NAPOVEDANE PODNEBNE SPREMEMBE V SLOVENIJI DO KONCA 21. STOLETJA IN NJIHOV VPLIV NA KMETIJSTVO

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Maruša PROSTOR

NAPOVEDANE PODNEBNE SPREMEMBE V SLOVENIJI DO KONCA 21. STOLETJA IN NJIHOV

VPLIV NA KMETIJSTVO

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja

Ljubljana, 2021

(2)

ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Maruša PROSTOR

NAPOVEDANE PODNEBNE SPREMEMBE V SLOVENIJI DO KONCA 21. STOLETJA IN NJIHOV VPLIV NA KMETIJSTVO

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja

PROJECTED CLIMATE CHANGE IN SLOVENIA BY THE END OF THE 21^ST CENTURY AND ITS IMPACT ON AGRICULTURE

B. SC. THESIS Academic Study Programmes

Ljubljana, 2021

(3)

Prostor M. Napovedane podnebne spremembe v Sloveniji do konca 21. stoletja in njihov vpliv na kmetijstvo.

Dipl. delo (UN). Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2021

II

Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo – agronomija. Delo je bilo opravljeno na Katedri za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja.

Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala doc.

dr. Zaliko Črepinšek.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: prof. dr. Helena Grčman

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Zalika ČREPINŠEK

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Tjaša POGAČAR

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

Datum zagovora:

(4)

III

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1

DK UDK 551.583:63(043.2)

KG podnebne spremembe, kmetijstvo, napovedi AV PROSTOR, Maruša

SA ČREPINŠEK, Zalika (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Univerzitetni študijski program prve stopnje Kmetijstvo – agronomija

LI 2021

IN NAPOVEDANE PODNEBNE SPREMEMBE V SLOVENIJI DO KONCA 21.

STOLETJA IN NJIHOV VPLIV NA KMETIJSTVO TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VI, 20 str., 6 sl., 37 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Kmetijske dejavnosti večinoma potekajo na prostem in so v veliki meri odvisne od vremena, podnebja in podnebnih sprememb. Glavni kazalnik podnebnih sprememb je temperatura zraka, ki se je v Sloveniji v obdobju 1961–2011 zviševala s trendom 0,36 °C/10 let. Trend višine padavin je bil v istem obdobju negativen v vseh letnih časih, najvišji pa pomladi in poleti, -3 %/10 let. Upada tudi višina snežne odeje, v istem obdobju se je zmanjšala za 20 %. Za oceno podnebnih sprememb in predvidenih posledic do konca 21. stoletja so na Agenciji Republike Slovenije za okolje uporabili scenarije izpustov toplogrednih plinov: RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5. Glede na projekcije naj bi se temperatura zraka do konca leta 2100 zvišala od 1 °C do 4 °C, odvisno od scenarija. V skladu s tem se bo povečala pogostost temperaturnih ekstremov. Z višanjem temperature zraka se bo segreval površinski sloj tal, kjer se bodo najprej pokazale spremembe v vodni bilanci in večji sušnosti, zato bodo povečane potrebe po namakanju. Spremenil se bo čas fenoloških faz in medfazna obdobja se bodo skrajšala. Posledica bodo spremenjene interakcije med fenofazami rastlin, škodljivcev in povzročiteljev rastlinskih bolezni. Podaljšala se bo dolžina rastne dobe, ki se bo spomladi začela prej in jeseni končala pozneje. Daljšanje rastne dobe bo imelo tudi možne pozitivne učinke. Povečalo pa se bo število škodljivcev in bolezni, saj jim bodo višje temperature omogočale ugodnejše življenjske razmere.

Povprečna letna količina padavin bo narasla za 10 %. Na večino posledic podnebnih sprememb se v kmetijstvu lahko deloma prilagodimo, vendar bo v bodoče potrebno še bolj intenzivno osveščati o podnebnih spremembah, posledicah za kmetijstvo ter možnostih pravočasnega ukrepanja.

(5)

IV

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1

DC UDC 551.583:63(043.2)

CX climate changes, agriculture, forecasts AU PROSTOR, Maruša

AA ČREPINŠEK, Zalika

PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Academic Study Programme in Agriculture - Agronomy

PY 2021

TI FORECASTED CLIMATE CHANGES IN SLOVENIA BY THE END OF THE 21^ST CENTURY AND THEIR IMPACT ON AGRICULTURE

DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VI, 20 p., 6 fig., 37 ref.

LA sl AL sl/en

AB Since the agricultural activities are mostly carried out outside, they depend to a large extent on the weather, climate and climate change. Air temperature, as the main indicator of climate change, increased with a trend of 0.36 °C/10 years in the period from 1961 to 2011 in Slovenia. The trend of precipitation amount in the same period was negative in all seasons, the highest being in spring and summer (-3%/10 years). A decrease is also noted in the snow cover depth, which decreased by 20% in the previously mentioned period. The Slovenian Environment Agency used the greenhouse gas emissions scenarios, three of them being RCP2.6, RCP4.5 and RCP8.5, for climate change projections and the anticipated consequences by the end of the 21^st century. According to the projections, the air temperature is expected to rise from 1 °C to 4 °C by the end of 2100, depending on the scenario. In accordance with that, the frequency of temperature extremes will increase. With the increase of air temperature, the surface layer of soil will get warmer, the results of which will be first seen in the changes of water balance and greater aridity, therefore, the need for irrigation will increase. The occurrence of phenological phases will also be subjected to changes, and the interphase periods will shorten. This will result in the changed interactions between the phenophases of plants, pests and plant pathogens. The length of the growing season will be expanded. The prolongation of the growing season will also have potentially positive impacts. The number of pests and diseases will also be on the rise, as higher temperatures will provide them with more favourable living conditions. The average annual rainfall will increase by 10%. Agriculture can partially adjust to most of the consequences of climate change, but in the future, more intensive awareness-rising about climate change, its impacts on agriculture and the possibilities of timely action will be necessary.

(6)

V

KAZALO VSEBINE

Str.

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III

KEY WORDS DOCUMENTATION IV

KAZALO VSEBINE V KAZALO SLIK VI

1 UVOD ...1

2 NAMEN IN POVOD DELA...1

3 GLAVNE ZNAČILNOSTI PODNEBJA ...1

3.1 KAJ JE PODNEBJE?...1

4 PODNEBJE SLOVENIJE ...2

4.1 TEMPERATURA ZRAKA ...2

4.2 PADAVINE ...3

4.3 REFERENČNA EVAPOTRANSPIRACIJA ...4

4.4 VETER ...5

4.5 SONČNO OBSEVANJE...5

5 PODNEBNE SPREMEMBE ...6

6 PODNEBNA SPREMENLJIVOST SLOVENIJE V OBDOBJU 1961–2011 ...6

6.1 TEMPERATURA ZRAKA IN SONČNO OBSEVANJE ...7

6.2 PADAVINE ...8

6.4 REFERENČNA EVAPOTRANSPIRACIJA ...9

7 OCENA PODNEBNIH SPREMEMB V SLOVENIJI DO KONCA 21. STOLETJA ...9

7.1 PODNEBNI SCENARIJI IN METODOLOGIJA ARSO ...9

7.2 SPREMEMBE TEMPERATURE ... 10

7.2.1 Spremembe temperaturnih ekstremov... 11

7.2.2 Spremembe rastnih razmer ... 11

7.2.2.1 Fenološke faze ... 12

7.2.2.2 Dolžina rastne dobe ... 12

7.2.2.3 Pozeba ... 13

7.2.2.4 Pojav škodljivcev in bolezni ... 13

7.3 SPREMEMBE PADAVIN ... 15

7.4 SPREMEMBE VODNE BILANCE ... 15

(7)

VI

8 POVZETEK ... 16 9 VIRI ... 17

ZAHVALA

KAZALO SLIK

Str.

