INFORMACIJA
O POSLOVANJU
SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV
V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2005
Postojna, maj 2006
A J P E S
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
KAZALO
I. UVOD...1
II. POVZETEK...2
III. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV ...3
1. ZBIRNI REZULTAT POSLOVANJA PODJETNIKOV ...6
1.1 PRIHODKI ...6
1.1.1 Poslovni prihodki...7
1.1.2 Finančni prihodki...8
1.1.3 Izredni prihodki...8
1.2 ODHODKI ...8
1.2.1 Poslovni odhodki...10
1.2.2 Finančni odhodki...10
1.2.3 Izredni odhodki...10
1.3 DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI ...11
1.4 PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID...11
1.4.1 Podjetnikov dohodek...12
1.4.2 Negativni poslovni izid...13
2. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV PO ŠTEVILU...15
ZAPOSLENIH, PO DEJAVNOSTIH IN PO OBČINAH ...15
2.1 Razvrstitev podjetnikov po velikosti ...15
2.2. Razvrstitev podjetnikov po dejavnostih ...16
2.3 Razvrstitev podjetnikov po občinah ...19
IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PODJETNIKOV ...21
1. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ...21
V. PRILOGE...25
I. UVOD
Informacija obravnava poslovni izid in premoženjsko finančni položaj samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetniki) na Notranjsko-kraški regiji, ki zajema občine: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke.
Podlaga za to informacijo so podatki iz letnih poročil za leto 2005, ki so jih podjetniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah predložili Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) za namene državne statistike do konca meseca marca 2006.
Oblika in vsebina letnega poročila podjetnika je odvisna od velikosti podjetnika (za razvrščanje po velikosti veljajo za podjetnike enaka merila kot za gospodarske družbe).
Srednji in veliki podjetniki sestavljajo in predlagajo svoja letna poročila za namen državne statistike in za javno objavo na enakih poenotenih obrazcih kot družbe, majhni podjetniki pa na obrazcih, ki so sestavljeni na podlagi Slovenskega računovodskega standarda 39 – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih (v nadaljevanju: SRS).1 SRS 39 namreč od 1. januarja 2003 ureja način vodenja poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov majhnih podjetnikov. Vsebino in obliko poenotenih obrazcev je predpisala AJPES z Metodološkim navodilom za predložitev letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov za leto 2005.2
1 Uradni list RS, ŠT. 5/03
2 Uradni list RS, ŠT.112/05
II. POVZETEK
Na območju notranjsko-kraških občin je podatke iz letnih poročil za leto 2005 AJPES predložilo 1.628 majhnih podjetnikov. Na območju Notranjsko-kraške regije ni bilo nobenega srednjega oziroma velikega podjetnika.
Ti podjetniki so:
• Zaposlovali 1.395 delavcev 3, kar je 3 % več kakor v letu 2004.
• Ustvarili 25.577 milijonov tolarjev prihodkov, 11 % več kakor v letu 2004.
• Ustvarili 7.611 milijonov tolarjev neto dodane vrednosti, in sicer za 11% več kot v letu 2004. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 5.454 tisoč tolarjev, 3,3 % več kakor v letu 2004.
• Ugotovili 2.269 milijonov tolarjev podjetnikovega dohodka, 7 % več kot v letu 2004. Podjetnikov dohodek je ugotovilo 83,1 % vseh podjetnikov.
• Izkazali negativni poslovni izid v znesku 261 milijonov tolarjev, 29 % več kakor v letu 2004. Negativni poslovni izid je ugotovilo 16,9 % vseh podjetnikov.
• Kot celota ugotovili neto podjetnikov dohodek v znesku 2.008 milijonov tolarjev.
• Imeli 19.231 milijonov tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, 10 % več kakor ob koncu leta 2004.
• Imeli 11.327 milijonov tolarjev podjetnikovega kapitala, 6 % več kakor ob koncu leta 2004.
• Izkazali 7.813 milijonov tolarjev finančnih in poslovnih obveznosti, 15 % več kakor ob koncu leta 2004.
3 Nosilci dejavnosti – lastniki niso vključeni v število zaposlenih.
III. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV
Podjetniki v Notranjsko-kraških regiji so leto 2005 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Ustvarili so 25.571 milijonov tolarjev prihodkov in ugotovili 23.569 milijonov tolarjev odhodkov. Neto podjetnikov dohodek4 2.008 milijonov tolarjev in je bil 5 % večji kakor v letu 2004. Večino neto podjetnikovega dohodka so podjetniki ustvarili iz poslovanja, del tudi iz izrednega delovanja, zmanjšala ga je le negativna razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki.
Podjetniki so ustvarili 2.269 milijonov tolarjev podjetnikovega dohodka in 261 milijonov tolarjev negativnega poslovnega izida. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom 2004 povečal za 7 % negativni poslovni izid pa za 28 %.
Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov so prikazane v naslednji tabeli.
