji in svetu za visoko šolstvo, ki so vplivali na njuno delovanje in sodelovanje z deležniki 24 Razvoj meril za akreditacijo in evalvacijo oziroma za zunanje presojanje kakovosti 26 Število akreditacij in evalvacij po letih, stanje 31. 12. 2019 28 Razvijanje poglobljene samoevalvacije in sodelovanje agencije z deležniki 29

Mednarodna prepoznavnost agencije 32

Analitična in razvojna dejavnost agencije s pogledom v prihodnji razvoj 33

ZBORNIK RAZPRAV 35

Tomaž Deželan, Igor Papič in Matjaž Krajnc, Univerza v Ljubljani

EUTOPIA 2050 ZA UL 2027 37

Mark Frederiks, De Nederlands-Vlaamse Accreditatieorganisatie

Presoja kakovosti evropskih univerz 43

Klemen Šubic, NAKVIS

Zveza evropskih univerz – univerza prihodnosti 49

KAZALO

KRATICE IN OKRAJŠAVE

CEENQA Central and Eastern European Network of Quality Assurance Agencies in Higher Education;

Srednje- in vzhodnoevropska mreža agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu

CeQuInt Certificate for Quality in Internationalisation;

certifikat za kakovost internacionalizacije, ki ga podeljuje ECA ECA European Consortium for Accreditation;

Evropski konzorcij za akreditacijo v visokem šolstvu

EHEA European Higher Education Area;

evropski visokošolski prostor

EIQAS Enhancing Internal Quality Assurance Systems;

evropski projekt za razvijanje notranjih sistemov kakovosti

ENQA European Association for Quality Assurance in Higher Education;

Evropsko združenje agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu EQAR European Quality Assurance Register for Higher Education;

Evropski register agencij

ESG; standardi ESG Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area;

evropski standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru

ESU European Students' Union;

Evropska študentska organizacija

EUA European University Association;

Evropsko združenje univerz

EUniQ Developing a European Approach for Comprehensive QA of (European) University Networks” (EUniQ);

evropski projekt za razvijanje evropskega pristopa za celovito zagotavljanje kakovosti za (evropske) univerzitetne mreže

EURASHE European Association of Institutions in Higher Education;

MULTRA Multilateral Agreement on the Mutual Recognition of Accreditation Results regarding Joint Programmes;

multilateralni sporazum o vzajemnem priznavanju akreditacijskih odločitev pri skupnih študijskih programih

NAKVIS; agencija Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti

svet za visoko šolstvo Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo;

Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije ŠOS Študentska organizacija Slovenije

VTI visokošolsko transnacionalno izobraževanje

ZViS Zakon o visokem šolstvu

O AGENCIJI

Poslanstvo

Vizija

Agencija skrbi za primerljivost in mednarodno prepoznavnost slovenskega visokošolskega prostora ter se zavzema za nenehno izboljševanje njegove kakovosti. Deluje vsebinsko in formalno odgovorno, strokovno in neodvisno ter svetovalno do vseh deležnikov v terciarnem izobraževanju v skladu z evropskimi in svetovnimi smermi razvoja.

Agencija bo z aktivnim udejstvovanjem pri izvedbi procesov na področju zagotavljanja in izboljševanja kakovosti v visokem šolstvu spreminjala nacionalni in mednarodni visokošolski prostor.

Kakovostno visoko šolstvo je temelj vsake sodobne družbe, zato so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja države, podpisnice bolonjske deklaracije, obvezale, da bo prizadevanje za izboljševanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in študijskih programov njihova stalna naloga. Govorimo o evropski dimenziji sistema kakovosti v visokem in višjem šolstvu, ki pomeni:

samoevalvacijo in akreditacijo oziroma zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov, njihovih študijskih programov in višjih strokovnih šol z obveznim obiskom skupine neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki presoja izpolnjevanje predpisanih standardov kakovosti. Za zunanje evalvacije in akreditacije so odgovorne regionalne ali nacionalne neodvisne institucije (agencije).

Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je začela delovati leta 2010, ko je prevzela naloge, ki jih je pred njo opravljal Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo. Akreditacije v visokem in višjem šolstvu, katerih obvezni del je neodvisna zunanja presoja kakovosti, se namreč v Sloveniji v taki ali drugačni obliki opravljajo že od leta 1994.

Ustanovitev agencije je pomenila odločilen korak k priznavanju in prepoznavanju pomena neodvisnega presojanja kakovosti v visokem in višjem šolstvu ter odločanja o akreditacijah in mnenjih o doseganju standardov kakovosti. S svojim delom se je po nekaj letih dodobra uveljavila v mednarodnem prostoru in dosegla polno mednarodno priznanje z vpisom v evropski register agencij (EQAR) leta 2013 in včlanitvijo v evropsko mrežo agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA) leta 2015.

V zadnjih letih se je zunanje presojanje kakovosti visokega in višjega šolstva nenehno razvijalo in deloma spreminjalo, tako doma kot v mednarodnem prostoru. Maja leta 2015 so bili v Erevanu sprejeti novi evropski standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, konec leta 2016 se je doma s sodelovanjem agencije spremenil zakon o visokem šolstvu, ki daje večjo avtonomijo visokošolskim zavodom pri presoji kakovosti študijskih programov, saj se odpravlja podaljševanje njihovih akreditacij, ki so bile v pristojnosti agencije. Na drugi strani je poudarjeno razvojno in svetovalno delo agencije, ki ga omogočajo tudi v takšno delo usmerjene vzorčne evalvacije študijskih programov.

V letih od 2017 do 2020 se je agencija posvetila izboljšanju strokovnega in razvojnega dela, krepitvi kulture kakovosti, svoje neodvisnosti in avtoritete, prenovi predpisov, informatizaciji ter reorganizaciji.

V sodelovanju z zunanjimi deležniki je sprejela nova merila in različne predpise, v katerih je upoštevala tako zakonske novosti kot prenovljene evropske standarde. Temeljiti spremembi meril za akreditacijo leta 2017 so sledile dopolnitve v letih 2019 in 2020. V tem obdobju je prenovila merila za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol (2018), merila za strokovnjake (2018), merila za prehode med študijskimi programi (2019) in merila za njihovo kreditno vrednotenje (2019). Zaradi prilagoditve okoliščinam pandemije je za omejeno obdobje prilagodila tudi minimalne standarde za izvolitev v nazive (2020).

Sektorji agencije opravljajo vse naloge na temeljnih področjih njenega delovanja, kar pomeni, da oblikujejo predloge meril in drugih predpisov, vodijo akreditacijske in evalvacijske postopke, posodabljajo informacijski sistem agencije, izdelujejo analize in smernice v podporo sistemom in presoji kakovosti, spletajo mrežo mednarodnih povezav, skrbijo za preglednost dela in komunikacijo z deležniki, pripravljajo gradiva za odločanje sveta agencije in za pritožbeno komisijo. Ena od temeljnih dejavnosti je tudi stalno mednarodno sodelovanje s sorodnimi agencijami in zvezami agencij ter razvojno in svetovalno delo.

Natančnejši pregled nalog, povezanih z zunanjim presojanjem kakovosti visokega in višjega šolstva po sektorjih:

Spremembe predpisov je podprla z usposabljanji, posveti, razlago meril za akreditacijo, prenovo poslovnika kakovosti, smernicami za evalvacijo na daljavo in priporočili za delo v izrednih razmerah v času pandemije. Agencija zaključuje vzpostavitev celovitega informacijskega sistema (eNakvis).

Reorganizirala je svoje delo in se kadrovsko okrepila na področju informatike.

SEKTOR ZA ANALIZE

SEKTOR ZA SPLOŠNE ZADEVE

SEKTOR ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN INFORMATIZACIJO AGENCIJE

• načrti in poročila (letni delovni in finančni načrt ter poročilo o delu in poslovanju agencije, strategija);

• analize, dokumenti, publikacije;

• samoevalvacija agencije;

• priročniki, vodniki;

• organizacija in sodelovanje pri različnih dogodkih (konference, posveti, usposabljanja, delavnice).