Slika 1: Letna povprečna temperatura zraka za obdobje 1981–2010 (ARSO, 2021, cit. po Vertačnik in Bertalanič, 2017) ...3 Slika 2: Letna povprečna višina padavin za obdobje 1981–2010 (ARSO, 2021, cit. po

Vertačnik in Bertalanič, 2017) ...4 Slika 3: Letna povprečna referenčna evapotranspiracija za obdobje 1981–2010 (ARSO, 2021, cit. po Vertačnik in Bertalanič, 2017) ...5 Slika 4: Povprečna temperatura zraka v Sloveniji v obdobju 1961–2011 po letnih časih

(Vertačnik in sod., 2018) ...7 Slika 5: Okvirji z ročaji za povprečno število vročih dni za Bilje, Ljubljano, Novo mesto in

Mursko Soboto za obdobji 1961-1990 in 1991-2007 (Kajfež- Bogataj in sod., 2010) 8 Slika 6: Časovni potek spremembe letne povprečne temperature zraka v Sloveniji do konca

21. stoletja glede na primerjalno obdobje 1981–2010 za tri scenarije izpustov

RCP2.6, RCP4.5, RCP8.5 (Vertačnik in sod., 2018) ... 10

(8)

1

1 UVOD

Podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, pomembno vplivajo na naše življenje, predvsem na kmetijstvo, ki se večinoma odvija na prostem. Spremembe so opazne v vseh delih sveta: ozračje se segreva, spreminjajo se značilni vzorci kroženja zraka v njem, oceani se segrevajo in njihovi tokovi spreminjajo, dviga se višina morske gladine, manjša se površina, pokrita s snegom in ledom, s tem pa se posledično zmanjšuje tudi zaloga zamrznjene sladke vode. Posledice vsega naštetega se odražajo tudi na rastlinah, saj prihaja do sprememb v rastlinskih pasovih, s tem pa tudi v avtohtonem rastju. Teh sprememb ne moremo pojasniti z naravnimi dejavniki, zato znanstveniki glavni vzrok teh dejavnikov pripisujejo človeku. Podnebne spremembe že sedaj kažejo svoj vpliv na kmetijstvo in gozdarstvo. Nanju bodo vplivale tudi v prihodnosti, posledice pa se bodo precej razlikovale med posameznimi območji v Evropi, saj so odvisne od trenutnega podnebja, rabe in tipa tal, infrastrukture ter političnih in gospodarskih pogojev. Na splošno lahko pričakujemo pozitivne posledice v kmetijstvu v severni Evropi in negativne v južni. Zaradi podnebnih sprememb se naše navade spreminjajo, predvsem pa se spreminja potek dela v kmetijstvu. Z višanjem temperature bo vedno več sušnih območij, zato bo potrebno namestiti namakalne sisteme. Zaradi podnebnih sprememb bodo potrebne tudi uveljavitve novih sort, ki bodo bolj prilagojene na spreminjanje temperature in padavinske razmere. Ker bo naraslo tudi število škodljivcev in bolezni, bo potreben tudi razvoj novih fitofarmacevtskih sredstev, s katerimi bomo omejili škode. Veliko kmetij je moralo zaradi sprememb opustiti svojo staro usmeritveno panogo, spremeniti potek dela in se usmeriti v povsem novo smer pridelovanja.

2 NAMEN IN POVOD DELA

Namen diplomskega dela je predstaviti podnebno spremenljivost Slovenije ter napovedane podnebne spremembe v Sloveniji do konca 21. stoletja, s poudarkom na spremembah temperature, padavin, izhlapevanja in s tem spremenjenih rastnih razmer. Seznanjenost s predvidenimi spremembami omenjenih dejavnikov kmetovalcem pomaga pri pravočasnem prilagajanju in načrtovanju novih kmetijskih praks.

3 GLAVNE ZNAČILNOSTI PODNEBJA 3.1 KAJ JE PODNEBJE?

Podnebje predstavljajo splošne prevladujoče vremenske razmere v določeni regiji v daljšem časovnem obdobju (NOAA, 2021). Podnebne razmere prikažemo na podlagi 30-letnega referenčnega obdobja, ki je določeno s strani Svetovne meteorološke organizacije. S tako dolgim obdobjem zajamemo značilna podnebna nihanja, ki so nastala zaradi zunanjih dejavnikov in naredimo oceno značilne spremenljivosti podnebja, ki je posledica takšnih nihanj. Med najbolj pogoste podnebne dejavnike štejemo geografsko lego, relief, usmerjenost gora in bližino morja. Če želimo prikazati dolgoročne trende podnebnih spremenljivk,

(9)

Prostor M. Napovedane podnebne spremembe do konca 21. stoletja v Sloveniji in vpliv na kmetijstvo.

2

moramo za analizo uporabiti daljše obdobje, hkrati pa upoštevati celoten podnebni sistem, ki ga poleg ozračja sestavljajo še oceani, kopno, vegetacija in ledeni pokrov (ARSO, 2021).

4 PODNEBJE SLOVENIJE

Na podnebje pri nas vpliva več različnih dejavnikov, najpomembnejši med njimi so geografska širina, razgiban relief, usmerjenost gorskih grebenov in bližina morja (ARSO, 2021). Vplivi teh dejavnikov se med seboj prepletajo, zato je pri nas podnebje zelo raznoliko.

V Sloveniji imamo tri prevladujoče podnebne tipe, katerih vplivi se na posameznih območjih mešajo. Omiljeno sredozemsko podnebje imamo v zahodnem in jugozahodnem delu Primorske; na Gorenjskem, Notranjskem in dvignjenem svetu Štajerske in Dolenjske je zmerno podnebje hribovitega sveta ter celinsko podnebje v osrednji, severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji (Ključevšek in sod., 2017). Raznolikost med podnebji nastaja zaradi razlik med vrednostmi podnebnih spremenljivk ter njihove dnevne, sezonske in medletne spremenljivosti (ARSO, 2021).

4.1 TEMPERATURA ZRAKA

Povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji je bila v obdobju 1981–2010 (Slika 1) zelo različna glede na del države in je odvisna predvsem od geografske lege, nadmorske višine, geografske širine, vpliva morja ter vpliva človeka na okolje. Dodaten vpliv ima tudi zelo razgiban relief z veliko dolinami, kotlinami in gorskimi grebeni. Povprečna temperatura zraka se v povprečju zniža za 1 °C na vsakih 180 m nadmorske višine. Goriško in Koprsko primorje sta med najtoplejšimi območji v Sloveniji, zaradi bližine morja, ki blaži temperaturna nihanja, in dinarske pregrade, ki onemogoča prodor hladnega zraka od severa in vzhoda. V obdobju 1981–2010 je bila tu povprečna temperatura zraka 13 °C. Malo nižje temperature imamo v dolini Soče, na Krasu in v vzhodnem delu Slovenije, tam povprečna letna temperatura znaša 11 °C. V nižje ležečih delih Slovenije je najtoplejši mesec julij, najhladnejši pa januar, temperaturna razlika med obema mesecema znaša manj kot 15 °C. V goratem svetu je najtoplejši mesec avgust, najhladnejši pa februar, razlika med obema mesecema znaša več kot 20 °C. Povprečne najvišje temperature zraka so veliko bolj povezane z nadmorsko višino, kot pa s povprečno temperaturo zraka. Najnižje temperature so močno odvisne od lokalnih razmer, predvsem od oblike površja, relativne višine glede na okolico in stopnje urbanizacije.

Najnižje povprečne temperature so v visokogorju in v mraziščih kot so depresije v kraškem svetu (Vertačnik in Bertalanič, 2017).

Vegetacijska doba oziroma trajanje letne rastne dobe rastlin se v zadnjem obdobju podaljšuje.

V večini ravninskega dela Slovenije vegetacijska doba traja med 220 in 240 dni. Njena dolžina se je pri temperaturnem pragu 5 °C v obdobju 1981–2013 glede na prejšnje obdobje podaljšala na vseh obravnavanih mestih, enako velja za temperaturni prag 10 °C (Oblišar, 2016).

(10)

3

Slika 1: Letna povprečna temperatura zraka za obdobje 1981–2010 (ARSO, 2021, cit. po Vertačnik in Bertalanič, 2017)

4.2 PADAVINE

Višino padavin štejemo med osnovne podnebne spremenljivke, ki so zelo pomembne za kmetijstvo (Vertačnik in Bertalanič, 2017). V Sloveniji je porazdelitev višine padavin (Slika 2) močno povezana z razgibanim reliefom. Predvsem zaradi orografskega učinka višina padavin narašča od morja proti osrednjemu delu Slovenije in naprej do Dinarsko-Alpske pregrade, kjer doseže maksimum. V Kamniško-Savinjskih Alpah je padavin nekoliko manj, vendar je zaradi učinka dviganja zračnih mas kljub temu opazen maksimum. Hitro zmanjšanje količine padavin je opazno za Dinarsko pregrado proti severovzhodu, kjer ima dodaten vpliv tudi oddaljenost od morja in orografske pregrade. Močan vpliv celinskega podnebja je čutiti na severovzhodu države, kjer količina padavin ne preseže 900 mm. Na Primorskem, ob morju je letna količina padavin med 1100 in 1200 mm. Takšna prostorska razporeditev kaže na dejstvo, da pade največ padavin ob vremenskih situacijah, ko se relativno tople in vlažne zračne mase prek celotne države pomikajo z jugozahodnim vetrom. Zračne mase se premikajo pravokotno na orografsko pregrado in se ob njej dvigujejo, s tem se zrak ohlaja in nastanejo padavine. To pa je tudi vzrok, da je letni maksimum padavin, ki znaša več kot 3200 mm, ravno v Julijcih. Območje Julijcev namreč velja za eno izmed najbolj namočenih območij v Alpah in v Evropi nasploh (ARSO, 2021). Višina padavin narašča od morja proti alpsko- dinarski pregradi, od tu najprej proti vzhodu pa pada. Na zahodu je značilen jesenski višek padavin ter manj padavin pozimi, vendar pa je zima glede na celotno državo najmanj namočen del leta. Poletne padavine pri nas so pogosto v obliki močnih nalivov (Vertačnik in sod., 2018).