Tabela 1: Poslovni izid podjetnikov
POSTAVKE POSLOVNEGA Znesek v mio SIT indeks Delež v prihodkih v %
IZIDA 2005
2005 2004 2004 2005 2004
Prihodki 25.577 23.013 111 100,0 100,0
Odhodki 23.569 21.102 112 92,2 91,7
Podjetnikov dohodek 2.269 2.114 107 8,9 9,2
Negativni poslovni izid 261 203 129 1,0 0,9
2.008 1.911 105 7,9 8,3
Neto podjetnikov dohodek/
neto negativni poslovni izid
4 Neto podjetnikov dohodek je razlika med prihodki in odhodki oziroma podjetnikov dohodek zmanjšan za negativni poslovni izid.
Podjetniki so že četrto leto zapored ugotovili pozitivni izid. V letih od 2002 do 2005 se je neto podjetnikov dohodek stalno povečeval5. Število podjetnikov, ki so predložili letno poročilo na poenotenih obrazcih, se iz leta v leto povečuje.
Tabela 2: Pomembnejši kazalniki poslovanja podjetnikov v letih od 2002 do 2005 6
KAZALNIKI Leto
2002
Leto 2003
Leto 2004
Leto 2005
1. Delež dolgoročnih sredstev v sredstvih, v % 64,0 61,6 59,1 59,0
* 0,874 0,893 0,844 2.
Razmerje med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami ter kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi
obveznostmi
3. Celotna gospodarnost 1,08 1,08 1,09 1,09
4. Čista donosnost sredstev 0,109 0,096 0,115 0,096
5. Prihodki na zaposlenega, v tisoč SIT 14.761 16.535 17.636 18.330
6. Neto dodana vrednost na zaposlenega 4.491 4.727 5.278 5.454
7. Neto podjetnikov dohodek na zaposlenega, v tisoč SIT 1.153 1.155 1.452 1.439
* kazalnika za leto 2002 zaradi drugačne členitve bilance stanja ni mogoče izračunati
Rezultati poslovanja podjetnikov se iz leta v leto niso bistveno spreminjali, kar kaže tudi kazalnik celotne gospodarnosti. V zadnjih dveh letih so se celo nekoliko izboljšali, saj so podjetniki v letih 2004 in 2005 na 100 tolarjev odhodkov ustvarili 109 tolarjev prihodkov, v letih 2002 in 2003 pa 108 tolarjev.
5 Rezultati in kazalniki poslovanja v letih 2002 do 2005 so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2004 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2005 podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno.
6 Kazalniki v preglednici so izračunani na podlagi podatkov iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2004 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2005 podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število majhnih podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno.
Slabše pa so podjetniki v letu 2005 upravljali s sredstvi. Po nekoliko višji rasti kazalnika čiste donosnosti sredstev v letu 2004 v primerjavi z letom 2003, se je v letu 2005 ponovno zmanjšal. Na 100 tolarjev sredstev so podjetniki v letu 2005 ustvarili 10 tolarjev neto podjetnikovega dohodka, v letu 2004 pa 12 tolarjev.
Kazalniki produktivnosti pa kažejo, da so podjetniki na zaposlenega od leta 2002 dalje dosegali več prihodkov in več neto dodane vrednosti. Neto podjetnikov dohodek na zaposlenega se je v letih od 2002 do 2004 povečeval, v letu 2005 pa se je zmanjšal za 1%.
Gibanje gospodarnosti poslovanja in čiste donosnosti sredstev v letih od 2002 do 2005 prikazuje naslednji grafični prikaz.
Graf 1: Gibanje gospodarnosti poslovanja in čiste donosnosti sredstev
0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20
2002 2003 2004 2005
Celotna gospodarnost Čista donosnost sredstev
1. ZBIRNI REZULTAT POSLOVANJA PODJETNIKOV
1.1 PRIHODKI
Obseg in struktura posameznih vrst prihodkov podjetnikov v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 prikazuje tabela 3.
Tabela 3: Prihodki podjetnikov po vrstah
Znesek v mio SIT Indeks Delež v %
2005 2004 2005/2004 2005 2004
PRIHODKI SKUPAJ 25.577 23.013 111 100,00 100,0
I POSLOVNI PRIHODKI 25.493 22.941 111 99,7 99,7
1 Čisti prihodki od
prodaje 25.275 20.744 121 98,9 98,8
2 Sprememba vrednosti zalog, proizvodov in
ned. proizvodnje -23 -6 383 -0,1 0,0
3 Usredstveni lastni proizvodi in lastne
storitve 25 22 113 0,1 0,1
4 Drugi poslovni
prihodki 216 181 119 0,8 0,8
II FINANČNI PRIHODKI 21 16 131 0,1 0,1
III IZREDNI PRIHODKI 63 56 113 0,2 0,2
Graf 2: Prikaz prihodkov v letu 2005
PRIHODKI V LETU 2005
II.IZREDNI PRIHODKI
0,2 %
II.FINANČNI PRIHODKI
0,1%
1.Čisti prihodki od prodaje
98,9 % 2.Sprememba
vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
-0,1%
4.Drugi poslovni prihodki
0,8 % 3.Usredstveni lastni
proizvodi in lastne storitve
0,1%
I. POSLOVNI PRIHODKI 99,7%
1.1.1 Poslovni prihodki
Podjetniki so v letu 2005 ustvarili skupno 25.577 milijonov tolarjev prihodkov, kar je za 11,0 % več od prihodkov doseženih v letu 2004. Večina tega so poslovni prihodki (99,7%), med temi pa daleč prevladujejo čisti prihodki od prodaje (98,9 %). Čisti prihodki od prodaje so prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju, zmanjšane za popuste ob prodaji ali kasneje ter za vrednost vrnjenih količin.