• zakonodaja, priprava notranjih pravnih aktov agencije;

• pomoč pri izvajanju dejavnosti s področja zagotavljanja kakovosti;

• delo za pritožbeno komisijo;

• finančne in kadrovske zadeve;

• dostop do informacij javnega značaja;

• poslovno-administrativne naloge.

• mednarodno delovanje;

• organizacija letne mednarodne konference;

• eNakvis in povezovanje s podatkovnimi bazami (SICRIS, IZUM);

• vodenje in posodabljanje evidenc (o akreditacijah, evalvacijah, spremembah, VTI ...);

• komuniciranje.

PRVA AKREDITACIJA

VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN ZUNANJA EVALVACIJA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE

1. delovanje visokošolskega zavoda 1. delovanje visokošolskega zavoda ali višje strokovne šole

2. kadri 2. kadri

3. materialne razmere 3. študenti

SVET AGENCIJE je najvišji organ odločanja. Sestavljen je tako, da omogoča od politike neodvisno odločanje in zagotavlja udeležbo vseh pomembnih deležnikov:

3 člane imenuje rektorska konferenca,

1 člana imenuje reprezentativno združenje samostojnih visokošolskih zavodov, 1 člana imenuje reprezentativno združenje višjih strokovnih šol,

2 člana študenta imenuje reprezentativna organizacija študentov v sodelovanju s študentskimi sveti, 1 člana imenujejo reprezentativna združenja delodajalcev po dogovoru,

1 člana imenujejo reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva po dogovoru,

2 člana imenuje Vlada Republike Slovenije na podlagi javnega poziva (1 je strokovnjak na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem + 1 je strokovnjak na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem, ki študira ali dela v tujini).

Svet agencije:

• določa in sprejema merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov, študijskih programov, višjih strokovnih šol ter druge predpise, povezane s tem; vsi so objavljeni na spletnih straneh agencije;

• odloča o:

• prvi akreditaciji visokošolskih zavodov in podaljšanju njihove akreditacije, podaljša jo lahko največ za 5 let,

• akreditaciji študijskih programov, tudi mednarodnih skupnih študijskih programov, za nedoločen čas,

• akreditaciji sprememb visokošolskih zavodov,

• izpolnjevanju pogojev za vpis visokošolskega transnacionalnega izobraževanja v javno evidenco,

• priglasitvah v tujini akreditiranih mednarodnih študijskih programov;

• sprejema mnenje o izpolnjevanju standardov kakovosti višjih strokovnih šol;

• daje priporočila visokošolskim zavodom in višjim strokovnim šolam za izboljšanje kakovosti vseh njihovih delavnosti, predvsem pa samoevalvacije, posodabljanja in izvajanja študijskih programov.

Na odločanje v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih – o podelitvi akreditacije ali zavrnitvi vloge zanjo, podaljšanju akreditacije ali morebitnem odvzemu – odločilno vpliva izpolnjevanje standardov kakovosti po področjih presoje kakovosti, določenih z merili:

PODROČJA PRESOJE KAKOVOSTI PO VRSTAH AKREDITACIJ OZIROMA ZUNANJIH EVALVACIJ

Agencija si nenehno prizadeva za zagotavljanje in izboljševanje kvalitativnega, strokovnega in objektivnega presojanja kakovosti v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih. Zato imenuje neodvisne skupine strokovnjakov – v katerih sta obvezno tuji strokovnjak in študent –, ki poglobljeno presojajo izpolnjevanje standardov kakovosti po vseh področjih presoje.

Strokovnjake in kandidate zanje redno usposablja na posebnih srečanjih in delavnicah, jih seznanja z zakonskimi novostmi, novostmi v predpisih agencije in mednarodnih standardih za presojo kakovosti, nujnostjo nepristranskega, poglobljenega vsebinskega presojanja kakovosti, povratnimi informacijami o lastnostih zunanjih presoj in zadovoljstvu z njimi, protokolom obiska visokošolskih zavodov in šol ter potrebami po izpolnjevanju drugih, prav tako pomembnih pogojev za strokovnjaka agencije, kot na primer: sposobnost dela v skupini, spoštljiv odnos do sogovornikov. Ugotovitve skupine strokovnjakov so razvidne iz akreditacijskih in evalvacijskih poročil in so podlaga za odločitve o akreditacijah, zunanjih evalvacijah oziroma za pomembna priporočila za izboljšanje kakovosti.

Pomen sodelovanja

V Sloveniji je zunanje presojanje kakovosti visokega in višjega šolstva neločljivo povezano z dejavnim sodelovanjem študentov, učiteljev in raziskovalcev. Naša agencija, pa tudi njen predhodnik svet za visoko šolstvo, sta med prvimi v evropskem in širšem prostoru začela sodelovati s študenti na vseh ravneh:

študenti so obvezni člani sveta agencije in vseh skupin strokovnjakov, njihove organizacije sodelujejo pri nastajanju zakonodaje, meril in drugih predpisov. Njim, tako kot učiteljem in raziskovalcem, je najprej namenjeno zunanje presojanje kakovosti. Naloga agencije je, da pripomore h kakovostnemu izobraževanju po javnoveljavnih študijskih programih. Javna veljavnost ali veljavnost pridobljenih diplom je namreč zagotovljena s pridobitvijo akreditacije, ki je v pristojnosti agencije.

Agencija je leta 2019 opravljala svoje naloge v treh sektorjih: sektorju za kakovost, sektorju za analize, mednarodno sodelovanje in informatizacijo agencije ter sektorju za splošne zadeve. V štiri sektorje se je organizacijsko preoblikovala januarja 2020.

Poleg temeljne dejavnosti agencije, ki zajema akreditacije in evalvacije visokošolskih zavodov, višjih strokovnih šol in študijskih programov, so bile poglavitne naloge v letu 2019:

• izvedba prve posebne letne mednarodne konference agencije ter izdelava publikacije z zbornikom razprav;

• priprava samostojnega zakona o agenciji;

• usposabljanje strokovnjakov agencije ter posvet z uveljavljenimi strokovnjaki in srečanje s predstavniki visokošolskih zavodov;

• nadaljevanje posvetov z visokošolskimi zavodi in višjimi strokovnimi šolami (komisijami za kakovost);

• samoevalvacija agencije za leti 2018 in 2019 ter priprava ukrepov za delo agencije v letih 2020 do 2021;

• nadaljnje razvijanje in priprava eNakvis na izmenjevanje podatkov z različnimi zunanjimi informacijskimi bazami ipd.;

• sistemska ureditev komuniciranja z notranjimi in zunanjimi deležniki;

• prenova nekaterih meril agencije ter notranjih aktov.

Naloge v letnem delovnem načrtu agencije 2019 so bile opredeljene ob upoštevanju:

a) strateških ciljev agencije od leta 2017 do leta 2020:

• izboljšanje strokovnega dela agencije

• krepitev neodvisnosti in avtoritete agencije

• krepitev kulture kakovosti

• prenova meril in drugih aktov agencije

• vzpostavitev učinkovitega in uporabnikom prijaznega informacijskega sistema agencije

• podaljšanje članstva v ENQA in EQAR ter krepitev mednarodnega sodelovanja agencije

• reorganizacija dela agencije

• razvojno delo

b) področij presoje po poslovniku kakovosti:

• akreditacije in zunanje evalvacije

• notranji sistem kakovosti agencije

• zunanji sistem kakovosti agencije

• merila in drugi predpisi agencije

• informacijski sistem in obveščanje c) vrednot agencije:

• neodvisnost, odgovornost, strokovnost, učinkovitost

• javnost in transparentnost

• zavezanost k napredku

Kratek pregled dela agencije v letu 2019 bomo začeli s temeljno dejavnostjo, akreditacijami in evalvacijami, v nadaljevanju pa predstavili delo na pomembnih področjih:

Akreditacije in evalvacije v visokem in višjem šolstvu

V letu 2019 se je v primerjavi z letom 2018 število akreditacijskih in evalvacijskih postopkov in odločitev znatno povečalo predvsem zaradi:

KRATEK PREGLED DELA AGENCIJE V LETU 2019

• omogočanja oddajanja vlog prek prenovljenega informacijskega sistema eNakvis po prvi polovici leta 2018; ob upoštevanju trajanja postopkov po ZViS-K in novih merilih (trajajo od 9 do 15 mesecev) so se nadaljevali v letu 2019;

• prvih vzorčnih evalvacij študijskih programov.

