Christopher Hali
PRIPOVED (NARACIJA) IN S O C I A L N O DELO
NEKAJ O TEORIJI, ANALIZI IN PRAKSI
P r i p o v e d n i š t v o je p r i s o t n o v v s a k e m o b d o b j u , n a v s a k e m m e s t u in v v s e h d r u ž b a h ; p r i č n e se z z g o d o v i n o č l o v e š t v a . N i k d a r in nikjer ni bilo ljudstva, ki ni p r i p o v e d o v a l o [...] Pripovedovanje je tu, kot življenje s a m o .
R o l a n d B a r t h e s ( 1 9 8 2 : 251-2)
U V O D . Z g o d b e imajo veliko oblik in nalog. L a h k o jih pri
p o v e d u j e m o , b e r e m o in p i š e m o ; pojavljajo se n a slikarskih p l a t n i h , fotografijah in filmu; v plesu, glasbi, n o v i c a h in l e g e n d a h . L a h k o zabavajo, ob
veščajo aH moralizirajo. Skoz z g o d b e se n e k a k o u r e d i k o m p l e k s n o s t sveta; p r i p o v e d o v a n j u z g o d b lahko ljudje p r i s l u h n e j o in se odzovejo. Tudi v teoriji segajo študije p r i p o v e d n i š t v a o d Aristotela d o n e k a t e r i h n a j k o m p l e k s n e j š i h oblik p o s t m o - d e r n e analize (npr. Lyotard 1997). L i t e r a r n a teo
rija, filozofija, Ungvistika, z g o d o v i n a , sociologija, antropologija, psihoanaliza, psihologija - vse ima
jo svoje p r i j e m e v p r i p o v e d n i š t v u . N a pripovedni
štvu temeljijo novi prijemi v terapiji in svetovanju ( W h i t e , E p s o n 1990) in m e d i c i n i ( G r e e n h a l g h , H u r w i t z 1999). G u b r i u m in H o l s t e i n ( 1998: 163) zapišeta: »Vedno bolj se u č i m o , da življenje priha
ja v o b h k i z g o d b , « in C u r r i e ( 1 9 9 8 : 2 ) p r i p o m n i :
» S p l o h ni p r e t i r a v a n j e , če r e č e m o , d a so ljudje ž i v a l i , ki p r i p o v e d u j e j o , ' h o m o f a b u l a n s ' — p r i p o v e d o v a l c i in i n t e r p r e t i pripovedi.«
Z a k a j je torej socialno d e l o , ki je t a k o nelo
čljivo p o v e z a n o z govorjenjem in komunikcijo, t a k o p o č a s n o p r i r a z i s k o v a n j u t e o r e t s k i h in p r a k t i č n i h m o ž n o s t i p r i p o v e d o v a n j a z g o d b ? M e d i c i n a je že zdavnaj sprejela, da je način, k a k o zdravnik p r i s t o p i k p a c i e n t u in kako pacient opiše
s i m p t o m e , več kot le govorjenje, je sestavni del tega, kaj p o m e n i biti b o l a n in zdraviti (Mishler 1 9 8 4 ) . Študije šolskih r a z r e d o v in s o d n i h d v o r a n p o k a ž e j o , d a gre p r i p r i p o v e d o v a n j u z g o d b za i z v e d b o d e j a n j a in p r e p r i č e v a n j e p o s l u š a l c e v ( S h u m a n 1 9 8 6 , A t k i n s o n , D r e w 1 9 7 9 ) . C e l o z n a n o s t je bila a n a l i z i r a n a kot n a s t o p in izvedba v smislu p r i p o v e d o v a n j a z g o d b ( L a t o u r , Bastide
1986).