Med poslovne prihodke poleg čistih prihodkov od prodaje sodijo še spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, usredstveni lastni proizvodi in
lastne storitve ter drugi poslovni prihodki. Ti skupaj pomenijo le 0,9 % vseh poslovnih prihodkov.
1.1.2 Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki od obresti, prihodki od dividend in drugih deležev v dobičku, prihodki od prevrednotenja terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti, prihodki v zvezi z danimi posojili, zmanjšanje dolgoročnih rezervacij, prihodki od prodaje finančnih naložb, prevrednotovalni finančni prihodki in drugi finančni prihodki.
Iz tabele 3 je razvidno, da so podjetniki v letu 2005 obračunali 21 milijonov tolarjev finančnih prihodkov, kar predstavlja 31 % več kot leto poprej.
1.1.3 Izredni prihodki
Med izredne prihodke uvrščamo subvencije, dotacije in podobne prihodke, ki niso povezani s poslovnimi učinki, prejete kazni, prejete odškodnine in druge neobičajne postavke. Izredni prihodki so v letu 2005 znašali 63 milijonov tolarjev, kar predstavlja 0,2 % celotnih prihodkov.
1.2 ODHODKI
Za realizacijo prej navedenih prihodkov so podjetniki v svojih izkazih ugotovili 23.569 milijonov tolarjev odhodkov. Pretežni del tega zneska so poslovni odhodki (99,0 %), ki so se v primerjavi z letom 2004 povečali za 12 %. Finančni odhodki pa so se zmanjšali (za 12 %) in z zneskom 217 milijonov predstavljali 0,9 % celotnih odhodkov v letu 2005.
Izredni odhodki v višini 9 milijonov tolarjev pa so znatno zmanjšali v primerjavi z letom 2004 (za 63 %).
Obseg in strukturo posameznih vrst odhodkov prikazujemo v tabeli 4.
Tabela 4: Odhodki podjetnikov po vrstah
Znesek v mio SIT Indeks Delež v %
2005 2004 2005/2004 2005 2004
ODHODKI 23.569 21.102 112 100,0 100,0
I POSLOVNI ODHODKI 23.343 20.831 112 99,0 98,8
1. Stroški porabljenega materiala in prodanega
blaga ter storitev 15.759 14.158 111 66,8 67,1
2. Stroški dela
zaposlencev 3.551 2.991 119 15,1 14,2
3. Odpisi vrednosti 1.909 1.772 108 8,1 8,4
4. Drugi stroški 2.124 1.910 111 9,0 9,1
II FINANČNI ODHODKI 217 246 88 0,9 1,1
1. Finančni odhodki za
obresti 200 192 104 0,8 0,9
2. Drugi finančni odhodki 17 54 32 0,1 0,2
III IZREDNI ODHODKI 9 25 37 0,1 0,1
Graf 3: Prikaz odhodkov v letu 2005
ODHODKI V LETU 2005
4. Drugi stroški 9,0 %
3. Odpisi vrednosti 8,1%
2. Stroški dela zaposlencev
15,1% 1. Stroški materiala in
nabavna vrednost prodanega blaga ter
stroški storitev 66,8 % III. IZREDNI ODHODKI
0,1%
II. FINANČNI ODHODKI
0,9 %
I. POSLOVNI ODHODKI 99,0 %
1.2.1 Poslovni odhodki
Med poslovnimi odhodki prevladujejo stroški porabljenega materiala in prodanega blaga in storitev, ki z zneskom 15.759 milijonov tolarjev pomenijo 66,8 % vseh odhodkov. Od istovrstnih stroškov v letu 2004 so bili večji za 11 %.
Stroški dela zaposlencev so z vrednostjo 3.551 milijonov tolarjev pomenili 15,1 % vseh odhodkov. V primerjavi z letom 2004 so večji za 19 %. Ti stroški zajemajo obračunane bruto plače zaposlenih, nadomestila plač, regres za letni dopust ter druge prejemke, ki imajo naravo plač (stimulacije, bonitete), stroške prehrane in stroške prevoza na delo za zaposlene.
Podjetniki so v svojih bilancah obračunali skupno za 1.909 milijonov tolarjev odpisov vrednosti. Pretežni del tega zneska (99,1 %) je strošek obračunane amortizacije.