Pred začetkom izvajanja evalvacij vzorca študijskih programov sta bila pripravljena protokol obiska visokošolskih zavodov in obrazec za vzorčne evalvacije.

V letu 2019 so se prek vzorčne evalvacije presojali študijski programi, ki jim akreditacija ni bila nikoli podaljšana, in tisti, ki imajo dislocirane enote zunaj Slovenije. Pri štirih programih so bile ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri samoevalvaciji, spreminjanju oziroma izvajanju, zato je svet agencije zavodom določil rok, do katerega so morali poročati o ukrepih za odpravo neskladnosti. Vsi zavodi so ukrepali v skladu s priporočili sveta agencije.

Do konca leta 2019 je svet agencije obravnaval 12 študijskih programov, ki so bili vključeni v vzorec, presoja 8 se nadaljuje in se bo končala v letu 2020. Postopki vzorčne evalvacije študijskih programov so v povprečju trajali le šest mesecev, kar je za tretjino manj, kot določa zakon oziroma merila.

Svet agencije je leta 2019:

• podelil akreditacijo 29 študijskim programom; v primerjavi z 2018 se je število akreditacij povečalo za več kot trikrat,

• podaljšal akreditacijo dvema visokošolskima zavodoma,

• sprejel dve spremembi visokošolskih zavodov,

• v evidenco vpisal eno pogodbo o VTI,

• obravnaval eno vlogo o izredni evalvaciji študijskega programa,

• negativno odločil o akreditaciji enega študijskega programa (odločitev sicer še ni dokončna),

• sprejel 15 mnenj o tem, da šole dosegajo z zakonom in merili predpisane standarde kakovosti, ter nobenega mnenja, v katerem bi ugotovil nepravilnosti pri delovanju šole (v letu 2018 je sprejel 8 mnenj).

Postopkov po starih merilih ni bilo več, z izjemo enega za podaljšanje akreditacije, ki še ni dokončen.

Leta 2019 je bilo še 35 obiskov v postopkih podaljšanja akreditacije visokošolskih zavodov, sprememb visokošolskih zavodov, akreditacije študijskih programov, izredne evalvacije študijskih programov in vzorčne evalvacije študijskih programov (v letu 2018 jih je bilo trikrat manj, in sicer 11) ter 13 obiskov višjih strokovnih šol (9 v letu 2018).

Agencija je pregledala in evidentirala 656 sprememb študijskih programov (v letu 2018 jih je bilo 437).

ŠTEVILO AKREDITACIJ ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV GLEDE NA ISCED – PRIMERJAVA MED LETOMA 2018 in 2019

Leto 2018

ISCED-F 2013 / KLASIUS-P-16 Število

akreditiranih programov

Odstotek akreditiranih programov

(01) izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev 0 0

(02) umetnost in humanistika 0 0

(03) družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost 0 0

(04) poslovne in upravne vede, pravo 3 33

(05) naravoslovje, matematika in statistika 1 11

(06) informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) 1 11

(07) tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 0 0

(08) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo 1 0

(09) zdravstvo in socialna varnost 2 22

(10) transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve 1 11

Več področij 0 0

Skupaj 9 100

Leto 2019

ISCED-F 2013 / KLASIUS-P-16 Število

akreditiranih programov

Odstotek akreditiranih programov

(01) izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev 1 3

(02) umetnost in humanistika 4 14

(03) družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost 2 7

(04) poslovne in upravne vede, pravo 3 10

(05) naravoslovje, matematika in statistika 0 0

(06) informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) 3 10

(07) tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo 0 0

(08) kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo 0 0

(09) zdravstvo in socialna varnost 12 41

(10) transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve 0 0

Interdisciplinarni 4 14

Skupaj 29 100

OPOMBA: Klasifikacija KLASIUS-P-16 je implementacija klasifikacije ISCED-F 2013, ki je nadomestila ISCED 1997 in je začela veljati 1. 1. 2018 s spremembo Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Ur. l. RS, št. 8/17). Klasius-P-16 je namenjen nacionalnemu in mednarodnemu statističnemu zbiranju podatkov in poročanju.

Mednarodna konferenca agencije Od minimalnih standardov do odličnosti

Mednarodna konferenca v obliki, kot je bila načrtovana leta 2018 in za katero se vsako leto izda posebna publikacija s predstavitvijo agencije, njenega dela v preteklem letu in zbornikom razprav, je bila maja 2019.

Agencija jo je organizirala skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), pozdravni nagovor je imel tudi minister za izobraževanje, znanost in šport. Za predstavitvijo prispevka agencije z naslovom:

»Slovenski visokošolski prostor – kje smo odlični?« so gosti konference spregovorili o sistemih kakovosti, akreditaciji, certificiranju in standardih, o delovanju akreditacije univerz v Evropi, sodelovanju odličnih univerz z delovnim okoljem, višji zahtevnosti vstopnega znanja za boljšo kakovost univerzitetnih študentov in diplomantov. Vabljeni tuji predavatelj Sir Leszek Borysievicz, nekdanji rektor Univerze v Cambridgeu, je predstavil načine večstoletnega vzdrževanja odličnosti na eni od najuglednejših univerz v svetu.

Zakonodaja

Agencija je v prvi polovici leta intenzivno pripravljala osnutek posebnega zakona o agenciji, s katerim bi se agencija preimenovala v center z naslovom: Zakon o Nacionalnem centru Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (ZNAKVIS). Pobuda zanj je nastala predvsem zaradi želje in potrebe, da bi poenostavili postopke akreditacij in jih poskusili vsaj delno izvzeti iz Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), večje avtonomije agencije in širitve njene pristojnosti v zvezi z mednarodnim delovanjem. Vsebino osnutka samostojnega ZNAKVIS je agencija poskusila vključiti tudi v novelo ZViS, ki se je pripravljala v delovni skupini na MIZŠ. Ali bo agencija vsebino pripravljenega osnutka zakona predložila v nadaljnje formalno usklajevanje v obliki samostojnega zakona ali znotraj novele ZViS, bo znano v letu 2020.

Strokovnjaki – izobraževanja in posveti

V začetku marca 2019 je agencija organizirala usposabljanje strokovnjakov za delo pri vzorčnih evalvacijah, da bi jih seznanila predvsem z načinom izvedbe in namenom teh evalvacij. Strokovnjaki so bili opozorjeni na posebnosti postopka: ta se konča s priporočili visokošolskim zavodom za izboljšanje samoevalvacije, izvajanja, posodabljanja oziroma kakovosti študijskega programa, način presoje pa se razlikuje od drugih akreditacijskih in evalvacijskih postopkov predvsem po organizaciji in izvedbi obiska ter odločitvi sveta agencije (mnenje namesto odločbe o akreditaciji).

Agencija vsako leto opravi več izobraževanj kandidatov za strokovnjake, praviloma izbranih prek javnega poziva. Prvo je bilo januarja, nato pa februarja, marca in maja.

Na letnem posvetu strokovnjakov novembra 2019 so se obravnavali delovne prakse in izboljševanje presoj visokošolskih zavodov in študijskih programov, presoja doseganja kompetenc oziroma učnih izidov, razumevanje in tolmačenje standardov kakovosti in priprava poročil skupin strokovnjakov.

Razpravljalo se je tudi o specifičnejših temah, kot so presoje interdisciplinarnih in transdisciplinarnih študijskih programov, izrednega študija, knjižnic in dostopa do virov ter drugih okoliščin ob presojah,

diseminacijo sistemskih ter tematskih analiz, ki opredeljuje namen in postopek njihove izdelave.