K a k o r koli ž e , število raziskav, ki uporabljajo teorijo p r i p o v e d i pri študiju socialnega dela, zago
tovo raste ( C e d e r s u n d 1 9 9 9 , Hali 1 9 9 7 , Hali, Sa- rangi, S l e m b r o u c k 1 9 9 7 , H y d e n 1 9 9 7 , Jokinen, S u o n i n e n 1 9 9 9 , P i t h o u s e , A t k i n s o n 1 9 9 8 , Sten- s o n 1 9 9 3 ) . V terapiji in d r u ž i n s k e m svetovanju se je razvil p r i p o v e d n i p r i s t o p , ki je d o n e d a v n e g a le m a l o vplival n a socialno delo ( P a r t o n , 0 ' B y r n e , v tisku), t o d a socialno delo je začelo p r e p o z n a v a t i t u d i p o m e n d i s k u r z a in p r i p o v e d i (npr. H o w e
1993, Payne 1996). V t e m tekstu b o m očrtal nekaj m o ž n o s t i , ki jih teorije in m e t o d e p r i p o v e d n i š t v a in p r i p o v e d o v a n j a z g o d b dajejo p r a k s i in p r o učevanju socialnega dela. Najprej se b o m ozrl n a vrsto prijemov k teoriji pripovedi, n a t o b o m opisal nekaj ključnih k o n c e p t o v anaHze p r i p o v e d i , n a k o n c u se b o m v p r a š a l o n a č i n i h , k a k o je lahko k o n c e p t p r i p o v e d i u p o r a b e n v p r a k s i .
K A J JE Z G O D B A A L I P R I P O V E D ? Z g o d b a in p r i p o v e d (naracija) sta p o n a v a d i obrav
n a v a n i kot s i n o n i m a , in tudi v t e m tekstu ju b o m uporabljal menjaje. Besedi i m a t a različna k o r e n a in iz tega izhajajoč tudi različne p o u d a r k e . W h i t e ( 1 9 8 0 : 5) pravi, d a p o m e n b e s e d e n a r a t i v e n naka
zuje, d a gre za tip p r i p o v e d o v a l c a z g o d b , ki je bolj vešč, i z k u š e n :
B e s e d e » n a r a t i v e n « , »naracija« in t a k o n a p r e j so izpeljane iz k o r e n a v Sanskritugwa (vedeti) skoz latinski quanis ( m o d e r , s e z n a n j e n , izku
šen, iznajdljiv, vešč in t a k o naprej) in narro ( p o r o č a t i , p r i p o v e d o v a t i ) .
P r i p o v e d o v a l e c je n e k d o , ki m u z a u p a m o , da n a s pelje skoz z g o d b o in razlaga smisel d o g o d k o v in ljudi, ki n a s t o p a j o v njih. P r i p o v e d se povezuje z z g o d o v i n s k i m i , še zlasti s v e t o p i s e m s k i m i do
g o d k i in kot t a k a naj bi p o d p r l a avtentičnost zgo
d o v i n s k e g a , je »listina ali d o k u m e n t , ki vsebuje izjave o t e h t n i h aH b i s t v e n i h dejstvih« ( N o v i O x f o r d o v z g o š č e n i slovar angleškega jezika, str.
1147).
Po d r u g i strani se z g o d b e povezuje z z a b a v o in fikcijo. Z g o d b o p o n a v a d i v i d i m o kot verzijo d o g o d k a skoz oči n e k e d o l o č e n e o s e b e in je lahko p r i s t r a n s k a , izmišljena aH celo laž. Z g o d b a govori o » r e s n i č n i h , še p o g o s t e j e p a izmišljenih dogod
kih, n a r e j e n a je, d a z a b a v a poslušalce aH bralce, pravljica« (Novi O x f o r d o v z g o š č e n i slovar angle
škega jezika, str. 1916).
Ž e n a t e m p o d r o č j u p r o u č e v a n j a č u t i m o n a p e t o s t - z g o d b e torej niso resnične, n a m e n j e n e so z a b a v i , m e d t e m ko so p r i p o v e d i r e s n i č n e , p o v e z a n e z u s t r e z n i m e k s p e r t n i m , i z k u s t v e n i m z n a n j e m . Kot b o p o s t a l o očitno p o z n e j e v t e m tekstu, to razlikovanje ni p r e t e ž n o stvar filologije, a m p a k je za p r i p o v e d o v a l c e z g o d b , p r i p o v e d o valce p r i p o v e d i in njihove p u b l i k e ključni p r o b l e m . Je g o v o r e c p r i p o v e d o v a l e c z g o d b aH p r i p o v e d i ? Pripoveduje r e s n i c o aH p r e d v s e m z a b a v a ? }e to sploh p o m e m b n o ? S h u m a n o v a (1986) p o v e , k a k o je p r i z g o d b a h o p r e p i r i h v šoH, ki jih pri
povedujejo m l a d o s t n i k i , t o , k d o jih p r i p o v e d u j e , p o m e m b n e j š e o d dejstev - to je p o i m e n o v a l a
»pravica p r i p o v e d o v a n j a z g o d b « . Kaj je res aH izmišljeno, p o s t a n e z a d e v a tistih, ki so vpleteni v situacijo, t a k o d a p r i p o v e d o v a n j e z g o d b najbolje v i d i m o kot n a s t o p in interakcijo; o r e s n i č n o s t i se l a h k o s p r a š u j e m o in p o g a j a m o .