Drugi stroški pomenijo 9,0 % vseh odhodkov. Ta kategorija obsega prispevke za socialno varnost podjetnika, rezervacije za stroške, dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov, izdatke za varstvo okolja, nagrade dijakom in študentom in druge podobne stroške.
1.2.2 Finančni odhodki
Pretežni del finančnih odhodkov (92,2 %) so finančni odhodki za obresti. Drugi finančni odhodki so udeleženi s skupno 7,8 %.
1.2.3 Izredni odhodki
Izredni odhodki so denarne kazni, odškodnine in druge neobičajne postavke. V letu 2005 so podjetniki obračunali 9 milijonov tovrstnih odhodkov. V primerjavi z letom 2004 so se zmanjšali za več kot polovico in sicer za 63 %.
1.3 DODANA VREDNOST IN IZGUBA NA SUBSTANCI
Dodano vrednost v znesku 7.681 milijonov tolarjev je ugotovilo 1.467 podjetnikov, to je 90,1 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 70 milijonov tolarjev je izkazalo 161 podjetnikov, 9,9 % vseh. V letu 2005 so podjetniki ugotovili 11 % več dodane vrednosti in 69 % izgube na substanci kakor v letu 2004.
Podjetniki so v letu 2005 ustvarili 7.611 milijonov tolarjev neto dodane vrednosti (dodana vrednost je bila za ta znesek večja od izgube na substanci), kar je bilo za 11 % več kakor v letu 2004. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2005 znašala 5.454 tisoč tolarjev, v letu 2004 pa 5.278 tisoč tolarjev. V letu 2005 je bila v primerjavi z letom 2004 večja za 3,3 %. Podrobnejši prikaz po občinah je razviden iz Priloge 2.
1.4 PODJETNIKOV DOHODEK IN NEGATIVNI POSLOVNI IZID
Poslovni izid vseh podjetnikov Notranjsko-kraške regije je bil neto podjetnikov dohodek7 v znesku 2.008 milijonov tolarjev, izračunan kot razlika med celotnim podjetnikovim dohodkom, ki ga je ugotovilo 1.341 podjetnikov in negativnim poslovnim izidom, ki ga je ugotovilo 276 podjetnikov. Niti podjetnikovega dohodka, niti negativnega poslovnega izida ni ugotovilo 11 podjetnikov. Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid ter neto podjetnikov dohodek oziroma neto negativni poslovni izid ugotovljen na ravni vseh občin in vseh področij dejavnosti prikazuje tabela 5.
7 Podjetnikov dohodek pri majhnih podjetnikih je po vsebini podjetnikov dobiček, ki vključuje tudi plačo podjetnika
Tabela 5: Podjetnikov dohodek in negativni poslovni izid po področjih dejavnosti v tisoč SIT8
PODJETNIKOV DOHODEK NEGATIVNI POSLOVNI IZID
PODROČJA
DEJAVNOSTI število znesek delež indeks število znesek delež indeks
NETO PODJETNIKOV DOHODEK/NETO
NEGATIVNI POSLOVNI IZID
podjetnikov v tisoč v % 2005 podjetnikov v tisoč v % 2005 delež v %
SIT 2004 SIT 2004
znesek v tisoč SIT
SKUPAJ 1.341 2.269.212 100,0 107 276 260.651 100,0 129 2.008.561 100,0 A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 26 25.359 1,1 125 9 8.295 3,2 372 17.064 0,8
B Ribištvo 1 94 0,0 0 0 0 0 94 0,0
C Rudarstvo 2 419 0,0 5 1 7.091 2,7 0 -6.673 -0,3
D Predelovalne dejavnosti 261 521.963 23,0 108 47 33.911 13,0 96 488.053 24,3 E
Oskrba z električno energijo,
plinom in vodo 1 359 0,0 106 0 0 0,0 0 359 0,0
F Gradbeništvo 257 352.052 15,5 98 36 58.353 22,4 449 293.699 14,6
G Trgovina, popravila motornih
vozil in izdelkov široke porabe 230 346.691 15,3 121 62 54.406 20,9 84 292.286 14,6
H Gostinstvo 110 142.012 6,3 106 33 20.870 8,0 106 121.142 6,0
I Promet, skladiščenje in zveze 206 583.116 25,8 102 30 48.672 18,7 101 534.444 26,6
J Finančno posredništvo 8 4.801 0,2 93 3 464 0,2 0 4.337 0,2
K Poslovanje z nepremičninami,
najem in poslovne storitve 150 211.676 9,3 125 27 19.212 7,4 184 192.465 9,6
M Izobraževanje 3 2.039 0,1 290 1 81 0,0 0 1.957 0,1
N Zdravstvo in socialno varstvo 6 9.981 0,4 106 1 74 0,0 18 9.907 0,5
O Druge javne, skupne in osebne
storitvene dejavnosti 80 68.650 3,0 107 26 9.222 3,5 106 59.428 3,0
1.4.1 Podjetnikov dohodek
Podjetnikov dohodek je pozitivna razlika med celotnimi prihodki in odhodki. V letu 2005 je 1.341 podjetnikov, kar predstavlja 82,4 % vseh, ugotovilo 2.269 milijonov tolarjev podjetnikovega dohodka.