Obravnava tudi sodelovanje deležnikov pri dajanju pobud za izdelavo analiz ter diseminacijo rezultatov.

Od julija 2019 do septembra 2019 je bila opravljena obsežna mnenjska anketa o zadovoljstvu deležnikov z agencijo. Izsledki analize ankete so bili predstavljeni vsem zaposlenim, članom sveta agencije in deležnikom na posvetih. V prihodnje jo bo mogoče nadgraditi s primerjavo izsledkov, presejanih po posameznih skupinah deležnikov in po drugih merilih.

Izsledki analize ankete so se upoštevali tudi pri samoevalvaciji agencije; osnutek obširnega samoevalvacijskega poročila za leti 2018 in 2019 je bil decembra predstavljen svetu agencije.

Jeseni 2019 so se izvedle še tri ankete o integriteti med različnimi skupinami deležnikov agencije (strokovnjaki, člani sveta agencije in zaposlenimi) ter podrobnejša anketa o zadovoljstvu zaposlenih na agenciji. Rezultati se uporabljajo pri načrtovanju ukrepov in samoevalvaciji agencije.

Mednarodno sodelovanje

Agencija je oblikovala strategijo za mednarodno sodelovanje, pri čemer se je usmerila na pet ključnih področij: krepitev mednarodnih povezav skozi mednarodne dogodke, srečanja in članstva na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu; krepitev mednarodne prepoznavnosti agencije z aktivnim sodelovanjem pri različnih evropskih in mednarodnih projektih; spodbujanje mednarodnih partnerstev ter razvijanje smernic, trendov in dobrih praks na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu;

upoštevanje in spremljanje mednarodnih dokumentov in priporočil za delo agencije ter spremljanje izvajanja visokošolskega transnacionalnega izobraževanja.

Skupina zaposlenih na agenciji, zadolžena za mednarodno sodelovanje, je na podlagi strategije pripravila načrt mednarodnih aktivnosti, določila nosilce in predviden časovni okvir za njihovo izvedbo. V skladu z načrtom je agencija vzpostavila in formalizirala sodelovanje z več sorodnimi agencijami (Agencija za znanost in zagotavljanje kakovosti Republike Hrvaške – AZVO, Nacionalno telo za akreditacijo in zagotavljanje kakovosti Republike Srbije v visokem šolstvu – NAT). Vzpostavila je sodelovanje v mednarodnih projektih (EUniQ), udeležila se je mednarodnih sestankov, posvetov in srečanj ter aktivno sodelovala v izvršilnih odborih, generalnih skupščinah in delovnih skupinah združenj v okviru organizacij ENQA, ECA, CEENQA ter EQAR. V oktobru 2019 so trije zaposleni opravili mednarodno usposabljanje za strokovnjake po evropskem pristopu (European Approach for Quality Assurance of Joint Programmes), ki ga je organizirala ECA.

Informacijski sistem agencije (eNakvis)

V letu 2019 je eNakvis omogočil boljšo komunikacijo z vlagatelji in drugimi uporabniki. Povečala se je zanesljivost sistema, napake in težave so se sproti odpravljale. Konec leta 2019 je bila vlagateljem in uporabnikom predstavljena nova domača stran eNakvis, ki omogoča večjo preglednost in enostavnejšo uporabo.

Največji napredek je bil dosežen pri vzpostavljanju zanesljive, posodobljene in dopolnjenje baze podatkov o visokošolskih zavodih in študijskih programih; ob koncu leta 2019 je vsebovala tri četrtine vseh podatkov, ki jih agencija zahteva od visokošolskih zavodov. Prehod na izključno digitalno vlaganje in obdelovanje vlog je pomenil, da so morali visokošolski zavodi vnesti podatke o študijskih programih v eNakvis. Manjši visokošolski zavodi pri tem niso imeli težav, po pričakovanju so bile slednje pri dveh največjih univerzah z obsežnimi in zapletenimi podatkovnimi bazami. Od januarja do poletja 2019 so potekala intenzivna usklajevanja o prenosu in povezljivosti njunih sistemov z eNakvis. Dosežen je bil konsenz glede strukture podatkov ter protokola sporočanja sprememb obveznih sestavin študijskih programov. To bo omogočilo, da bosta univerzi lahko avtomatizirali sporočanje sprememb preko spletnega vmesnika ter s tem zagotovili večjo ažurnost in preglednost podatkov. Protokol bo tudi dobra podlaga za povezavo z zunanjimi sistemi, s katerimi si agencija deli oziroma izmenjuje podatke, kot so eVŠ, CPI ipd.

Baza podatkov bo v prihodnje dober temelj za razvoj analitičnega dela na agenciji. Agencija je nadaljevala začrtane smernice komunikacijskega načrta iz leta 2018. V januarju 2019 je začela izdajati e-novičnik. Vsak mesec ga po elektronski poti prejmejo vsi, ki želijo biti obveščeni o delu agencije, objavljen pa je tudi na njeni spletni strani. Posodobljena je bila predstavitvena brošura agencije, ob posvetih in drugih dogodkih je izdala publikacije ter jih predstavila na spletni strani. Deležnike je obveščala tudi na omrežjih Twitter in YouTube.

Merila in drugi predpisi

Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS so bila spremenjena ob upoštevanju vseh relevantnih sprememb nacionalne področne zakonodaje ter mednarodnih predpisov od leta 2010 (npr.

sprememba trajanja doktorskih študijskih programov, SOK/EOK). Merila se smiselno uporabljajo tudi za višje strokovne šole. Razmerje med kreditno točko in obremenitvijo študenta je ostalo nespremenjeno.

Predpis je začel veljati novembra 2019 in je nadomestil predpis z enakim imenom iz leta 2010.

Pri prenovi Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih se je svet agencije osredinil na merila na pedagoškem, znanstvenem in strokovnem področju. Še pred začetkom javne razprave o minimalnih standardih pa je visokošolski sindikat izrazil oster protest, zato je agencija začasno prekinila razpravo o dokumentu in vse deležnike zaprosila za pripombe, ki jih je tudi prejela.

Po usklajevanju z deležniki so bile s spremembo Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov sprejete dopolnitve, ki se nanašajo na poročilo o napredku visokošolskega zavoda po opravljeni vzorčni evalvaciji študijskega programa, na minimalne raziskovalne standarde ter pogoje za mentorstvo doktorskim študentom.

Na podlagi predlogov deležnikov in sprememb pravilnika resornega ministrstva v zvezi z vpisom je agencija jeseni 2018 seznanila deležnike s predlogom novih Meril za prehode med študijskimi programi in na podlagi njihovih pripomb sprejela nov predpis, ki je začel veljati marca 2019. Predpis je krajši in preglednejši, spremenjena je tudi opredelitev prehodov med študijskimi programi.

Zaradi nove evropske zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov je agencija nadaljevala preverjanje in usklajevanje ukrepov za varovanje osebnih podatkov. Na tem področju je bilo več izobraževanj zaposlenih in članov sveta agencije, sprejeti so bili nov Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov ter ukrepi, potrebni za ustrezno varovanje prostorov.

Agencija je v letu 2019 opravila ali pa začela opravljati vse naloge iz letnega delovnega načrta oziroma akcijskega načrta za to leto. Število akreditacij in evalvacij se je v primerjavi z letom 2018 v letu 2019 močno povečalo. Prvič je opravljala vzorčne evalvacije študijskih programov, ki so jih visokošolski zavodi ocenili za zelo uporabne.

Spremljanje oziroma presojanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu se je razvijalo pred nastankom agencije leta 2010. Na začetke tega razvoja se moramo ozreti skoraj trideset let v preteklost, v leto 1993, ko je bil sprejet Zakon o visokem šolstvu (Ur.  l.  RS, št. 67/1993), ki kljub številnim spremembam in dopolnitvam velja še danes. Zato ga bomo v celotnem besedilu navajali kot ZViS in mu dodali leto spremembe, v katerem je bil omogočen nadaljnji razvoj presojanja kakovosti visokega in višjega šolstva.