(11)

4

Slika 2: Letna povprečna višina padavin za obdobje 1981–2010 (ARSO, 2021, cit. po Vertačnik in Bertalanič, 2017)

Snežne padavine so značilne za hladni del leta, vendar pa je mesec, v katerem pade novi sneg, odvisen predvsem od nadmorske višine. V nižjih delih Slovenije največ snega pade v februarju, v visokogorju pa najbolj sneži v marcu in aprilu. V visokogorju lahko ob najbolj močnem sneženju zapade dnevno več kot 150 cm novega snega, v alpskih dolinah pa okoli 20 cm. Glede na povprečje največ snega zapade v Julijskih Alpah, malo manj pa v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Pod vrhom Triglava, na Kredarici, kjer je tudi meteorološka postaja, pri nadmorski višini 2514 m zapade povprečno slabih 11 m snega (višina skupno zapadlega snega), snežna odeja pa je tu najdebelejša v aprilu in znaša približno 375 cm. V nižinah je snega veliko manj, tam zapade do 1 m snega na leto, še manj kot na severozahodu ga je na severovzhodu države. Alpske doline imajo nekoliko več snega, vendar veliko manj kot v visokogorju (Vertačnik in Bertalanič, 2017). Del leta sneg prekriva površino celotne države, z izjemo Primorske. V goratem delu Slovenije snežna odeja leži okrog 200 dni na leto, v nižinah je snega dosti manj, tam ostaja približno 20 do 60 dni na leto (Dolinar in sod., 2008b). Višina snežne odeje je odvisna od temperature zraka in količine padavin, na splošno pa velja, da se količina snežne odeje povečuje z nadmorsko višino (Vertačnik in sod., 2018).

4.3 REFERENČNA EVAPOTRANSPIRACIJA

Pri upoštevanju dolgoletnega povprečja je referenčna evapotranspiracija v Sloveniji (Slika 3) največja v sončnih, toplih in dobro prevetrenih krajih ter doseže letno približno 1000 mm.

Med predele Slovenije z največjo referenčno evapotranspiracijo spada Obala, le nekoliko nižja je v Vipavski dolini. V notranjosti Slovenije znaša med 600 in 800 mm na leto, v goratem svetu pa so njene vrednosti še manjše. Zelo podobno kot temperatura zraka ima tudi referenčna evapotranspiracija izrazit letni hod, ki je ob minimumu decembra in januarja največji v poletnih mesecih (Vertačnik in Bertalanič, 2017).

(12)

5

Slika 3: Letna povprečna referenčna evapotranspiracija za obdobje 1981–2010 (ARSO, 2021, cit. po Vertačnik in Bertalanič, 2017)

4.4 VETER

Slovenija ne spada med dobro prevetrene dežele, vendar moramo pri tem izključiti Primorsko, ki je dobro prevetrena, tam je značilen sunkovit veter (burja), ta v večini primerov zapiha po prehodu hladne fronte in doseže hitrost nad 100 km/h. Burja piha v sunkih in je močnejša v hladnem delu leta. Karavanški fen, ki je značilen za vznožje Karavank, je prav tako zelo sunkovit in močan veter, vendar pa je ta v primerjavi z burjo veliko šibkejši. Močnejše vetrove je moč čutiti tudi v visokogorju, pogosti so predvsem ob spremembah vremena. V drugih delih Slovenije vetrovi običajno spremljajo padavine, drugače pa prevladujejo lokalni vetrovi, ki nastanejo zaradi razgibane orografije in razlik v temperaturi (ARSO, 2021). Na splošno hitrost vetra narašča z nadmorsko višino, kjer je opazen tudi vpliv reliefa (Vertačnik in Bertalanič, 2017). Povprečna letna hitrost vetra se med leti zelo malo razlikuje.

4.5 SONČNO OBSEVANJE

Največji vpliv na trajanje sončnega obsevanja imajo vremenske razmere. V Sloveniji je trajanje sončnega obsevanja odvisno tudi od reliefa in njegovega vpliva na vreme, zato je sončno obsevanje največje na Goriškem in v južnem delu Primorske. V tem delu države so sorazmerno sončni vsi deli leta, na kar ima vpliv tudi burja, ki suši ozračje in zmanjšuje oblačnost. Trajanje sončnega obsevanja ima izrazit letni potek v večjem delu Slovenije, ki pa je bolj enakomeren v visokogorju. Ker so lege v visokogorju pozimi bolj osončene kot nižine, pogosto pride do nastanka megle. Poletni meseci so najbolj osončeni ob obali, v notranjosti države pa nekoliko manj. Ker so poleti gore pogosto ovite s kopasto oblačnostjo, razlik v sončnem obsevanju med zimskimi in poletnimi meseci skoraj ni (Vertačnik in sod., 2018).

(13)

6 5 PODNEBNE SPREMEMBE

Podnebne spremembe je IPCC (2007) definiral kot “spremembo stanja podnebja, ki jo lahko ugotovimo s spremembo povprečij in/ali spremenljivosti njegovih značilnosti, traja daljše obdobje, tipično vsaj nekaj desetletij. Nanašajo se na vse spremembe podnebja v času, ne glede na to, ali so spremembe posledica naravne spremenljivosti ali človeških dejavnosti”.

Podnebne spremembe, ki jih je mogoče opaziti že nekaj desetletij, so posledica predvsem človekovih dejavnosti, pri katerih izstopa izgorevanje fosilnih goriv. Fosilna goriva povečujejo koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju in povzročajo učinek tople grede (Ravnik, 1997).

Na spreminjanje podnebja imajo velik vpliv tudi emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki jih je največ v obliki metana in didušikovega oksida. Koncentracija metana se povečuje zaradi izpustov v živinoreji, medtem ko sintetična in naravna gnojila ter ostanki v tleh povečujejo izpust diduškovega oksida (Stropnik, 2020).

Podnebne spremembe so v tem času neizbežne, zlasti v smislu zviševanja temperatur, taljenja ledu in snega ter naraščanja gladine morja in širjenja območij s sušo. Podnebne spremembe pa niso nekaj novega, nekatere so namreč že imele dramatične posledice, na primer pojav listov pred približno 400 milijoni let kot odgovor na drastično zmanjšanje koncentracije CO2, začetek kmetijstva zaradi konca zadnje ledene dobe pred približno 11 000 leti in propad civilizacij zaradi poznih holocenskih suš pred 5000 in 1000 leti (Ceccarelli in sod., 2010).

Podnebne spremembe, ki se trenutno dogajajo, bodo imele - in že imajo - negativen vpliv na proizvodnjo in kakovost hrane predvsem v najrevnejših državah, ki so najbolj ogrožene.

Negativne posledice podnebnih sprememb v kmetijstvu so povečana pogostost nekaterih abiotskih stresov, kot sta vročina in suša, ter povečana pogostost biotskih stresov (škodljivci in bolezni). Poleg tega naj bi podnebne spremembe povzročile tudi izgubo biotske raznovrstnosti, predvsem v okoljih, kjer so rastlinske ali živalske vrste že zdaj ogrožene (Ceccarelli in sod., 2010).