Največ podjetnikovega dohodka 25,8 %, je bilo ugotovljenega pri 206 podjetnikih na področju prometa, skladiščenja in zvez in sicer v znesku 583 milijonov tolarjev. Temu
8 Zaradi majhnih zneskov so vrednosti v tabeli 5 navedene v tisoč SIT
sledi področje predelovalne dejavnosti, v kateri je 261 podjetnikov doseglo 521 milijonov tolarjev podjetnikovega dohodka oziroma 23,0 % celotnega podjetnikovega dohodka . Razdelitev podjetnikovega dohodka po posameznih področjih dejavnosti je razvidna iz grafičnega prikaza:
Graf 4: Prikaz podjetnikovega dohodka v letu 2005
1.4.2 Negativni poslovni izid
Negativni poslovni izid je negativna razlika med prihodki in odhodki. V letu 2005 je imelo 276 podjetnikov 261 milijonov tolarjev negativnega poslovnega izida, to je 16,9 % vseh podjetnikov.
Največ negativnega poslovnega izida v letu 2005 je bilo ugotovljenega na področju gradbeništva v znesku 58 milijonov tolarjev, kar predstavlja 22,4 % celotnega negativnega poslovnega izida. Z 20,9 % deležem celotnega negativnega poslovnega
PODJETNIKOV DOHODEK V LETU 2005
Druge dejavnosti
1,8 % Predelovalne
dejavnosti 23,0 % Poslovanje z
nepremičninami, najem in poslovne
storitve 9,3 % Gostinstvo
6,3 %
Promet, skladiščenje
in zveze
25,8 % Gradbeništvo
15,5 % Druge javne,
skupne in osebne storitvene
dejavnosti 3,0 %
Trgovina, popravila mot.
vozil in izdel. šir. porabe 15,3 %
izida sledi področje trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe kjer je 62 podjetnikov ugotovilo 54 milijonov tolarjev negativnega poslovnega izida.
Negativni poslovni izid podjetnikov je po posameznih področjih dejavnosti razviden iz grafičnega prikaza:
Graf 5: Prikaz negativnega poslovnega izida v letu 2005
NEGATIVNI POSLOVNI IZID V LETU 2005
Predelovalne dejavnosti 13,0%
Gradbeništvo 22,4 % Trgovina, popravila mot.
vozil in izdel. šir. porabe 20,9 % Gostinstvo
8,0 % Promet, skladiščenje
in zveze 18,7 %
Poslovanje z nepremičninami, najem
in poslovne storitve 7,4 %
Druge dejavnosti 6,1%
Druge javne, skupne in osebne in storitvene
dejavnosti 3,5 %
2. REZULTATI POSLOVANJA PODJETNIKOV PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH, PO DEJAVNOSTIH IN PO OBČINAH
2.1 Razvrstitev podjetnikov po velikosti
Pomembnejši podatki majhnih podjetnikov po posameznih skupinah, oblikovanih glede na število zaposlenih, so razvidni iz naslednje tabele:
Tabela 6: Osnovni podatki podjetnikov
Podjetniki Zaposleni Čisti prihodki od
prodaje
Sredstva 31.12.2005
delež delež znesek znesek delež
Opis število v %
število
v % v mio SIT
delež
v % v mio SIT v % Majhni 1628 100,0 1395 100,0 25.275 100,0 19.231 100,0
- od 0 do 1 zaposlen 1.336 82,1 202 14,5 9.296 36,8 7.584 39,4
- od 2 do 9 zaposlenih 268 16,4 840 60,2 12.519 49,5 9.302 48,4
- od 10 do 49 zaposlenih 23 1,4 303 21,7 3.133 12,4 2.234 11,6
- od 50 do 250 zaposlenih 1 0,1 50 3,6 326 1,3 111 0,6
Iz tabele je razvidno, da večina podjetnikov nima zaposlenih delavcev, saj je pri 1.336 podjetnikih le 202 zaposlenih, kar pomeni 0,15 zaposlenega na en poslovni subjekt.
Največ delavcev (60,2 %) je zaposlenih pri podjetnikih, ki zaposlujejo od 2 do 9 delavcev. Takih podjetnikov je na notranjsko-kraškem območju 268 ali 16,4 % vseh.
Podjetniki iz prve skupine so v letu 2005 ustvarili 36,8 % čistih prihodkov od prodaje in ob koncu leta 2005 imeli 39,4 % sredstev vseh podjetnikov. Ravno tako kot po številu zaposlenih, je tudi po prihodkih od prodaje in po sredstvih največja skupina podjetnikov, ki so zaposlovali od 2 do 9 delavcev. V tej skupini so tako ustvarili 49,5 % čistih prihodkov od prodaje in imeli 48,4 % sredstev vseh podjetnikov.
Nad 10 zaposlenih je imelo v letu 2005 v povprečju 23 podjetnikov, 1 podjetnik pa je imel 50 zaposlenih.