Akreditacije

Od leta 1994 so se redno opravljale akreditacije študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov, ti pa so si morali pred ustanovitvijo pridobiti pozitivno mnenje. Mnenja so se izdajala tudi za nove študijske programe članic univerz. Za oboje je bil pristojen Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije, od leta 2004 Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, ki je bil hkrati posvetovalni organ vlade. V letu 1994 so bila sprejeta prva merila in postopki za »ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov«. Urejala so akreditacijo, ki se je ves čas razvijala in bila sorodna današnjim postopkom akreditacije študijskih programov in prve akreditacije visokošolskih zavodov. Leta 2004 je svet za visoko šolstvo sprejel prenovljena merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (merila za akreditacijo). V nadaljevanju se bomo osredinili na razvijanje zunanje presoje kakovosti študijskih programov in visokošolskih zavodov – zunanje evalvacije.

RAZVOJ SISTEMA KAKOVOSTI V SLOVENSKEM VISOKOŠOLSKEM PROSTORU – VPOGLED V

OBDOBJE PRED NASTANKOM AGENCIJE

Od tistih časov, ko sem bil prvi predsednik prvega sveta za visoko šolstvo, pa do danes, ko sem tudi član sveta agencije, je minilo 26 let. V tem času se je marsikaj spremenilo. Kar lahko z gotovostjo rečem, je, da smo in ste uspeli izgraditi trden in dober mednarodno priznan sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni. Na to je lahko vsakdo, ki je bil zraven, tudi ponosen. […] Za področje zagotavljanja kakovosti pa bi si bilo potrebno zavzemati tudi za mobilizacijo dodatnih sredstev, pri čemer ni potrebno, da so vsa javna. Ugotovili smo namreč, da smo s širjenjem visokošolskega prostora dobili predvsem več konkurentov za javna sredstva, ne pa nujno tudi več sredstev.

Na področju zagotavljanja kakovosti delam že od samega začetka, od leta 1994. Skozi smo dali dve pomembni reformi zakonodaje, tudi bolonjsko reformo. Začela sem sama.

Leta 2006, ko smo se z ministrstvom razšli, smo na sekretariatu začeli delati trije, pred ustanovitvijo agencije nas je bilo zaposlenih osem, z nastankom agencije leta 2010 pa smo se dokončno kadrovsko in strokovno okrepili ter profesionalizirali.

prof. dr. Ivan Svetlik

Jožica Kramar

ZUNANJE EVALVACIJE

Komisija za kvaliteto visokega šolstva (komisija za kvaliteto)

Podlaga za ustanovitev komisije za kvaliteto je bil sprva 80. člen ZViS 1993 (»kontrola kvalitete«), ki je nalagal visokošolskim zavodom, da ocenjujejo kakovost svojih dejavnosti: študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela. To naj bi spremljala in ocenjevala posebna komisija; in sicer po pravilih, določenih v sodelovanju s senati visokošolskih zavodov, in v skladu z merili takratnega sveta za visoko šolstvo v sodelovanju s Svetom za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Komisija za kvaliteto je bila ustanovljena leta 1996, vanjo so bili imenovani predstavniki obeh takratnih univerz, ljubljanske in mariborske, skupaj z rektorjema ter po en predstavnik vsakega od sedmih samostojnih visokošolskih zavodov. Štela je 19 članov. V tistem obdobju smo se v slovenskem visokem šolstvu prvič zavedali kompleksnosti pojma kakovosti. Do takrat smo jo enačili predvsem z anketiranjem študentov ter z bibliometričnimi kazalniki profesorjev in drugega pedagoškega kadra. Bilo je veliko dvomov o smiselnosti presojanja kakovosti, pa tudi znanja s tega področja je krepko primanjkovalo.

Komisija za kvaliteto je imela težave zaradi nedorečene zakonodaje glede njenih pristojnosti in delne nezainteresiranosti nekaterih visokošolskih zavodov, vendar ji je kljub temu uspelo, da je s svojim delom pripomogla k povečanju zavedanja o pomenu kakovosti in k seznanjanju visokošolskih zavodov s stanjem v Evropi. Obe univerzi sta samoiniciativno in razmeroma zgodaj (leta 1996 in 1998) opravili mednarodno institucionalno zunanjo evalvacijo kakovosti, na nekaterih fakultetah pa so ustrezna evropska strokovna združenja opravila še zunanje programske evalvacije (npr. veterine, stomatologije idr.).

Za delo komisije za kvaliteto ni bilo pravega zanimanja in podpore niti pristojnega ministrstva niti sveta za visoko šolstvo; nedorečena sta bila njeno financiranje in status, zato je oktobra 1999 odstopil njen predsednik in je prenehala delovati.

K uspešnim začetkom zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu je ugodno vplivalo  sodelovanje nekaterih profesorjev iz Slovenije v CRE in kasneje v EUA programu institucionalne evalvacije  univerz, EUA-IEP, in to že v samih začetkih tega programa. Ob pomoči tega sodelovanja so se v Slovenijo prenašala znanja o pristopih, metodah in pomenu zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu. Sprejmite moje čestitke, želim veselo praznovanje 10-letnice, veliko uspehov in vse dobro pri Vašem vodenju in delu agencije.

akad. prof. dr. Alojz Kralj

Mislim, da je visoko strokovno šolstvo zelo pomembno za razvoj družbe in gospodarstva, po drugi strani pa potrebujemo fakultetno vrhunsko izobražene znanstvenike, ki so hkrati tudi humanisti v širšem in ožjem smislu. Na agenciji je potrebno spodbujati povezavo teh dveh področij – znanosti in stroke - to bi bil za naš prostor pravi izziv.

Agenciji želim uspešno delo in podporo uspešnim visokošolskim institucijam, ki bodo v evropskem in svetovnem merilu pridobivale vse večji pomen.

prof. dr. Jurij Tasič

Strokovna podlaga za delo nacionalne komisije so bili izsledki raziskave Zagotavljanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu v kontekstu mednarodne primerljivosti.¹ Šlo je za dosego dveh ciljev:

• oblikovanje sistema za upravljanje s kakovostjo, primerljivega s sistemi v državah EU;

• izdelavo navodil za evalvacijo/samoevalvacijo visokošolskih zavodov v obliki priročnika za ocenjevanje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti z upoštevanjem strateških ciljev visokega šolstva v Sloveniji.

Leta 2004 je nacionalna komisija pripravila Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (merila za evalvacijo), leta 2006 pa opravila prve pilotne institucionalne zunanje evalvacije visokošolskih zavodov na treh članicah univerz in na samostojnem visokošolskem zavodu. Njihov temeljni namen je bil presojanje ustreznosti meril in izdelava ter preverjanje prve metodologije za izvedbo zunanjih evalvacij. Merila so bila dobro pripravljena in so se uporabljala do leta 2009.

Nacionalna komisija je bila mednarodno dejavna; od leta 2000 se je kot ustanovna članica aktivno udeleževala letnih srečanj CEEN Network, danes CEENQA. Od leta 2001 je bila navzoča tudi na letnih generalnih skupščinah ENQA.

Čeprav je sprememba ZViS 2004 omogočila podlago za nastanek neodvisne agencije za kakovost po zgledu večine evropskih držav, katere del bi bil svet za evalvacijo visokega šolstva kot naslednik nacionalne komisije, ta ni bila ustanovljena. Razlogi so bili predvsem politični in ne strokovni. Vlogo evalvacijskega organa je tako še naprej imela nacionalna komisija. Delovala je do septembra 2007, ko je svoje naloge predala evalvacijskemu senatu sveta za visoko šolstvo.

Senat za evalvacijo pri svetu za visoko šolstvo

Delo sveta za visoko šolstvo je bilo na novo opredeljeno v ZViS 2006. Organizirano je bilo v akreditacijskem, evalvacijskem in habilitacijskem senatu. Strokovne, organizacijske, administrativne in tehnične naloge, potrebne za njihovo delo, je najprej opravljal urad za visoko šolstvo. Z ZViS 2008 je prenehal delovati kot organ v sestavi ministrstva in je kot sekretariat sveta za visoko šolstvo postal njegova notranja organizacijska enota. S tem je bila izpolnjena evropska zahteva po neodvisnosti evalvacijskega in akreditacijskega organa.