V n a j p r e p r o s t e j š e m smislu so z g o d b e poročila o nizih d o g o d k o v , ki so se zgodiH. P o n a v a d i so d o g o d k i k r o n o l o š k o urejeni in cilj z g o d b e je, d a razvije p o a n t o aH m o r a l o . Z g o d b a je r a z d e l j e n a n a tri m e d s e b o j n o p o v e z a n e dele, z a č e t e k , sredi
n a in k o n e c , in p o v e z a v a m e d p o s a m e z n i deli ustvari n a p e t o s t . Včasih to razlagajo v smislu ust
varjanja k r i t i č n e situacije z i z r i s o m p r o b l e m a , ki se b o n a v s e z a d n j e rešil, aH kot p r e m i k od e n e z a d e v e k naslednji (Prince 1973). C r a g o (1981)
n a m p o v e , d a že p r i p o v e d i dve leti starih o t r o k vsebujejo o s n o v n e e l e m e n t e konstrukcije z g o d b e .
T E O R E T S K I P O G L E D I N A P R I P O V E D Pogledov n a p r i p o v e d in p r i p o v e d o v a n j e z g o d b je veliko in z m o t n o je d o m n e v a t i , d a u p o r a b a t e h t e r m i n o v že tudi p o m e n i , d a imajo analitiki e n a k e t e o r e t s k e in anaHtske k o n c e p t e . V nadaljevanju b o m o g o v o r i h o n e k a t e r i h g l a v n i h t e o r e t s k i h t e m a h , ki p o d č r t a j o anaHzo p r i p o v e d i . P o t r e b n o je r a z u m e t i , d a gre n a p o d r o č j u p r i p o v e d i za p r e cejšnje n a v z k r i ž n o b o g a t e n j e idej in d a k o n c e p t i niso nujno o m e j e n i le n a uveljavljene a k a d e m s k e discipline.
S T R U K T U R A L I Z E M
S t r u k t u r a p r i p o v e d i je v literarni teoriji in jeziko
slovju p o s e b n o p o m e m b n a . S t r u k t u r a H z e m vidi vse d r u ž b e n e entitete kot p r o d u k t e globljih struk
tur, ki p o d p i r a j o d r u ž b o . Jezik je v s t r u k t u r a l i z m u p r o u č e v a n kot sistem konvencij in p o m e n o v , ki so v m e d s e b o j n e m o d n o s u , k a r o m o g o č a konst
ruiranje smisla. Sistem je p o m e m b n e j š i o d posa
m e z n e g a izraza. » [ S t r u k t u r a l i z e m ] si p r i z a d e v a p o i s k a t i sistem, v k a t e r e m so p o s a m e z n i teksti d o g o d e k . G r e za p r o c e s abstrakcije in primerjave, saj je le s p r i m e r j a v o tekstov m o g o č e dojeti pri
p a d n o s t d o l o č e n e m u s i s t e m u in t a k o d o l o č i t i stalne e l e m e n t e sistema« ( S t u r r o c k 1 9 9 3 : 1 0 4 ) .