6 PODNEBNA SPREMENLJIVOST SLOVENIJE V OBDOBJU 1961–2011

Globalno segrevanje našega planeta je postalo fizikalno izmerjeno dejstvo. Klimatologi menijo, da bodo podnebne spremembe v nadaljevanju še bolj izrazite, ker bo prišlo do sprememb v celotnem podnebnem sistemu, ki ga poleg atmosfere sestavljajo še biosfera, kriosfera, hidrosfera in njihove interakcije. Temperaturne in padavinske spremembe, kot tudi spremembe drugih meteoroloških spremenljivk, bodo vplivale na vsa področja dejavnosti človeka. Kmetijstvo je zaradi podnebnih sprememb zelo ranljivo, predvsem zaradi ekstremnega vremena, kamor štejemo vročinske valove, suše, poplave, neurja s točo, pa tudi

(14)

7

pozebe. Spremembe bodo lahko negativno kot tudi pozitivno vplivale na rastlinsko in živinorejsko pridelavo (Bergant in Kajfež-Bogataj, 2004).

6.1 TEMPERATURA ZRAKA IN SONČNO OBSEVANJE

Za obdobje 1961–2011 je značilen pozitiven temperaturni trend, ki znaša 0,36 °C na desetletje. Segrevanje je najbolj opazno poleti in spomladi, za to obdobje je trend od 0,4 °C do 0,5 °C na desetletje (Slika 4). Segrevanje je večje v vzhodnem delu Slovenije glede na zahodni del. Spremenilo se je tudi število vročih in toplih dni ter zmanjšalo število hladnih in mrzlih dni (Vertačnik in sod., 2018).

Mrzel dan je dan z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C. Dan, ko je najnižja dnevna temperatura pod 0,0 °C, imenujemo hladen dan, ledeni dnevi pa so tisti, ko je še najvišja dnevna temperatura pod 0,0 °C. Tropska noč nastopi, ko je najnižja dnevna temperatura nad 20 °C. Tropske noči so v tesni povezavi z vročinskimi valovi in njihova pogostost se izrazito povečuje (Žiberna in Ivajnšič, 2019).

Slika 4: Povprečna temperatura zraka v Sloveniji v obdobju 1961–2011 po letnih časih (Vertačnik in sod., 2018)

Naraščanje števila vročih dni, to je dni z najvišjo temperaturo nad 30 °C, in upadanje hladnih dni, je povezano z naraščanjem temperature. Večja sprememba se kaže predvsem v številu vročih dni, ki pomenijo ekstremne vremenske dogodke z velikim vplivom na kmetijstvo. Na sliki 5 je prikazana sprememba števila vročih dni med obdobjema 1961–1990 in 1991–2007.

(15)

8

Za vse štiri postaje je razvidno, da se je število vročih dni v drugem obdobju povečalo, izstopa pa ekstremno vroče leto 2003, ko je bilo takih dni zelo veliko (Kajfež-Bogataj in sod., 2010).

Slika 5: Okvirji z ročaji za povprečno število vročih dni za Bilje, Ljubljano, Novo mesto in Mursko Soboto za obdobji 1961-1990 in 1991-2007 (Kajfež- Bogataj in sod., 2010)

V obdobju 1961–2011 se je trajanje sončnega obsevanja v Sloveniji povečalo za 2-3 % v spomladanskem in poletnem času, pozimi je trend ravno tako pozitiven, vendar ni statistično značilen. Letni trend znaša 2 %, kar nam pove, da se je trajanje sončnega obsevanja povečalo za približno 40 ur na desetletje (Vertačnik in sod., 2018).

6.2 PADAVINE

Spremenljivost količine padavin je med leti mnogo večja kot medletna spremenljivost temperature. Linearni trend višine padavin v obdobju 1961–2011 v Sloveniji je negativen v vseh štirih letnih časih, vendar je le v spomladanskem in poletnem času na meji statistične značilnosti (Dolinar, 2019).

V obdobju 1981–2011 je glede na dolgoletno povprečje padavin najbolj spremenljiva zima, ko padavine nihajo med 29 in 214 %, v jesenskih in spomladanskih mesecih pa odstopanje od povprečja ne preseže 42 %. V 51-letnem obdobju je trend letne višine padavin po celotni Sloveniji negativen in znaša nekaj odstotkov na desetletje. Trend je največji v spomladanskih in poletnih mesecih in znaša -3 % na desetletje, v zimskih in poletnih mesecih pa je močno negotov. Zmanjšuje se tudi število dni z obilnimi padavinami (nad 90 mm) in število dni z največjo dnevno višino padavin (Vertačnik in sod., 2018).

(16)

9

Snežna odeja je izjemno pomembna zaradi vpliva na vodne zaloge (Dolinar in sod., 2008b).

Trajanje povprečnega števila dni s snežno odejo iz leta v leto rahlo upada v visokogorju. V nižinah in Alpah so opazni izraziti cikli, ki so sinhroni oziroma istočasni in ne pomenijo upadanja (ARSO, 2021).

Pri merjenju snežne odeje v Sloveniji med letoma 1961 in 2011 je opazen upad višine snežne odeje. Spremembe so najbolj očitne v nižje ležečih delih alpskega dela Slovenije, kjer na desetletje višina snežne odeje upade za kar 20 %. Iz tega lahko razberemo, da se je višina snežne odeje v tem obdobju več kot prepolovila. Ker je nihanje višine zapadlega snega zelo izrazito, je velikost trenda zelo negotova. Glede na povprečje celotne Slovenije pa upad snežne odeje znaša okoli 16 % na desetletje (Vertačnik in sod., 2018).

6.4 REFERENČNA EVAPOTRANSPIRACIJA

Evapotranspiracija se v zadnjih desetletjih zaradi višjih temperatur povečuje. V obdobju 1971–2011 je trend največji v spomladanskem času in znaša 5 % na desetletje. Najmanjši trend je značilen za jesenske mesece in sicer 2,4 % na desetletje, poleti in pozimi pa je 4,2 % na desetletje. Ob tem je potrebno poudariti, da je spremenljivost med leti precej večja pozimi kakor v poletnih mesecih (Vertačnik in sod., 2018).

7 OCENA PODNEBNIH SPREMEMB V SLOVENIJI DO KONCA 21. STOLETJA 7.1 PODNEBNI SCENARIJI IN METODOLOGIJA ARSO

Že nekaj časa je znanstveno potrjeno dejstvo, da se podnebje po celotni zemeljski obli spreminja in da tega ne moremo pripisati samo naravnim podnebnim nihanjem (IPCC, 2007).

Glavni vzroki za podnebne spremembe so poznani, potrebno pa je ukrepati, da bi vzroke sprememb odpravili ali pa jih vsaj zmanjšali. Za oceno podnebnih sprememb se uporabljajo t.i. scenariji izpustov toplogrednih plinov, imenovani RCP (Representative Concentration Pathways), kar pomeni različne sevalne prispevke (ARSO, 2021).

Za Slovenijo so bile za kmetijstvo in gozdarstvo do konca 21. stoletja izračunane predvidene spremembe v primeru scenarijev RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5 (ARSO, 2021). RCP2.6 stabilizira sevalni prispevek pri 2,6 Wm^-2 v letu 2100, ne da bi presegel to vrednost, RCP4.5 pri 4,5 Wm^-2 in RCP8.5 pri 8,5 Wm^-2 (Thompson in sod., 2011). Potrebno je poudariti, da je priprava podnebnih in prilagoditvenih scenarijev zelo pomembna za kmetijstvo, saj kmetijstvo kot dejavnost nikakor ni zelo hitro prilagodljivo (Bergant in sod., 2004).

Kmetijstvo je v veliki meri odvisno od podnebnih razmer in k njim z izpusti toplogrednih plinov tudi pomembno prispeva. Ob vse izrazitejših podnebnih spremembah ima pomembno vlogo pri njihovem blaženju, nanje pa se mora tudi prilagajati. Pri razvoju strategij

(17)

10

prilagajanja moramo poznati vzorce spreminjanja različnih agrometeoroloških kazalcev (Kajfež-Bogataj in sod., 2010).

ARSO (2021) je za metodologijo ocene podnebnih sprememb uporabil modele splošne cirkulacije (MSC). To je orodje, s katerim preučujemo odziv podnebnega sistema na spremembe sestave ozračja in je tudi najpogosteje uporabljeno. MSC so osnova pri izdelavi scenarijev podnebnih sprememb, gre za uporabo tridimenzionalnih numeričnih metod, ki vsebujejo diferencialne enačbe z glavnimi kemijskimi, biološkimi in fizikalnimi procesi v ozračju, ledu, na zemeljskem površju in pa v oceanih, pri tem je upoštevana tudi medsebojna odvisnost zgoraj naštetih procesov (Bergant in Kajfež-Bogataj, 2004).