Poleg akreditacij študijskih programov in visokošolskih zavodov ter habilitacij visokošolskih učiteljev in sodelavcev samostojnih visokošolskih zavodov je svet za visoko šolstvo prvič dobil evalvacijske naloge; šlo je za institucionalne zunanje evalvacije visokošolskih zavodov in prvič tudi zunanje evalvacije višjih strokovnih šol.

Zelo sem vesel, da se je agencija ustanovila. Že v času mojega predsedovanja akreditacijskemu senatu so se na takratnem sekretariatu sveta za visoko šolstvo začela prizadevanja za ustanovitev avtonomne agencije za kakovost v visokem šolstvu in povezave z evropskimi agencijami za kakovost, zato sem zadovoljen, da je agencija po desetih letih uspešna in priznana.

V habilitacijskem senatu smo izdelali diferencirana merila, ki bi bolj kot poprejšnja upoštevala specifike izvolitvenih področij. Pripravili smo jih posebej za družboslovje in humanistiko, posebej za naravoslovno-matematične in tehniške vede ter posebej za medicinske, biotehnološke in druge vede. Merila smo potem prepustili v sprejem, negovanje in razvijanje agenciji, instituciji, ki nas je nadomestila. Sklepam, da je vse to vgrajeno tudi v desetletnico, ki jo danes praznujemo. Kot lahko presodim od zunaj, agencija dobro prenaša intenzivni tek časa, spremembe in nujno menjavo ljudi. To pa za eno dekado kontinuiranega dela nikakor ni majhna stvar.

prof. dr. Jože Flašker

prof. dr. Jožef Muhovič

Evalvacijski senat je deloval od septembra 2007 do konca leta 2009. Štel je 9 članov, med njimi je bil tudi študent - Slovenija je bila po članstvu študentov v organih odločanja med prvimi v Evropi.

Zunanje evalvacije še niso bile del akreditacijskih postopkov, kot jih poznamo danes, pa vendar je slovenski sistem za zunanje presojanje kakovosti v visokem in višjem šolstvu postajal evropsko primerljiv.

Evalvacijski senat se je takoj na začetku svojega dela začel pripravljati na sodelovanje z drugimi evropskimi agencijami ter na izpolnjevanje pogojev, določenih za včlanitev v ENQA oziroma vpis v EQAR. Ena od prvih ugotovitev evalvacijskega senata je bila, da so merila za evalvacijo v skladu z evropskimi standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti, zato jih ni spreminjal. Organiziral je tri usposabljanja za zunanje evalvatorje: dve leta 2008 in eno leta 2009. Listo usposobljenih kandidatov za evalvatorje je potrdil svet za visoko šolstvo; gre za zametek registra strokovnjakov, kot ga poznamo danes. Izmed usposobljenih evalvatorjev je senat za evalvacijo imenoval petčlanske zunanje evalvacijske komisije, ki so v letih 2008 in 2009 opravile 20 institucionalnih zunanjih evalvacij visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol.

V času mojega predsedovanja svetu za visoko šolstvo smo se ukvarjali s prenovo Zakona o visokem šolstvu, ki bi hkrati urejal tako znanost kot visoko šolstvo. Takrat smo naleteli na precejšen upor in zelo težko je bilo karkoli izvesti. Imeli smo sicer organe, ki so na zunaj delovali avtonomno in samostojno, takšen je bil tudi vtis ENQA, ogroženi pa so bili doma. Zato so bile tudi reforme zelo zahtevne. Vesel sem, da so se od mojih časov predsedovanja svetu stvari umirile in izboljšale. Da imamo agencijo, ki je to prevzela in nima več tovrstnih težav.

Imam nostalgične spomine na moje delo na sekretariatu sveta. Vzpostavljali smo sistem.

Že takrat smo ugotovili, da se nimamo ničesar sramovati, da smo marsikje v ospredju.

Žal pa tega nismo znali povsem uspešno »marketinško« predstaviti. Imeli smo vsakršne zaplete. Veliko je bilo opravka z novinarji, vsaka seja je bila javna, zato je bilo nekatere stvari težje izpeljati in zagotavljati profesionalnost, čeprav tu ni bilo dvoma. Opravka pa smo imeli tudi z upravno inšpekcijo, policisti, kriminalisti. Pomembno je tudi to, da so se takrat začeli prvi kontakti s tujino. Ponosen in vesel sem bil vstopa v ECA - lepi spomini.

Vesel sem, da se sistem razvija še naprej. Opažam pa, da v medijih doživljate manjšo pozornost in je zato najverjetneje tudi lažje delovati.

prof. dr. Tomaž Pisanski

dr. Izidor Golob

je, da so bila merila obeh senatov večinoma usklajena z ESG ter merili združenja ECA, čeprav so nastala pred njimi). Za nadaljnji razvoj zunanjega presojanja kakovosti, ki ga je prevzela agencija, je pomembno, da je senat:

• v zunanje evalvacijske komisije dosledno imenoval predstavnike študentov in uveljavljene tuje strokovnjake iz agencij, včlanjenih v ENQA, oziroma evropsko priznane bolonjske strokovnjake;

• zbiral in analiziral samoevalvacijska poročila visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol, poročila evalvacijskih komisij o institucionalnih zunanjih evalvacijah ter na podlagi tega pripravil metaporočili o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti v letih 2007 do 2008 in 2009, ki sta poleg analize evalvacijskih poročil vsebovali tudi opažanja strokovne službe senata, predloge za izboljšanje dela, primere dobre prakse, analize anketnih vprašalnikov, odzive tujih evalvatorjev idr.; razposlani sta bili vsem slovenskim visokošolskim deležnikom, poleg tega pa tudi tujim strokovnjakom, ki so sodelovali v zunanjih evalvacijskih komisijah, ter tujim agencijam oziroma njihovim združenjem (ENQA, ECA, CEEN, ASIIN);

• izdelal instrumentarij za zunanje evalvacije: obrazec vloge za evalvacijo; pregledna vprašalnika (posebej za visokošolske zavode in posebej za višje šole), namenjena pripravi na zunanjo evalvacijo, protokol obiska zavoda ali šole, navodila za izdelavo končnega evalvacijskega poročila;

• izobraževal ter usposabljal zunanje evalvatorje na posvetih ter pripravil osnutek izhodišč za merila za izbiro evalvatorjev in njihovo potrditev na svetu;

• evalviral svoje delo, ki je temeljilo na ugotavljanju zadovoljstva z zunanjimi evalvacijami ali delom evalvacijskih komisij (ankete za vodstva visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol ter študente), odzivih tujih in slovenskih evalvatorjev na delo senata in njegove strokovne službe;

• bil polnopravni član konzorcija ECA in drugih mednarodnih organizacij, sodeloval s tujimi agencijami ter na različnih mednarodnih srečanjih in forumih o zagotavljanju kakovosti EQAF.

Nastanek nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu

Večletna prizadevanja za nastanek neodvisne agencije za kakovost v slovenskem visokem šolstvu – prvi poskus je bil sprememba ZViS 2004 – so se uresničila na začetku leta 2010, ko je bila z ZViS 2009 ustanovljena Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (agencija). Tako je Slovenija dobila neodvisno agencijo za presojo kakovosti in s tem tudi nesporne akreditacije visokošolskih zavodov in študijskih programov v evropskem merilu.