Na področju Notranjsko-kraške regije glede na velikost ne deluje noben srednji oziroma velik podjetnik.
Razvrstitev majhnih podjetnikov po posameznih skupinah, oblikovanih glede na število zaposlenih, je razvidna iz spodnjega grafičnega prikaza.
Graf 6: Razvrstitev majhnih podjetnikov po skupinah glede na število zaposlenih:
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0
Deleži v %
Število podjetnikov Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje Vrednost aktive na dan 31.12.2005
RAZVRSTITEV MAJHNIH PODJETNIKOV PO SKUPINAH GLEDE NA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
od 0-1 od 2-9 od10-49 od 50-250
2.2. Razvrstitev podjetnikov po dejavnostih
Podjetniki se razvrščajo po dejavnostih v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti9.
9 Uradni list RS, št. 2/02
Iz spodnje tabele je razvidno, na katerih področjih dejavnosti delujejo podjetniki notranjsko-kraškega območja in kakšen je njihov prispevek k ekonomski moči posameznih dejavnosti.
Tabela 7: Osnovni podatki podjetnikov po področjih dejavnosti
Podjetniki Zaposleni
Čisti prihodki od prodaje
Sredstva na dan 31.12.2005 dejavnost število delež število delež znesek v delež znesek v delež
v % v % mio SIT v % mio SIT v %
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 35 2,1 24 1,7 335 1,3 534 2,8
B Ribištvo 1 0,1 0 0,0 1 0,0 1 0,0
C Rudarstvo 3 0,2 2 0,1 27 0,1 48 0,3
D Predelovalne dejavnosti 312 19,2 250 17,9 4.919 19,5 4.949 25,7 E Oskrba z elektriko, plinom in
vodo 1 0,1 0 0,0 4 0,0 9 0,0
F Gradbeništvo 297 18,2 390 28,0 3.974 15,7 2.195 11,4
G 293 18,0 249 17,8 6.423 25,4 3.740 19,5
Trgovina, poprav. mot .vozil in izdel. široke porabe
H Gostinstvo 143 8,8 219 15,7 2.350 9,3 1.527 7,9
I Promet, skladiščenje in zveze 237 14,5 185 13,3 5.556 22,0 4.966 25,8
J Finančno posredništvo 11 0,7 1 0,1 52 0,2 20 0,1
K 177 10,9 43 3,1 1.035 4,1 753 3,9
Poslov. z nepremičninami, najem in posl.storit.
M Izobraževanje 4 0,2 0 0,0 8 0,1 10 0,1
N Zdravstvo in socialno varstvo 7 0,4 4 0,3 134 0,5 81 0,4
O
Druge javne, skupne in oseb.
storitvene dejavnosti 107 6,6 28 2,0 457 1,8 398 2,1
SKUPAJ 1628 100,0 1395 100,0 25.275 100,0 19.231 100,0
Iz razvrstitve podjetnikov po dejavnosti je razvidno, da je po številu podjetnikov največ takih, ki delujejo na področju predelovalne dejavnosti (19,2 %), tesno sledi gradbeništvo, (18,2 %) ter trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (18,0 %). Po številu zaposlenih prevladuje gradbeništvo in sicer so na tem področju zaposlovali 390
delavcev, kar predstavlja 28,0 % zaposlenih pri vseh podjetnikih. Po vrednosti čistih prihodkov od prodaje pa je na prvem mestu področje trgovine, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, kjer je bilo realiziranih 25,4 % vseh tovrstnih prihodkov. Ne smemo pa zanemariti področje prometa, skladiščenja in zvez, ki je kljub manjšemu deležu podjetnikov (14,5 %) in pri manj zaposlenih (13,3 %) ustvarilo kar 5.556 milijonov čistih prihodkov od prodaje (22,0 %). Največ sredstev je v poslovanje vključenih s področja prometa, skladiščenja in zvez in sicer pri 237 podjetnikih. Sredstva podjetnikov tega področja so ob koncu leta 2005 znašala 4.966 milijonov tolarjev.
Graf 7: Razvrstitev malih podjetnikov po dejavnostih
0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0
Delež v %
Predelovalne dejavnosti
Trgovina, popravila motornih vozil in
izdelkov široke porabe
Poslovanje z nepremičninami,
najem in poslovne storitve
Gradbeništvo Promet, skladiščenje in
zveze
Ostale dejavnosti RAZVRSTITEV MALIH PODJETNIKOV PO DEJAVNOSTIH
Število podjetnikov Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje
2.3 Razvrstitev podjetnikov po občinah
Koliko podjetnikov je delovalo v posameznih občinah, število pri njih zaposlenih delavcev ter prihodke, ki so jih dosegli in sredstva, ki so bila pri tem uporabljena, prikazuje tabela 8.