7.2 SPREMEMBE TEMPERATURE

Po projekcijah na osnovi podnebnih scenarijev RCP2.6, RCP4.5 ali RCP8.5 za Slovenijo bo povprečna temperatura zraka postopoma naraščala, do leta 2100 za od 1 °C do 4 °C (Slika 6).

Pri tem moramo upoštevati, da so ti podnebni modeli zgolj približek resničnemu stanju podnebnega sistema. Vsi trije modelni scenariji izpustov toplogrednih plinov napovedujejo naraščanje temperature do konca 21. stoletja. Prvi scenarij RCP2.6 napoveduje zvišanje temperature za približno 1,3 °C, drugi scenarij RCP4.5 za približno 2 °C, pri zadnjem RCP8.5 naj bi bila temperatura še višja, in sicer za približno 4,1 °C. Prva dva scenarija predvidevata zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in zaustavitev naraščanja ob koncu stoletja. Scenarij RCP8.5 pa napoveduje rast temperature v vseh obdobjih (Vertačnik in sod., 2018).

Slika 6: Časovni potek spremembe letne povprečne temperature zraka v Sloveniji do konca 21. stoletja glede na primerjalno obdobje 1981–2010 za tri scenarije izpustov RCP2.6, RCP4.5, RCP8.5 (Vertačnik in sod., 2018)

(18)

11

Zaradi povečanja števila in intenzitete vročinskih valov bi bila nujna aplikacija vročinskega indeksa v kmetijstvu, saj so lahko pridelki kljub zadostni količini vode veliko manjši od pričakovanega (Pogačar in sod., 2016). Vročinski stres bo imel zelo velik vpliv na ljudi, predvsem na delavce, ki opravljajo dejavnosti na prostem, med drugim tudi tiste v kmetijstvu.

Glede na raziskavo so že trenutne temperature v poletnih mesecih neprimerne, saj vplivajo na počutje, storilnost in zbranost delavcev v kmetijstvu. V primeru dela pri visokih temperaturah pri ženskah pogosteje pride do nastanka glavobolov, izčrpanosti in utrujenosti, hkrati pa delavci obeh spolov navajajo, da za delo potrebujejo veliko več časa. Glede ukrepanja ob vročinskem stresu so slabo obveščeni, zato bo potrebno v bodoče pripraviti smernice, po katerih se bodo lahko ravnali (Pogačar in sod., 2017).

7.2.1 Spremembe temperaturnih ekstremov

Glede na projekcije bomo v prihodnosti priča vse večjim temperaturnim ekstremom, katerim se ljudje in vsa druga živa bitja težje prilagodimo. Pogostejše bodo, na primer, tropske noči, ko so razmere za ljudi in druga živa bitja zelo obremenjujoče, saj se vročinska obremenitev tudi ponoči ne konča. Pogostost tropskih noči je močno odvisna od orografije, v območjih z visoko nadmorsko višino večjega števila tropskih noči po vsej verjetnosti ne bomo beležili, v ostalih delih države pa se bo število teh dni stopnjevalo. Število tropskih noči bo odvisno od regije, pogostost se bo lahko povečala za 5 dni ali pa tudi do 20 dni. V primeru, da si sledi več takih zaporednih dni, se lahko pri živih organizmih pojavijo velike težave. Največjo obremenitev povzročajo vroči dnevi, ko najvišja temperatura preseže 30 °C, to so vroči dnevi, katerih število se bo postopoma povečalo. V bodoče bo takih dni v nižinah od 5 do 10 več kot v obdobju 1981–2010 (Vertačnik in sod., 2018). Konec 21. stoletja nas v najslabšem primeru čaka lahko tudi 60 več vročih dni kot danes. Jakost vročinskih valov bo v prihodnosti odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov, se pa bo število in njihova dolžina v prihodnosti povečala, ne glede na izbrani kazalnik (Kajfež-Bogataj in Bergant, 2014).

Poleg vročih dni pa obremenitev za živa bitja predstavljajo tudi dnevi z zelo nizkimi temperaturami, katerih število se bo v prihodnosti zmanjšalo. Pogostost hladnih dni je odvisna predvsem od nadmorske višine in reliefne oblike površja. Število hladnih dni se bo v prihodnosti najbolj zmanjšalo v visokogorju, prav tako se bo po projekcijah zmanjšalo tudi število ledenih dni. V najslabšem primeru bo v Sloveniji predvidoma približno 40 hladnih dni manj, upad hladnih dni pa bo še večji v visokogorju, kjer bo tudi do 60 dni manj glede na število hladnih dni v letu 2004 (Kajfež-Bogataj in Bergant, 2014). Z zmanjšanjem števila hladnih dni bo razvojni krog škodljivcev krajši, s tem bodo tudi razmere veliko bolj ugodne za razvoj novih in večjih generacij v istem letu (Kajfež-Bogataj, 2005).

7.2.2 Spremembe rastnih razmer

S temperaturo zraka se bo posledično ogreval površinski sloj tal, kar bo vplivalo na dolžino rastne dobe in fenološke faze (Bergant in Kajfež-Bogataj, 2004).

(19)

12 7.2.2.1 Fenološke faze

Fenologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem ponavljanja periodičnih razvojnih faz v določenem času. Rastlinska fenologija spremlja razvojne faze (npr. olistanje, cvetenje, zorenje, odpadanje lista) določene rastline od začetka do konca rastne dobe, te faze se pojavljajo kot posledica biokemijskih procesov v rastlini. Velik vpliv na čas fenoloških faz ima vreme, ki vpliva tako v prostorskem kot časovnem smislu, ter ima pomemben vpliv na dolžino vegetacijskega obdobja. Fenologijo sta Evropska agencija za okolje in Medvladni odbor za podnebne spremembe predlagala za enega od ključnih indikatorjev podnebne spremenljivosti in globalnih sprememb. Dolgoletna spremljanja fenoloških faz pri rastlinah nakazujejo, da spomladanske fenofaze v zadnjih letih nastopijo veliko prej (Vilhar in sod., 2013), medtem ko je za jesenske faze značilna zakasnitev (Kalvane in Kalvans, 2021). Na višje ležečih delih Slovenije imajo lahko že minimalne spremembe podnebja zelo velik vpliv na spremembe fenološkega razvoja, v nižinah pa je vpliv manjši (Vilhar in sod., 2013).

Največje spremembe so bile opazne pri zgodnjih spomladanskih fenoloških fazah pionirskih vrst, kot so cvetenje leske (Corylus avellana), sive jelše (Alnus incana) in jesena (Populus tremula), za katere trend znaša -8 dni na desetletje (Kalvane in Kalvans, 2021).

Fenološke faze rastlin oziroma časovni potek razvoja rastlin bi se v bodoče lahko zelo spremenili. Z višanjem temperatur se bo skrajšalo obdobje med posameznimi fenofazami, kar bo privedlo do zgodnejšega razvoja rastlin. Ob tem je treba poudariti, da bo tudi razvojni krog škodljivcev krajši, s tem pa se bo ob ugodnih razmerah lahko povečalo število generacij v istem letu. Posledica časovnih premikov je lahko tudi razklop fenološke odvisnosti med različnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, kot sta na primer škodljivec in gostiteljska rastlina (Kajfež-Bogataj, 2005). Podnebne spremembe spreminjajo fenološke odnose med interakcijskimi vrstami, fenofaze dveh različnih organizmov, ki so bile do sedaj usklajene, se ob spremembah podnebja težko spreminjajo povsem usklajeno. Kadar je fenološka neusklajenost posledica učinkov antropogenega globalnega segrevanja, so gostitelji še posebej občutljivi na vplive, ki poslabšajo neskladje (Singer in Parmesan, 2010).

7.2.2.2 Dolžina rastne dobe

Dolžina rastne dobe se bo podaljševala posledično z dvigom temperature, v spomladanskem času bo začetek rastne dobe nastopil prej in se jeseni pozneje zaključil (Bertalanič in sod., 2018). Pri določanju začetka rastne dobe nam pomagajo fenološki podatki, kot je na primer olistanje drevja. Dolžino rastne dobe lahko poleg s temperaturnimi pragovi definiramo kot obdobje med posameznimi fenološkimi fazami, npr. med olistanjem in jesenskih rumenenjem listja (Črepinšek in Zrnec, 2005)

Ker se bo ozračje segrevalo, se bo podaljšala potencialna vegetacijska doba za kmetijske rastline, s tem se bo povečala tudi količina toplote, ki jo rastline akumulirajo tekom rasti. Ta učinek je lahko pogojno pozitiven in ga bomo lahko izkoristili za zgodnejšo setev, ki bo

(20)

13

potekala v prilagojenem kolobarju. Izvajali bomo lahko tudi večkratno setev ali saditev iste poljščine v istem letu ali pa uvajali dodatne strniščne posevke, ki bodo izkoristili podaljšano vegetacijsko dobo jeseni. Podaljšanje vegetacijske dobe in zvišanje akumulirane toplote lahko pripomoreta k boljšim toplotnim karakteristikam in povečanju površin kmetijskih pridelovalnih zemljišč (Kajfež-Bogataj, 2005).