Moram priznati, da sem na ustanavljanje agencije gledal z določeno mero skepse in pesimizma, vendar sem potem hitro temeljito spremenil svoje stališče in ugotovil iz prakse ter zakonodajne teorije, da je agencija vendarle vzpostavila neprimerno višjo raven spodbujanja in nadzorovanja slovenskega visokega šolstva kot vse prejšnje oblike akreditacijskih in evalvacijskih organov.

prof. dr. Peter Jambrek

Predsedniki sveta za visoko šolstvo, direktor sekretariata sveta in predsedniki sveta agencije na srečanju ob 10. obletnici agencije, 10. 6. 2020

PREDSEDNIKI SVETA ZA VISOKO ŠOLSTVO, NJEGOVIH SENATOV, KOMISIJ ZA KVALITETO TER DIREKTOR URADA IN SEKRETARIATA SVETA

PREDSEDNIKA KOMISIJ ZA KAKOVOST Komisija za kvaliteto visokega šolstva

akad. dr. Alojz Kralj 1996 do 1999

Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva

prof. dr. Franc Čuš 2000 do 2007

PREDSEDNIKI SVETA ZA VISOKO ŠOLSTVO IN NJEGOVIH SENATOV Svet za visoko šolstvo

prof. dr. Ivan Svetlik 1994 do 1996

prof. dr. Dane Melavc 1996 do 2002

prof. dr. Andreja Kocijančič 2002 do 2004

prof. dr. Peter Jambrek 2004 do 2007

prof. dr. Tomaž Pisanski 2007 do 2008

Evalvacijski senat

prof. dr. Franc Čuš 2007 do 2010

Akreditacijski senat

prof. dr. Jurij Tasič 2007 do 2008

prof. dr. Jože Flašker 2008 do 2010

Habilitacijski senat

prof. dr. Jožef Muhovič 2007 do 2010

DIREKTOR URADA IN SEKRETARIATA SVETA ZA VISOKO ŠOLSTVO

dr. Izidor Golob 2008 do 2009

Agencija si od svoje ustanovitve prizadeva za zanesljivo presojanje kakovosti in za kakovostno svetovanje, ki ju podpirajo kompetentni strokovnjaki, zaposleni in člani sveta. Prizadevanja za zunanje evalvacije, ki vodijo k izboljšanju kakovosti, ter avtonomne in pravične odločitve o akreditacijah in evalvacijah dopolnjuje z usmeritvijo v podporo notranjim sistemom kakovosti na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah. Pri tem se po eni strani zanaša na svoje razvojno delo, ki temelji na pripravi ustreznih priročnikov, tolmačenj predpisov in navodil in ki nadalje obsega analitsko dejavnost, sodelovanje v projektih, spremljanje in zbiranje praktičnih rešitev, izdelavo usmeritev za samoevalvacijo, vzdrževanje in stalno posodabljanje različnih računalniških baz in javnih evidenc ter vzpostavitev ekipe svetovalcev. Po drugi strani pa pomembno vlogo namenja prenosu in poglabljanju strokovnega znanja ter krepitvi kompetenc. Redno organizira usposabljanja, posvete, strokovne konference oziroma simpozije in izmenjave.

DESETA OBLETNICA AGENCIJE

Mislim, da je najbolj pomembno to, da se je ohranila in zgradila neodvisnost, samostojnost, profesionalnost in mednarodna konkurenčnost agencije. Vse to je dosežek vseh nas, vas in vseh tistih deležnikov, ki so nas ob tem podpirali pri izboljševanju standardov, predpisov, postopkov, notranjih dokumentov. Vsega, kar je v ozadju omogočalo to, da so lahko tako sodelavci agencije kot tudi zunanji evalvatorji in vsi, ki so izvajali postopke, kredibilno presojali, kaj je dovolj in kaj ni dovolj kakovostno za naš visokošolski prostor.

Takrat smo pripravili tudi prvo in zelo kritično samoevalvacijsko poročilo, kjer smo zapisali predvsem, kaj in kdo vse agencija je. Pri tem smo doživeli zelo lepe odzive tudi s strani vseh mednarodnih institucij, ki so presojale agencijo. To je pomenilo velik dosežek vseh nas ter predvsem sodelavcev agencije, in veliko mednarodno priznanje. […] Tudi kot ministrica sem se ves čas zavzemala za to, da se ustvari podlaga za samostojni zakon o agenciji, ki si ga agencija zasluži. Vsi navedeni členi v ZViS so dobra podlaga za to, da začnemo z razmislekom, na kakšen način vzpostaviti še večjo avtonomnost in hkrati kredibilnost agencije – tudi skozi samostojno zakonodajo.

Vsi skupaj, od strokovnih delavcev, članov organov, študentov, do visokošolskih zavodov smo sodelovali pri razvijanju področja kakovosti v slovenskem visokem šolstvu. Bilo je izredno težko obdobje. Kot je v Sloveniji že navada, se je spraševalo predvsem, kako to ne gre. Z našo trmo pa smo vzpostavili sistem, na katerega sem ponosen. To pomeni, da je evropsko primerljiv, naše visokošolske institucije pa so dosegle nivo, ko sproti posodabljajo študijske programe in se institucionalno razvijajo skozi akreditacijske in evalvacijske postopke, kar seveda pomeni velik napredek in uspeh.

prof. dr. Maja Makovec Brenčič

prof. dr. Franc Čuš

Predsedniki sveta agencije

prof. dr. Peter Purg 2019–

prof. dr. Franc Čuš 2018–2019

prof. dr. Andreja Kocijančič 2013–2018

prof. dr. Maja Makovec Brenčič 2010–2013 Člani sveta agencije v sedanji sestavi:

prof. dr. Peter Purg, predsednik

dr. Boris Dular, namestnik predsednika prof. dr. Marjan Mernik

prof. dr. Sebastjan Kristovič dr. Branko Škafar

Klemen Peran Jaka Trilar

prof. dr. Bruno Završnik prof. dr. Mirko Pečarič prof. dr. Peter Verovšek

Direktorji agencije in prva tajnica sveta za visoko šolstvo na srečanju ob 10. obletnici, 10. 6. 2020

Vodje sektorjev agencije v sedanji sestavi:

Jožica Kramar sektor za kakovost

Klemen Šubic sektor za mednarodno sodelovanje in informatizacijo

Tatjana Debevec sektor za analize

Barbara Zupančič Kočar splošni sektor

Delo in razvoj agencije sta temeljila na strategiji oziroma strateških ciljih, ki si jih je postavila na začetku svojega delovanja, prenovila pa ob koncu leta 2016. Šlo je predvsem za:

• razvoj in delovanje sistema zagotavljanja kakovosti,

• spremljanje napredka in utrjevanje kulture kakovosti visokega šolstva,

• umeščanje in prepoznavanje vloge, pomena in kakovosti delovanja agencije v javnosti,

• soustvarjanje in razvoj politike visokega šolstva na področju kakovosti,

• vključitev agencije v mednarodna združenja (ENQA in EQAR);

v obdobju 2017¬2020 pa za:

• izboljšanje strokovnega dela agencije,

• krepitev neodvisnosti in avtoritete agencije,

• krepitev kulture kakovosti,

• prenovo meril in drugih aktov agencije,

• vzpostavitev učinkovitega in uporabnikom prijaznega informacijskega sistema agencije,

• podaljšanje članstva v ENQA in EQAR ter krepitev mednarodnega sodelovanja agencije,

• reorganizacijo dela agencije ter njeno

• razvojno delo.

Leta 2011 je agencija na podlagi gradiv in praks sveta za visoko šolstvo v sodelovanju z deležniki razvila sklop usmeritev, ki so poleg predpisov usmerjali zunanje presojanje kakovosti. Sestavljali so ga poslovnik kakovosti agencije, poslovnik o delu sveta agencije, priročnik za strokovnjake in predloge za pisanje poročil – izvedenskih mnenj. Ta gradiva so se redno posodabljala, prilagajala spremembam predpisov, dopolnjevala in izboljševala. Dve leti kasneje je agencija usmeritve dopolnila z obsežno prenovo priročnika za strokovnjake in s protokolom evalvacijskega obiska, ki podrobneje določa potek obiska skupaj z nalogami skupine strokovnjakov. Leta 2017 pa je s spremembo meril za akreditacijo deležnikom ponudila tudi razlago meril oziroma posameznih standardov kakovosti z usmeritvami za presojo.