Tabela 8: Osnovni podatki podjetnikov po občinah
Čisti prihodki
Podjetniki Zaposleni
od prodaje
Sredstva 31.12.2005
znesek v mio SIT
znesek v mio
OBČINA SIT
število delež v
%
število delež v
%
delež v %
delež v
%
POSTOJNA 515 31,6 461 33,1 7.459 29,5 5.620 29,2
PIVKA 208 12,9 155 11,1 3.954 15,6 3.322 17,3
CERKNICA 301 18,5 172 12,3 3.785 15,0 2.924 15,2
ILIRSKA BISTRICA 494 30,3 483 34,6 8.541 33,8 6.289 32,7
LOŠKA DOLINA 67 4,1 39 2,8 670 2,7 543 2,8
BLOKE 43 2,6 85 6,1 866 3,4 533 2,8
SKUPAJ 1628 100,0 1395 100,0 25.275 100,0 19.231 100,0
Graf 8: Prikaz razvrstitve podjetnikov po občinah
0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0
Delež v %
POSTOJNA PIVKA CERKNICA ILIRSKA
BISTRICA
LOŠKA DOLINA BLOKE
RAZVRSTITEV PODJETNIKOV PO OBČINAH
Število podjetnikov Število zaposlenih Čisti prihodki od prodaje
Iz pregleda je razvidno, da sta med občinami najmočneje zastopani občini Postojna in Ilirska Bistrica. V občini Postojna je v letu 2005 delovalo 515 podjetnikov (31,6 % vseh), ki je zaposlovalo 461 delavcev in ustvarilo 7.459 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje kar predstavlja 29,5 %. Njihova sredstva so ob koncu leta 2005 pomenila 29,2%
sredstev podjetnikov vseh občin. V občini Ilirska Bistrica je v letu 2005 delovalo 494 podjetnikov (30,3 % vseh), ki so skupaj z zaposlenimi ustvarili 8.541 milijonov tolarjev (33,8 %) vseh prihodkov od prodaje s 32,7 % celotnih sredstev. Pomemben delež so tako po številu zaposlenih kot tudi po doseganju prihodkov od prodaje imeli tudi podjetniki iz cerkniške in pivške občine.
IV. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV PODJETNIKOV
1. SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
Obseg in struktura posameznih vrst sredstev in obveznosti sta razvidna iz tabele 8.
Tabela 9: Sredstva in viri sredstev podjetnikov
Znesek v mio SIT Indeks Delež v %
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI DO
VIROV SREDSTEV
31.12.2005 31.12.2004 2005/2004 31.12.2005 31.12.2004
I. SREDSTVA (1 do 9) 19.231 17.537 110 100,0 100,0
1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 176 159 111 0,9 0,9
2. Opredmetena osnovna sredstva 11.168 10.301 108 58,1 58,7
3. Dolgoročne finančne naložbe 1 0 0 0,0 0,0
4. Zaloge 1.158 1.177 98 6,0 6,7
5. Poslovne terjatve: 4.579 4.080 112 23,9 23,2
- dolgoročne poslovne terjatve 49 43 114 0,3 0,2
- kratkoročne poslovne terjatve 4.530 4.037 112 23,6 23,0
6. Kratkoročne finančne naložbe 145 116 126 0,7 0,7
7. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 1.172 987 119 6,1 5,6
8. Aktivne časovne razmejitve 61 57 108 0,3 0,4
9. Terjatve do podjetnika 771 660 117 4,0 3,8
19.231 17.537 110 100,0 100,0
II. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (10 do 13)
10. Podjetnikov kapital 11.327 10.649 106 58,9 60,7
11. Dolgoročne rezervacije 59 65 91 0,3 0,4
12. Finančne in poslovne obveznosti 7.813 6.797 115 40,6 38,8
- dolgoročne finančne in poslovne
obveznosti 2.445 2.330 105 12,7 13,3
- kratkoročne finančne in poslovne
obveznosti 5.368 4.467 120 27,9 25,5
13. Pasivne časovne razmejitve 32 26 123 0,2 0,1
Podjetniki notranjsko-kraškega območja so ob koncu leta 2005 izkazali 19.231 milijonov tolarjev sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, kar je za 10 % več kakor ob koncu leta 2004. Premoženje podjetnikov se je glede na 2,3 %10 rast cen življenjskih potrebščin realno povečalo.
Med sredstvi je bilo največ (58,1 %) opredmetenih osnovnih sredstev. Ob koncu leta 2005 je njihova vrednost znašala 11.168 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so se v primerjavi z letom 2004 povečala za 8 %.
Druge po velikosti so poslovne terjatve z zneskom 4.579 milijonov tolarjev, kar je 23,9 % vseh sredstev in predstavljajo 12 % povečanje v primerjavi z prejšnjim letom.
Zaloge so ob koncu leta 2005 znašale 1.158 milijonov tolarjev ali 6,0 % vseh sredstev.
Od zalog konec leta 2004 so bile manjše za 2 %.
Med sredstva sodijo tudi dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina ter terjatve do podjetnika. Podjetnik izkaže terjatve do podjetnika, če podjetnikovi dolgovi presegajo vrednost v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja, kar pomeni, da upniki financirajo podjetnikovo gospodinjstvo. Ob koncu leta 2005 je bilo pri podjetnikih na notranjsko-kraškem območju zabeleženo 771 milijonov tolarjev tovrstnih terjatev, kar je kar za 17 % več kot konec leta 2004.
Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina so se v primerjavi z prejšnjim letom povečali za 19 %.
10 Podatek o rasti cen življenjskih potrebščin se nanaša na povečanje teh cen v decembru 2005 v primerjavi z decembrom 2004.
Graf 9: Prikaz sredstev na dan 31.12.2005
SREDSTVA NA DAN 31.12.2005
1. Neopredmetena dolgoročna
sredstva 0,9 % 9. Terjatve do
podjetnika 4,0 % 7.Dobroimetje pri
bankah, čeki in gotovina
6,1 %
2. Opredmetena osnovna sredstva
58,1 % 4. Zaloge
6,0 % 5. Poslovne
terjatve 23,9 %
6. Kratkoročne finančne naložbe
0,7%
8. Aktivne časovne razmejitve
0,3 %
Med obveznostmi do virov sredstev je najpomembnejši podjetnikov kapital, ki je najkvalitetnejši vir financiranja sredstev podjetnikov in je ob koncu leta 2005 s 58,9 % deležem v virih sredstev znašal 11.327 milijonov tolarjev. V primerjavi s stanjem konec leta 2004 se je povečal za 6 %.
Med ostalimi viri sredstev pa so z največjim deležem (40,6 %) zastopane finančne in poslovne obveznosti v skupnem znesku 7.813 milijonov tolarjev. Med temi prevladujejo (27,9 %) kratkoročne obveznosti, ki so se v primerjavi s stanjem konec leta 2004 povečale za 20 %.
Graf 10: Prikaz obveznosti do virov sredstev na dan 31.12.2005
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV NA DAN 31.12.2005
13. Pasivne časovne razmejitve
0,2 %
11. Dolgoročne rezervacije
0,3 %
10. Podjetnikov kapital 58,9 % 12. Finančne in
poslovne obveznosti 40,6 %
Pripravili: Tanja Benčan Vodja izpostave:
Jolanda Lesnik mag. Majda Kristan
V. PRILOGE
Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih 2002 do 2005.
Priloga 2: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po občinah
Priloga 1: Pomembnejše postavke poslovnega izida podjetnikov v letih od 2002 do 2005
POSTAVKE POSLOVNEGA Znesek v mio SIT Delež v prihodkih v %
IZIDA
2002 2003 2004 2005 2002 2003 2004 2005
Prihodki 21.227 21.787 23.754 25.577 100,0 100,0 100,0 100,0
Odhodki 19.569 20.265 21.799 23.569 92,2 93,0 91,7 92,2
Dodana vrednost 6.525 6.276 7.163 7.681 30,7 28,8 31,1 30,0
Izguba na substanci 66 48 54 70 0,3 0,2 0,2 0,3
Neto dodana vrednost 6.459 6.228 7.109 7.611 30,4 28,6 30,9 29,8
Podjetnikov dohodek 1.862 1.761 2.185 2.269 8,8 8,1 9,5 8,9
Negativni poslovni izid 204 239 230 261 1,0 1,1 1,0 1,0
1.658 1.522 1.955 2.008 7,8 7,0 8,5 7,9
Neto podjetnikov dohodek/
neto negativni poslovni
izid
1.510 1.549 1.593 1.628 - - - -
Število podjetnikov, ki so
predložili letno poročilo
Opomba:
Podatki v preglednici so iz letnih poročil na poenotenih obrazcih, ki so jih podjetniki predložili za posamezna leta. To pomeni, da se lahko podatki za leto 2004 razlikujejo od podatkov, ki so jih v poenotene obrazce za leto 2005 podjetniki vpisali v stolpec za prejšnje leto, ker je število
podjetnikov, ki so predložili letna poročila po posameznih letih, različno.
Priloga 2: Podrobnejši podatki o dodani vrednosti, izgubi na substanci in neto dodani vrednosti podjetnikov po občinah
DODANA VREDNOST
IZGUBA NA SUBSTANCI NETO DODANA VREDNST
OBČINE število delež indeks število delež indeks leto 2005 leto 2004 indeks
podjetnkov
znesek v mio
SIT v % 2005 podjetnikov
znesek v mio
SIT v % 2005 v mio SIT v mio SIT 2005
2005 2004 2004 2004
SKUPAJ 1.455 7.681 100,0 111 161 70 100,0 169 7.611 6.873 111
POSTOJNA 452 2.443 31,8 111 54 17 24,3 197 2.426 2.186 111
PIVKA 192 979 12,7 112 16 9 12,9 78 970 861 113
CERKNICA 267 1.126 14,7 115 34 12 17,1 148 1.114 975 114
ILIRSKA BISTRICA 447 2.619 34,1 109 45 27 38,6 261 2.592 2.390 108
LOŠKA DOLINA 57 270 3,5 117 10 3 4,3 192 267 229 117
BLOKE 40 244 3,2 105 2 2 2,9 175 242 232 104