Dolžina rastne dobe se je v Latviji v obdobju 1970–2018 pri ostrolistnem javorju (Acer plantanoides) podaljšala za 7,7 dni na desetletje (Kalvane in Kalvans, 2021). Zhang in sodelavci so glede na poljščine, ki rastejo na srednjem zahodu Združenih držav Amerike, ugotovili, da se je v obdobju 1982–2014 pri zelenjadnicah dolžina rastne dobe podaljšala od 0,18-0,67 dneva na leto (Zhang in sod., 2019). Pri temperaturnem pragu 5 °C projekcije kažejo, da se bo v primeru scenarija RCP4.5 rastna doba v Sloveniji podaljšala za 19 do 26 dni (ARSO, 2021). K podaljševanju rastne dobe bosta prispevala zgodnejši začetek in poznejši konec rastne dobe. Do konca stoletja naj bi rastna doba nastopila od 11 do 13 dni prej, zaključila pa bi se za 9 do 12 dni pozneje. Glede na slabši scenarij RCP8.5 naj bi se rastna doba podaljšala za 48 do 60 dni, začetek naj bi se pojavil 26 do 40 dni prej, konec pa 21 do 22 dni pozneje v primerjavi z obdobjem 1981–2010 (Bertalanič in sod., 2018).

7.2.2.3 Pozeba

Dan, ko se pojavi pozeba, je definiran kot dan, ko je dnevna najnižja temperatura zraka manjša od kritične temperature 0 °C. Glede na projekcije naj bi pogostost spomladanskih pozeb ostala v prihodnosti takšna kot danes (Bertalanič in sod., 2018). Pozebo je v nekaterih primerih mogoče pravočasno napovedati, vendar moramo pri tem upoštevati lokalne vplive in neposredno uveljavljanje advekcijske ohladitve ter osnove prognoze oblačnosti ponoči (Petkovšek, 1957). Višanje temperatur lahko pomeni tudi zmanjšanje pojavnosti pozeb, kar ugodno vpliva na razvoj oljkarstva in drugih podnebno zahtevnejših kultur (Ogrin, 2002).

7.2.2.4 Pojav škodljivcev in bolezni

V Sloveniji je pridelava mnogih gojenih rastlih možna le ob uporabi fitofarmacevtskih sredstev, če želimo da so naši pridelki dovolj kakovostni. Ob naraščanju temperature se bo povečalo tudi število vrst škodljivcev, ki se bodo k nam širili iz južnih krajev, danes pa jim naše podnebne razmere še ne omogočajo ustreznih življenjskih pogojev. Po napovedih se bodo rastlinski škodljivci k nam širili iz območja Furlanije, do česar je dejansko že prišlo.

Modeli kažejo, da se bodo škodljivci k nam širili tudi iz dveh drugih smeri, in sicer iz Balkana in jadranske obale proti severu ter iz porečja reke Donave. Med pogoste škodljivce, ki so se naselili pri nas iz smeri Furlanije, je medeči škržat (Metcalfa pruinosa). Ta je najbolj razširjen na nižinskem delu Primorske, obstaja pa nevarnost, da se bo ob dvigu temperatur razširil po celotni Sloveniji. Iz smeri Donave sta najbolj znana na novo naseljena škodljivca porova muha (Napomyza gynostoma) in kostanjev zavrtač (Cameraria ohridella), ki je tudi pri nas najnevarnejši škodljivec kostanja (Kajfež-Bogataj, 2003).

(21)

14

Obseg domačih termofilnih škodljivcev se bo z višanjem temperatur prav tako še naprej povečeval. Največ takšnih vrst je danes na Primorskem, kjer najdemo koruznega molja (Sitotroga cerealella), ki ima ob povišanju temperature višji rastni potencial. V skladiščih pridelkov bi se lahko razširil tudi krompirjev molj (Phthorimea operculella), poleg tega lahko pride do prevelike razmnožitve vrst, ki se danes pojavljajo le sporadično, ker ne morejo prezimiti. Sem spada sovka (Helicoverpa armigera), ki je zelo nevarna za okrasne rastline in zelenjadnice (Kajfež-Bogataj, 2003).

Poleg razširitve škodljivcev bo veliko skrb povzročalo tudi povečanje števila generacij nekaterih običajnih škodljivih vrst, kot je koruzna vešča (Ostrinia nubilalis), in pa uspešnost prezimitve nekaterih vrst. V bodoče bo zaradi razširitve škodljivcev potrebno vložiti zelo veliko energije v pripravo primernih skladišč in drugih naravnih ter kemičnih zaviralcev (Kajfež-Bogataj, 2003).

Za primer lahko vzamemo tobakovega resarja (Thrips tabaci), pri katerem imajo pomembno vlogo temperaturne razmere. Glede na predvidene podnebne spremembe se bo spremenil tudi potek njegovega razvoja. Na razvoj bodo v veliki meri vplivale temperature, ki bodo kasneje vplivale tudi na število rodov in s tem povečale možno škodljivost na gojenih rastlinah.

Razvojni krog tega škodljivca se bo zaradi predvidenega naraščajočega trenda temperature zraka zaključil hitreje, saj mu bo s takšnimi razmerami omogočen razvoj večjega števila rodov med rastno dobo (Bergant in sod., 2003).

Globalno segrevanje bo poleg širjenja škodljivcev vplivalo tudi na pojav, razvoj in potek rastlinskih bolezni, pri tem pa ni pomemben samo vpliv temperature na razvoj povzročitelja bolezni, ampak tudi njen vpliv na samo rastlino. Pri tem bodo problem predstavljale tudi mile zime, saj zimske otoplitve omogočajo prezimovanje že okuženih rastlin. Visoka zračna vlažnost pripomore k hitrejšemu razvijanju bolezni, vendar pa zračna vlaga vpliva na parazita in gostitelja in lahko pripelje do glivičnih okužb. Voda je zelo pomembna pri širjenju rastlinskih bolezni, saj določenim vrstam, kot so v tem primeru glive, omogoča širjenje spor in bakterijskih bolezni, tako bo v bodoče ob povečanju količine padavin glivičnih okužb vedno več (Kajfež-Bogataj, 2003).

Patogenost talnih parazitskih gliv je odvisna od zasičenosti tal z vodo, bolj kot so mokra, lažje se razširijo. To je značilno za bolezen padavica sadik (Pythium), ki pri točki zasičenosti tal povzroča največ okužb. V zadnjih najbolj toplih desetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo veliko vročinskih in sušnih stresov, je bilo povzročene veliko škode na vinski trti, ta je bila latentno okužena z boleznijo tipa trsnih rumenic (Bois noir). V normalnih razmerah do take škode ne bi prišlo, zato lahko pričakujemo, da se bodo takšne težave v vse več sušnih poletjih še povečale (Kajfež-Bogataj, 2003).

Prilagoditveno spodobnost na spreminjanje podnebja bodo lažje razvile rastline s kratko življenjsko dobo in hitro rastjo. Te se bodo lahko prilagodile evolucijsko, brez da bi se selile

(22)

15

na drugo območje, kjer so razmere bolj ugodne. Nekatere druge vrste, ki se bodo težje prilagodile pa bodo izumrle (Kajfež-Bogataj, 2005). Zaradi podnebnih sprememb znanstveniki napovedujejo, da bo v prihodnje izumrlo več tisoč vrst, saj se ne bodo zmogle prilagoditi. Z izumrtjem bi se zmanjšala tudi biotska raznovrstnost, ker pa si tega ne želimo, bo potrebna selitev vrst in omogočanje takšnega okolja, da bodo vrste lahko preživele (Javeline in sod., 2015).