Z g o d b a se analizira v smislu oblike in n e vse
b i n e . Njen p o m e n je postavljen z n o t r a j k o m p o n e n t teksta in njihovega o d n o s a d o o s n o v n i h stru
ktur, n a k a t e r i h temelji z g o d b a . T e r r y Eagleton ( 1 9 8 3 : 9 5 ) p o k a ž e :
R e c i m o , d a a n a H z i r a m o z g o d b o , v k a t e r i de
ček p o p r e p i r u z o č e t o m z a p u s t i d o m , se v v r o č e m d n e v u o d p r a v i v g o z d in p a d e v glo
b o k o b r e z n o . O č e se o d p r a v i p o sina, p o g l e d a tudi v b r e z n o , t o d a z a r a d i t e m e sina n e vidi.
V tistem t r e n u t k u s o n c e d o s e ž e t o č k o višine, ko ž a r k i osvetlijo b r e z n o in zdaj ga l a h k o o č e reši. S r e č n a se v r n e t a d o m o v [...] Strukturalis- tična kritika bi videla in uredila z g o d b o v obliki d i a g r a m a . Prvo e n o t o p o m e n a » d e č e k se s p r e z o č e t o m « bi p r e i m e n o v a l a »nižji se u p r e višjemu«. D e č k o v o d h o d v g o z d je p r e m i k p o h o r i z o n t a l n i osi in kot k o n t r a s t vertikalni osi
»nižji/višji« p o k a ž e »sredino«. Padec v b r e z n o , p r o s t o r nižje od tal, p o n o v n o n a k a ž e »nizko«
in s o n c e v z e n i t u »visoko«. Ko s o n c e posveti v g l o b i n o in se skloni k n i z k e m u , se z g o d i pre
o b r a t glede p r v e p o m e m b n e e n o t e p r i p o v e d i
»nizko se bojuje z visokim« [...] Z a to vrsto a n a l i z e je z n a č i l n o , d a v c e l o t i z a n e m a r i d e j a n s k o v s e b i n o z g o d b e in se p o p o l n o m a posveti obliki. O č e t a in sina, b r e z n o in s o n c e bi l a h k o z a m e n j a l i s p o p o l n o m a d r u g i m i e l e m e n t i — m a t e r j o in hčerjo, ptico in k r t o m - p a bi še v e d n o imeli isto z g o d b o . Bistvena je s t r u k t u r a o d n o s o v m e d e n o t a m i , ki se o h r a n i , n e glede n a t o , k a t e r i del i z b e r e m o . S t r u k t u r a l i z e m , ki se ukvarja z identifikacijo t e m e l j n i h s t r u k t u r z g o d b , je vplival n a razvoj k o m p l e k s n i h o b l i k a n a H z e p r i p o v e d i . P r o p p ( 1 9 6 8 ) je p r e d s t a v i l s k u p e n v z o r e c p r i p o v e d i z anaHzo pravljic. Ugotovil je, d a k a r z e n a i n t r i d e setimi razHčnimi funkcijami vzpostavlja p o s e b n e o d n o s e m e d dejanji, o s e b a m i in d o g o d k i . Nor- t h r o p e Frye (1957) p a je odkril postavitev razple
ta, ki je s k u p e n v s e m z g o d b a m . N a v e d e štiri - k o m e d i j o , r o m a n c o , tragedijo in satiro, ki vse iz
hajajo iz človekovega izkustva n a r a v e .
S t r u k t u r a l i z e m je bil p o s k u s , da bi v literarne študije vnesli s t r o g o s t , m o g o č e z n a n o s t (Rice, W a u g h 1 9 8 9 : 2 3 ) . V e n d a r ni šlo b r e z kritike.
Številne ideje s t r u k t u r a l i z m a so kritizirali kot pre
ozke aH m e h a n s k e , p r e v e č usmerjene le v z g r a d b o teksta, b r e z u p o š t e v a n j a p r i p o v e d n e g a v konte
k s t u p r i p o v e d o v a n j a z g o d b . O d k r i v a n j e s a m o notranjih s t r u k t u r p o m e n i z a n e m a r j a n j e videza in r a z u m e v a n j e z u n a n j o s t i kot manj p o m e m b n e . Če bi dve z g o d b i vsebovaH e n a k e e l e m e n t e , bi bih torej d e j a n s k o enaki. T o d a delitev n a z u n a n j e in n o t r a n j e se kljub kritiki o h r a n j a v številnih analizah pripovedi, zlasti v psihoanalizi, kjer velja, da se p o d klientovo z g o d b o nahajajo skrite in d o l o č u j o č e značilnosti o s e b n o s t i in identitete.