Agencija je organizirala pet usposabljanj za člane sveta agencije in v pomoč za dosledno sprejemanje odločitev izdelala analizo izbranih praks sveta agencije pri odločanju v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih ter vseh praks pritožbene komisije in Upravnega sodišča Republike Slovenije, pri čemer je posebno pozornost namenila objektivnosti in nepristranskosti ter področnim predpisom in argumentaciji odločitev.

Strokovni delavci so se udeležili številnih strokovnih usposabljanj in seminarjev, in sicer največkrat s področja etike, integritete, nasprotja interesov in splošnega upravnega postopka. Zgolj v letih 2018 in 2019 so se udeležili 41 izobraževanj, usposabljanj, delavnic in posvetov doma in v tujini. Prav tako so sodelovali pri izmenjavah z avstrijsko, ciprsko in latvijsko agencijo za kakovost. V oktobru 2019 so se trije strokovni delavci udeležili mednarodnega usposabljanja za strokovnjake po evropskem pristopu.

Za strokovnjake agencije je bilo organiziranih 21 usposabljanj, poleg tega so kandidati za vpis v register strokovnjakov pred vpisom vanj kot opazovalci sodelovali na številnih evalvacijskih obiskih. Spoznavali so področne predpise, načine presojanja, vloge strokovnjakov pri presojah, informacijski sistem agencije, lastnosti evalvacijskih praks in s temi povezane izsledke sistemskih analiz. Agencija je pred

spremembo meril za strokovnjake leta 2018 sodelovala tudi pri usposabljanjih študentov, kandidatov za strokovnjake, ki jih je organiziral ŠOS. Svoje izkušnje in strokovno znanje je ponudila še v projektih nekaterih visokošolskih zavodov za vzpostavitev sistemov notranjih evalvacij. Tako je večkrat sodelovala pri usposabljanju notranjih evalvatorjev univerz in samostojnih visokošolskih zavodov. Svoje programe usposabljanja je prilagajala predlogom in potrebam udeležencev, spremembam predpisov ter svojim izkušnjam z usposabljanji po eni strani in zunanjimi evalvacijami po drugi. Ena ključnih sprememb usposabljanja kandidatov za vpis v register strokovnjakov je bila uvedba obveznega sodelovanja kandidatov na evalvacijskih obiskih, tako da vloge presojevalca niso več spoznavali skozi simulacijo, temveč na podlagi opazovanja dejanskih presoj in poskusnega sodelovanja v njih. Posebno priznanje je sistemu usposabljanja izrekla mednarodna skupina presojevalcev v postopku pridruževanja agencije organizacijama ENQA in EQAR.

Tako za svoje strokovnjake kot za druge deležnike sta agencija in predhodnik, senat za evalvacijo, organizirala 11 posvetov. Teme posvetov so obsegale obravnavo sprememb oziroma predlogov za spremembo mednarodnih in nacionalnih predpisov in smernic, organizacijo in izvedbo evalvacijskih obiskov, pisanje poročil, delovanje drugih agencij in organizacij na področju zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, izsledke sistemskih in tematskih analiz, trende razvoja in visokošolske politike. Obravnavane so bile tudi tematike, kot npr. problematika slepih in slabovidnih študentov ter študentov invalidov v visokem šolstvu ali pa slovenski visokošolski prostor – na poti k odličnosti. Na jubilejnih posvetih, na simpoziju ob drugi in posvetu ob peti obletnici agencije, je bila opravljena tudi refleksija delovanja agencije in razprava o njeni prihodnosti. Agencija je na vsakem posvetu z udeleženci izmenjala mnenja, izkušnje in odprta vprašanja. V letih 2018 in 2019 je organizirala dva posveta za komisije za kakovost in posameznike, ki se na visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah ukvarjajo s samoevalvacijo.

K strokovnemu razvoju agencije je pomembno pripomogla mednarodna projektna dejavnost, in sicer v projektih ECA in projektu Erasmus+ EIQAS.

PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV NA AGENCIJI IN SVETU ZA VISOKO ŠOLSTVO, KI SO VPLIVALI NA NJUNO DELOVANJE IN SODELOVANJE Z DELEŽNIKI

Leto Spremembe zakonodaje in sprejem meril

Smernice Usposabljanja Posveti in

konference Mednarodne

izmenjave in projekti Analize

2007

2008 Instrumentarij

za zunanje evalvacije

2 usposabljanji za strokovnjake

Qrossroads, ECA, baza poročil akreditiranih programov in zavodov, danes DEQAR

Metaporočilo 2007 in 2008

2009 ZViS-G Posvet za

strokovnjake Metaporočilo 2009

Leto Spremembe zakonodaje in sprejem meril

Smernice Usposabljanja Posveti in

konference Mednarodne

izmenjave in projekti Analize

2012 Sodelovanje pri

usposabljanju za strokovnjake študente ŠOS

2 posveta za strokovnjake Simpozij agencije

CeQuInt, ECA, certifikat za kakovost internacionalizacije

2013 Prenova

priročnika za strokovnjake Protokol obiska

2 usposabljanji za strokovnjake Sodelovanje pri usposabljanju za strokovnjake študente - ŠOS

2 posveta za

strokovnjake Kakovost v

slovenskem visokošolskem in višješolskem prostoru od 2010 do 2013

2014 Sprememba

meril za akreditacijo

2 usposabljanji

za strokovnjake EEP, ECA, izmenjava

strokovnjakov za zunanje presoje kakovosti

Analiza izbranih praks sveta agencije pri odločanju ter vseh praks pritožbene komisije in upravnega sodišča

2015 Prenova

poslovnika kakovosti agencije

4 usposabljanja za strokovnjake Sodelovanje pri usposabljanju za strokovnjake študente – ŠOS Usposabljanje za notranje evalvatorje UP Osvežitveni seminar iz ZUP za zaposlene

Posvet ob peti obletnici delovanja agencije

Erasmus+ EIQAS – usposabljanja, izdelava smernic, primeri dobrih praks in analiza presojanja notranjih sistemov kakovosti

ECAPedia, ECA, informacije o visokem šolstvu

Gostitelji delavnice CEENQA

2016 ZViS-K Usposabljanje

za člane sveta (KPK)

Posvet za strokovnjake 2017 Nova merila za

akreditacijo Nova merila za mednarodno sodelovanje

Razlaga meril za akreditacijo kot sestavni del predpisa

4 usposabljanja

za strokovnjake Mnenjska analiza

pojmovanja kakovosti in strateških usmeritev agencije

2018 Nova merila za

evalvacijo Posvet za

strokovnjake Posvet za komisije za kakovost

Kakovost v

slovenskem visokem in višjem šolstvu v obdobju od 2014 do 2017Kakovost kadrov v slovenskem visokem šolstvu od 2014 do 2017

2019 Sprememba

meril za akreditacijo Sprememba meril za prehode Sprememba meril ECTS

Prenova poslovnika kakovosti agencije

6 usposabljanj

za strokovnjake Posvet za strokovnjake Posvet za komisije za kakovost Konferenca Slovenski visokošolski prostor – na poti k odličnosti?

Izmenjava – obisk predstavnika ciprske agencije za kakovost v Sloveniji

Obisk delegacije predstavnikov latvijske agencije za kakovost v Sloveniji Obisk predstavnikov hrvaške agencije za kakovost (AZVO)

Od minimalnih standardov k odličnosti Zbornik razprav o kakovosti v visokem šolstvu in letno poročilo NAKVIS 2018. V sodelovanju s SAZU Mnenje deležnikov o zunanjem zagotavljanju kakovosti v 2019

2020 Sprememba

meril za akreditacijo – ureditev določil za mednarodno zvezo univerz Sprememba minimalnih standardov za izvolitev v naziv

Smernice za evalvacije na daljavo Priporočila za delo v izrednih razmerah

Usposabljanje za člane sveta (KPK) Usposabljanje za člane sveta (sprejemanje odločitev) Izobraževanje kandidatov za strokovnjake

Zgodovinski pregled agencije in njenih predhodnikov Simpozij ob 10. obletnici agencije