7.3 SPREMEMBE PADAVIN

Padavine so prostorsko in časovno zelo spremenljive in kot take težje napovedljive v primerjavi s temperaturami. V Sloveniji projekcije ne kažejo sprememb količine padavin, oziroma vsaj ne izrazitih, saj naša država leži v delu Evrope, kjer signal spremembe padavin zamenja smer. V južnem delu Evrope bo količina padavin upadala, na severu pa naraščala.

Najbolj optimistični scenarij RCP2.6 na letni ravni ne predvideva kakršnih koli statistično značilnih sprememb. V najslabšem primeru pri pesimističnem scenariju RCP8.5 pa se bo negotovost trenda količine zapadlih padavin do konca 21. stoletja močno povečala. Srednje optimistični scenarij RCP4.5 predvideva majhne začetne spremembe količine padavin, kasneje v prihodnosti pa se spremembe stopnjujejo. Tako naj bi se do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije z izjemo Julijskih Alp povečala količina povprečnih letnih padavin za 10 % glede na obdobje 1981–2010, ta sprememba pa je bolj zanesljiva na vzhodnem delu države (Bertalanič in sod., 2018).

Spremembe količine padavin se bodo bolj izrazile na sezonski ravni, saj bo naraščanje glede na scenarij RCP4.5 bolj izrazito pozimi. Povečanje se sicer kaže tudi pomladi in poleti, vendar je manj zanesljivo. Glede na scenarij RCP8.5 so trendi podobni kot za RCP4.5, pri čemer je signal za povečanje količine zimskih padavin bolj zanesljiv in bolj izražen. Ta scenarij napoveduje, da se bo količina zimskih padavin povečala za 40 % do konca stoletja, lahko pa tudi kar do 60 %. To pa ne pomeni višje snežne odeje ali njenega daljšega trajanja, saj bo glede na naraščajočo temperaturo sneg čedalje bolj redek pojav.

Kazalniki nam kažejo tudi veliko okrepitev izjemnih padavin, ki lahko dosežejo tudi 400 mm, za katere se bo povečala jakost in pogostost. Enodnevne izjemne padavine bodo v bodoče na celotnem delu Slovenije v zimskem in spomladanskem času obilnejše glede na obdobje 1981–

2010. Ocene za poletne mesece pa so najbolj nepredvidljive in negotove, določeni scenariji kažejo na zmanjšanje (Bertalanič in sod., 2018).

7.4 SPREMEMBE VODNE BILANCE

Vodno bilanco lahko opredelimo kot razdelitev kroga vode na določenem območju na njegove člene (Frantar in Dolinar, 2004). Rezultati elementov vodne bilance nam kažejo veliko pestrost klimatogeografskih in hidrogeografskih razmer glede na posamično območje v Sloveniji (Dolinar in sod., 2008a).

(23)

16

Naraščanje referenčne evapotranspiracije se bo do konca stoletja nadaljevalo skladno z naraščanjem temperature zraka. Glede na scenarij RCP2.6 bo naraščanje v mejah sedanje evapotranspiracije, v primeru scenarija RCP4.5 bo ta narasla v povprečju za 7 % v primerjavi z obdobjem 1981–2010. Najbolj pesimističen scenarij RCP8.5 pa nam kaže naraščanje referenčne evapotranspiracije za približno 12 %. Porast bo različen med letnimi časi in neenakomeren glede na različne predele Slovenije.

Scenarija RCP4.5 in RCP8.5 kažeta povečano napajanje podzemne vode do konca stoletja, to bo izrazitejše v vzhodnem delu države in na jugozahodu v zadnjih dveh obdobjih. Po scenariju RCP4.5 pričakujemo povečanje napajanja za okoli 20 %, po scenariju RCP8.5 pa za okoli 10 % (Bertalanič in sod., 2018). Vodna bilanca se iz leta v leto že spreminja, saj se zmanjšuje količina zapadlih padavin in veča izhlapevanje (Dolinšek, 2020).

V tleh se bodo najprej pokazale spremembe v vodni bilanci, saj je območij s pomanjkanjem vode vedno več, posledice tega so suše, ki so v zadnjem času zelo pogoste. Pripravljeni moramo biti na to, da bodo vzporedno z višanjem temperature naraščale tudi potrebe po kakovostnih vodnih virih za oskrbo kmetijstva. V Sloveniji je v poletnih mesecih na določenih območjih že potrebno izvajati namakanje, v bodoče pa bo potreb po namakanju še več (Bergant in Kajfež-Bogataj, 2004). Podnebne spremembe bodo imele vpliv tudi na razpoložljivost vode v tleh, ki se bo v prihodnje zmanjšala in bo s tem povzročila daljše sušno obdobje v poletnem in spomladanskem času (Urbanič in sod., 2008).

8 POVZETEK

Kmetijstvo je dejavnost, ki se dogaja na prostem in je v veliki meri odvisno vremena, podnebja in podnebnih sprememb. Od podnebnih sprememb niso odvisni zgolj pridelki, ampak tudi delavci v kmetijstvu, ki bodo morali spremeniti način dela in način obdelave tal.

Podnebne spremembe se dogajajo po vsej Zemlji ali na posameznih območjih, danes se jim žal ne moremo več izogniti, pomembno pa je, da se nanje dobro pripravimo. Globalno segrevanje bo v prihodnosti še bolj izrazito, ker bo prišlo do sprememb v celotnem podnebnem sistemu. Glavni kazalnik podnebnih sprememb je temperatura zraka, ki se je v Sloveniji v obdobju 1961–2011 zviševala za 0,36 °C na desetletje. Trend višine padavin je v istem obdobju negativen v vseh štirih letnih časih, najvišji pa je v spomladanskem in poletnem času, -3 % na desetletje. Snežna odeja je odvisna od višine padavin in temperature zraka, zato tudi višina snežne odeje upada iz leta v leto. Med letoma 1961 in 2011 se je v povprečju za celotno Slovenijo višina snežne odeje zmanjšala za 20 %. ARSO je za oceno podnebnih sprememb do konca 21. stoletja uporabil scenarije izpustov toplogrednih plinov:

RCP2.6, RCP4.5 in RCP8.5. Glede na projekcije naj bi se temperatura zraka do konca leta 2100 postopoma zvišala od 1 °C do 4 °C, odvisno od uporabljenega scenarija. Poleg tega se bo zvišalo tudi število temperaturnih ekstremov, več bo vročih in toplih dni ter tropskih noči, pri katerih se temperatura ne spusti pod 20 °C. Velik pomen za kmetijstvo bodo imele

(24)

17

spremembe rastnih razmer. Z naraščanjem temperature se bo posledično ogrel površinski sloj tal in vplival tudi na fenološke faze ter dolžino rastne dobe. V tleh se bodo najprej pokazale spremembe v vodni bilanci, kar bo vplivalo na povečan obseg sušnih območij, zato bo potrebno tudi vedno več namakanja. Z naraščanjem temperatur se bodo spremenile tudi fenološke faze, spomladanske fenofaze bodo nastopile prej, jesenske pa pozneje, medfazna obdobja se bodo skrajšala. To bo posledično vplivalo na interakcije med rastlinami, škodljivimi organizmi in povzročitelji rastlinskih bolezni. Podaljšala se bo tudi dolžina rastne dobe, ta se bo v spomladanskem času začela prej in v jesenskem zaključila pozneje. Daljšanje rastne dobe pa bo prineslo tudi nekaj pozitivnih učinkov, saj bo možno določene posevke saditi večkrat letno. Poleg daljše rastne dobe je možno tudi manjše število dni s pozebo, a z veliko negotovostjo. S podnebnimi spremembami se bo povečalo število škodljivcev in bolezni, saj jim bodo višje temperature omogočale ugodnejše razmere za življenje. Življenjski krog škodljivcev se bo zaključil hitreje, kar bo pomenilo več možnih generacij v enem letu in s tem večjo populacijo škodljivcev določene vrste. Povprečna letna količina padavin bo glede na scenarije izpustov toplogrednih plinov narasla za okoli 10 % (tu je negotovost večja), spremembe se bodo bolj izrazile na sezonski ravni in bodo bolj izrazite pozimi. Referenčna evapotranspiracija bo naraščala skladno s temperaturo zraka, kar bo vplivalo na povečane potrebe po namakanju. Na večino posledic podnebnih sprememb se v kmetijstvu lahko do določene mere prilagodimo, vendar bo za to potrebno kmetom predstaviti veliko novega znanja in jim omogočiti izobraževanja. Potrebno bo spremeniti način dela in načine obdelave tal. Širšo javnost, še posebej delavce v kmetijstvu, bo potrebno v bodoče še bolj intenzivno osveščati o podnebnih spremembah, posledicah za kmetijstvo ter možnostih blaženja in prilagajanja.