P O S T M O D E R N I Z E M : V E L I K E I N M A L E P R I P O V E D I PoststrukturaHzem kot reakcija n a s t r u k t u r a l i z e m ni postavil p o d vprašaj le p r o c e s a identifikacije fiksnega sporočila v z g o d b a h , t e m v e č tudi s a m o m o ž n o s t z n a n s t v e n e abstrakcije. O pripovedi (raje kot z g o d b i ) p o g o s t o govori z velikimi b e s e d a m i . Veliko p r i p o v e d r a z u m e kot legitimizirajočo pri
p o v e d , mit ali teorijo, ki govori o t e m , zakaj so stvari take, k a k r š n e so. B r u n e r ( 1 9 8 6 ) , na primer, diskutira o t e m , k a k o so si a n t r o p o l o g i izmisHH p r v o t n o a m e r i š k o k u l t u r o . » D o m i n a n t n o zgod
bo« aH »metanaracijo« m o ž n e g a govora ali pisanja o Indijancih v tridesetih letih v smislu »asimilacije«
primerja z »metanaracijo« o » o d p o r u in izkorišča
nju« v s e d e m d e s e t i h . Po njegovem so a n t r o p o l o g i skoz t a k e velike p r i p o v e d i o m e j e n i p r i r a z u m e vanju izvirnega. Pravi: » D i s k u r z i razHčnih zgodo
vinskih u š e s n a v i d n o m e s t o postavijo razHčne p r i p o v e d i « ( 1 9 8 6 : 4 5 ) .
Ta p r i s t o p ima veliko s k u p n e g a s Foucaultovim k o n c e p t o m »diskurza«, pri k a t e r e m gre za temelj
n o k u l t u r n o znanje in p r a k s e , ki u s p o s o b i j o ljudi, d a govorijo, mislijo in delujejo. R a z m e r j e m e d velikimi p r i p o v e d m i in z g o d b a m i iz v s a k d a n j e g a življenja p a v s e k a k o r ni e n o s t a v n o . Dreyfus in R a b i n o w ( 1 9 8 2 : 4 8 ) p o k a ž e t a razliko n a p r i m e r u govora o v r e m e n u : » D e ž e v a l o b o « je vsakdanja p r i p o m b a , ki ji lahko p r i p i š e m o le l o k a l n o po
m e m b n o s t , t o d a če t a k stavek i z r e č e n a p o v e d o valec v televizijski v r e m e n s k i n a p o v e d i , je lahko r e s n o g o v o r n o dejanje, saj govori o meteorologiji.
M o ž n o s t , d a k d o reče: » D e ž e v a l o bo,« i m a torej veHke posledice, ki so odvisne o d tega, k d o trditev izreče in k a k š n a je njegova/njena legitimacija.
N e k a t e r i d r u g i avtorji p a zavračajo v s a k r š n o trditev, d a je p r i p o v e d o v a n j e z g o d b v vsakdanjih p o g o v o r i h p r e t e ž n o derivat velikih pripovedi. Kot pravi Fairclough ( 1 9 9 2 : 57): »Vprašljiva je d o m neva, da l a h k o k d o vso p r a k s o izpelje iz s t r u k t u r e t...] m a n j k a t o , d a i m a tudi s a m a p r a k s a svoje p o s e b n e lastnosti.«
To je p o m e m b n a značilnost sedanjega p r o u č e vanja p r i p o v e d i , saj so temeljne teorije o svetu čedalje bolj vprašljive in je v e d n o bolj p o u d a r j e n p o m e n l o k a l n i h z g o d b . Lyotard ( 1 9 9 7 : xi) m e n i , d a se p o s t m o d e r n i z e m v j e d r u ukvarja s krizo legitimnosti velikih pripovedi, in n a k a ž e p o n o v n o z a n i m a n j e za m a l e p r i p o v e d i . Številne avtorje z a n i m a j o l o k a l n e p r i p o v e d i , ki jih vidijo kot izziv uveljavljenim pozicijam in t e o r i j a m , kot z g o d b e e m a n c i p a c i j e in o s v o b o d i t v e , ki razkrivajo resni
č n o življenje ljudi. R o s e n a u ( 1 9 9 2 : 84) to pozicijo p o v z a m e t a k o l e :
[ N e k a t e r i p o s t m o d e r n i s t i ] kot n a d o m e s t i l o za resnico in teorijo velikih pripovedi raje poudar
jajo različne p r i p o v e d i , m a j h n e p r i p o v e d i , pri
povedi iz skupnosti. O d o b r a v a j o tradicionalne p r i p o v e d i , ki govorijo kot ljudska m o d r o s t .