9 VIRI

ARSO. 2021. Podnebne razmere v Sloveniji. Agencija republike Slovenije za okolje.

https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/podnebne_raz mere_v_sloveniji_71_00.pdf (12. avgust 2021)

Bergant K., Kajfež-Bogataj L. 2004. Priprava scenarijev podnebnih sprememb za Slovenijo.

V: Pol stoletja Slovenskega meteorološkega društva. Cegnar T., Rakovec J., Roškar J., Petkovšek Z. (ur.). Ljubljana, SMD: 155-171

Bergant K., Kajfež-Bogataj L., Sušnik A., Cegnar T., Črepinšek Z., Kurnik B., Dolinar M., Gregorič G., Rogelj D., Žust A., Matajc I., Zupančič B., Pečenko A. 2004. Spremembe podnebja in kmetijstvo v Sloveniji. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo agencije Republike Slovenije za okolje: 39 str.

http://agromet.mko.gov.si/Publikacije/Spremembe_podnebja.pdf (16. avgust 2021)

Bergant K., Trdan S., Žnidaršič D. 2003. Vpliv predvidenih podnebnih sprememb na škodljivost tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman, Thysanoptera, Thiripidae). V:

(25)

18

Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče, 4. – 6.marec 2003. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 346-354

Bertalanič R., Dolinar M., Draksler A., Honzak L., Kobold M., Kozjek K., Lokošek N., Medved A., Vertačnik G., Vlahović Ž., Žus A. 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor: 156 str

Ceccarelli S., Grando S., Maatougui M., Michael M., Slash M., Haghparast R., Rahmanian M., Taheri A., Al-Yassin A., Benbelkacem A., Labdi M., Mimoun H., Nachit M. 2010.

Plant breeding and climate changes. The Journal of Agricultural Science, 148: 627 – 637 Črepinšek Z., Zrnec C. 2005. Petinpetdeset let fenoloških opazovanj v Sloveniji,

1951-2005. Acta agriculturae Slovenica, 85: 283-297

Dolinar M. 2019. Zaznane in pričakovane spremembe podnebja ter njihov vpliv na nekatere naravne vire v Sloveniji. Studia Forestalia Slovenica, 164: 11-19

Dolinar M., Frantar P., Hrvatin M. 2008a. Vpliv podnebne spremenljivosti na pretočne in padavinske režime v Sloveniji. V: Mišičev vodarski dan, 29. november. Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor: 1-8

Dolinar M., Frantar P., Kurnik B. 2008b. Značilnosti vodne bilance Slovenije v obdobju 1971-2000. V: Mišičev vodarski dan, 29. november. Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor: 19-25

Dolinšek K. 2020. Meteorološka vodna bilanca v vegetacijskem obdobju 1961-2018 za izbrane meteorološke postaje v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 34 str.

Frantar P., Dolinar M. 2004. Pregled elementov vodne bilance za območje Savinje v obdobju 1971-2000. V: Aktualni projekti s področja upravljanja z vodami in urejanja voda.

Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor: 154-160

IPCC. 2007. Climate Change 2007: Synthesis Report. Contribution of Working Groups I, II and III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Pachauri R.K, Reisinger A. (ur.). Geneva, Switzerland, IPCC: 104 str.

Javeline D., Hellmann J. J., McLachlan J. S., Sax D. F., Schwartz M. W., Cornejo R. C. 2015.

Expert opinion on extinction risk and climate change adaptation for biodiversity. Science of the Anthropocene, 3, 57, doi: 10.12952/journal.elementa.000057: 11 str.

Kajfež- Bogataj L. 2003. Predvidene klimatske spremembe v Sloveniji in njihov vpliv na rastlinske bolezni in škodljivce. V: Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Zreče, 4. – 6. marec. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 339-345

(26)

19

Kajfež-Bogataj L. 2005. Podnebne spremembe in ranljivost kmetijstva. Acta agriculturae Slovenica, 85: 25-40

Kajfež-Bogataj L., Bergant K. 2014. Podnebne spremembe v Sloveniji in suša. Ujma, 33: 37- 41

Kajfež-Bogataj L., Pogačar T., Ceglar A., Črepinšek Z. 2010. Spremembe agro-klimatskih spremenljivk v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Acta agriculturae Slovenica, 95: 97-109

Kalvane G., Kalvans A. 2021. Phenological trends of multi-taxonomic groups in Latvia, 1970–2018. International Journal of Biometeorology, 65: 895–904

Ključevšek N., Hrabar A., Dolinar M. 2017. Podnebne podlage za definicijo vročinskega vala.

V: Vetrnica, Znanstveni posvet o vročinskih valovih, Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor: 44-53

NOAA. 2021. Glosary. US Dept of Commerce National Oceanic and Atmospheric Administration National Weather Service. Climate.

https://w1.weather.gov/glossary/index.php?word=climate (13. avgust 2021)

Oblišar G. 2016. Spremenljivost agrometeoroloških parametrov v Sloveniji v obdobju 1951- 2013. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 34 str.

Ogrin D. 2002. Pozebe v Primorju z vidika uspevanja mediteranskih kultur. Dela, 18: 157-170 Petkovšek Z. 1957. Doprinos k prognozi pomladanskih pozeb v Sloveniji. Razprave-Papers,

1: 58-69

Pogačar T., Črepinšek Z., Kajfež-Bogataj L., Nybo L. 2017. Comprehension of climatic and occupational heat stress amongst agricultural advisers and workers in Slovenia. Acta agriculturae Slovenica, 109: 545-554

Pogačar T., Zalar M., Črepinšek Z., Kajfež-Bogataj L. 2016. Vročinski valovi v Sloveniji. V:

Konferenca VIVUS, Biotehniški center Naklo, 20. – 21. april, Naklo, Biotehniški center, Naklo: 58-64

Ravnik M. 1997. Topla greda: podnebne spremembe, ki jih povzroča človek. Ljubljana, Tangram, Prirodoslovno društvo Slovenije: 119 str.

Singer M. C., Parmesan C. 2010. Phenological asynchrony between herbivorous insects and their hosts: signal of climate change or pre-existing adaptive strategy? Philosophical Transactions of the Royal Society B, 365: 3161–3176

Stropnik K. 2020. Globalne emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva, gozdarstva in drugih vrst rabe zemljišč. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 21 str.

(27)

20

Thompson A. M., Calvin K. V., Smith S. J., Kyle P. G., Volke A., Patel P., Delgado-Arias S., Bond-Lamberty B., Wise M. A., Clarke L. E., Edmons J. A. 2011. RCP4.5: a pathway for stabilization of radiative forcing by 2100. Climate Change, 109: 77-94

Urbanič G., Pavlin M., Štupnikar N., Petkovska V. 2008. Vpliv podnebnih sprememb na uspešnost trajnostnega upravljanja z vodami. V: Mišičev vodarski dan, 29. november.

Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor: 42-47

Vertačnik G., Bertalanič R. 2017. Značilnosti podnebja v Sloveniji. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor: 197 str.

Vertačnik G., Bertalanič R., Draksler A., Dolinar M., Vlahović Ž., Frantar P. 2018. Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor: 22 str.

Vilhar U., Skudnik M., Simončič P. 2013. Fenološke faze dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji. Acta Silvae et Ligni, 100: 5-17

Zhang X., Liu L., Henebry G. M. 2019. Impacts of land cover and land use change on long- term trend of land surface phenology: a case study in agricultural ecosystems.

Environmental Research Letters, 14, 044020, doi: 10.1088/1748-9326/ab04d2: 12 str.

Žiberna I., Ivajnšič D. 2019. Trendi minimalnih temperatur v Mariboru. Revija za geografijo, 14: 107-120

(28)

21 ZAHVALA

Med nastajanjem tega dela sem spoznala veliko novega in si pridobila mnogo uporabnih izkušenj.

Mentorici, doc. dr. Zaliki Črepinšek, se iskreno zahvaljujem za srčnost, nasvete, prijazne in spodbudne besede ter strokovno pomoč pri nastajanju in oblikovanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi recenzentki doc. dr. Tjaši Pogačar za prijaznost, srčnost in pomoč pri pisanju strokovnega dela.

Posebna zahvala velja staršema, ki sta mi omogočila študij, me spodbujala in verjela vame.

Zahvalila bi se rada tudi fantu, bratu, stari mami, Boltu in vsem, ki so mi pri delu v času študija kakorkoli pomagali in mi stali ob strani.