m i t i , p o p u l a r n e z g o d b e , l e g e n d e , d r o b n e b i s t r o u m n o s t i in petites histoires (male zgod
be). T r a d i c i o n a l n e p r i p o v e d i so u s m e r j e n e k l o k a l n e m u , n e zagovarjajo niti r e s n i c e niti p o p o l n e teorije in n e p r e d l a g a j o n i k a k r š n i h posploševanj ali ultimativnih resnic. Ponujene so kot e n a i n t e r p r e t a c i j a m e d m n o g i m i . Tradi
cionalne ljudske pripovedi sprejemajo n a p a k o , n e k o n s i s t e n t n o s t in relativizem.
Iz n a v e d e n e g a dela ni j a s n o r a z v i d n o , k a k š n e vrste anaUze malih z g o d b kot p r i p o v e d i p r e d l a g a . Dejstvo p a je, d a i n t e r e s za z g o d b e p r e g n a n i h in
^ prikrajšanih postavi proučevanje pripovedi v post- m o d e r n i z m u n a o s r e d n j e m e s t o - n e z a u p a n j e v veHke p r i p o v e d i , resnica kot lokalna in delna, živ
ljenje z negotovostjo in nestalnostjo. K a k o r koU ž e , m e d t e m ko je l a h k o politika t a k e pozicije vel
javna, p a so v p r a š a n j a o n t o l o š k e g a statusa maj
h n i h p r i p o v e d i še v e d n o o d p r t a . V p r a š a n j e je, aU so p r i p o v e d i objektivne ali socialno k o n s t r u i r a n e , interakcijske ah s t r u k t u r i r a n e itn. . ^
T E O R I J E S O C I A L N E I N T E R A K C I J E : P R I P O V E D K O T I Z V E D B A D E J A N J A /
(PERFORMANCE)
Tretji p r i s t o p k p r i p o v e d i se ukvarja z vsakdanjimi z g o d b a m i , bodisi v smislu pogovora (Sacks 1992), i n s t i t u c i o n a l n e g a g o v o r a ( B a z e r m a n , P a r a d i s
1991), aH kot del biografskih intervjujev (Lieblich et al. 1998). Pristopi, ki jih razvije, temeljijo n a tradiciji m i k r o s o c i o l o š k i h analiz, teoriji d r u ž b e n e konstrukcije in socioHngvistiki in se ne dotikajo nujno »malih z g o d b « p o s t m o d e r n i z m a . Usmer
jeni so k lokalni produkciji z g o d b v p o g o v o r i h in k t e m u , k a k o s t a k i m i p r i p o v e d n i m i i z v e d b a m i r a v n a m o v interakciji. Vir r a z p r a v e je p o v e z a v a m e d l o k a l n i m in g l o b a l n i m - k a k o n a t a n č n o je t r e b a analizirati z g o d b o v smislu s e k v e n c p o g o vora (npr. z g o d b a kot o d g o v o r n a kritiko), kot c e l o s t n o g o v o r n o situacijo (npr. z g o d b a , ki je p o v e d a n a v intervjuju aH n a s e s t a n k u ) aH širše kul
t u r n o (npr. k o n c e p t m a t e r i n s t v a , ki se k a ž e v z g o d b i ) .
Tudi če g l e d a m o z g o d b o kot i z v e d b o dejanja, ostaja vprašanje, aH naj se ji pribHžamo kot k stra
t e š k e m u r a v n a n j u p r i p o v e d o v a l c a z g o d b e ali kot k reakciji občinstva. Naj torej z g o d b e interpretira
m o z vidika pisatelja aH b r a l c a ? N y s t r a n d in Wie- melt (1991) v p r a š a t a : Je tekst ekspliciten t a k r a t ,
ko v celoti i z r a ž a pisateljevo n a m e r o , aH t a k r a t , ko se u č i n k o v i t o p o g o d i g l e d e r a z u m e v a n j a ? « Taka pozicija je najavila »avtorjevo smrt« (Barthes
1977), kajti, » k a k r š n i koH so že njegovi/njeni n a m e n i , p o m e m b n a p o s t a n e i n t e r p r e t a c i j a v p o s e b n e m k o n t e k s t u . U s p e h z g o d b e temelji n a t e m , k a k š n o reakcijo i z z o v e in n e , ali i z p o l n i d o l o č e n e kriterije. G r i n t in W o o l g a r ( 1 9 9 5 : 2 9 1 ) se sprašujeta: »Ima tekst resnični notranji p o m e n in i m a p o t e m ta p o m e n u č i n e k n a b r a l c e (npr. s t e m , d a s p r o ž i d o l o č e n o i n t e r p r e t a c i j o ) , ali p a se t a k p o m e n pojavi šele v d e j a v n e m i n t e r p r e t a - tivnem delu, ki ga o p r a v i b r a l e c / b r a l k a ? «
P o d o b e n p r i s t o p z a s l e d i m o v literarni teoriji o odzivu bralca, p a t u d i v teoriji z a z n a v a n j a (Iser 1974), kjer je p o m e n postavljen v Hterarni dogo
vor, ki ga razkrije tekst. Fish ( 1 9 8 0 ) razvije p o j e m i n t e r p r e t a t i v n e s k u p n o s t i , d a p o k a ž e način, k a k o i n t e r p r e t a c i j a t e k s t a n e temelji n a s a m e m tekstu, a m p a k n a skupnosti bralcev, ki uveljavijo legitimni način branja.
Interakcijski p r i s t o p deluje n a k o n c e p t u stru
k t u r e ali oblike z g o d b e , ki rabi kot okvir, n a kate
r e m o c e n i m o reakcijo občinstva. Sacks ( 1 9 9 2 ) , n a p r i m e r , razvije anaHzo p o g o v o r n i h p r i p o v e d i n a p o d l a g i z a č e t k a s r e d i n e in k o n c a z g o d b e , v e n d a r t a k način o m o g o č a le ugotavljanje, k a k š n o m o ž n o s t d a p o s l u š a l e c p r i p o v e d o v a l c u z g o d b e , d a j o k o n č a , in k a k o se o d z o v e nanjo: »Je p o m e m b n o , d a je z g o d b a ustvarjena in p r e p o z n a n a in d a jo p r e p o z n a m o p o n a č i n u izdelave? To izho
dišče n a m o m o g o č a , d a se n e s p r a š u j e m o le o z g o d b a h , t e m v e č tudi o k a n d i d a t k a h za z g o d b e , če se i z k a ž e kot p o m e m b n o « (Sacks 1 9 9 2 : 2 2 3 ) . Številni analitiki so p r o u č e v a l i n a č i n , k a k o p r i p o v e d o v a l c i z g o d b n a k a ž e j o o b č i n s t v u , n a k a t e r i stopnji p r o c e s a p r i p o v e d o v a n j a z g o d b e se n a h a j a j o . G e r g e n (v tisku) ugotavlja, d a z a to u p o r a b i j o m a r k a c i j s k e z n a k e ( z a č e t k e , k o n c e , o p o m b e , prekinitve, o d m o r i ) , ki p o k a ž e j o , d o kod se je z g o d b a razvila.
O b s t a j a t u d i m o č n a tradicija p r i p o v e d i kot izvedbe dejanja, ki pravi, d a l a h k o vse p r i p o v e d i v z a m e m o kot izvedbo nekega dejanja o b d o l o č e n i p r i l o ž n o s t i za d o l o č e n o p u b l i k o . Po M c L e a n u ( 1 9 9 8 : 1) bi m o r a h celo l i t e r a r n e t e k s t e r a z u m e t i kot izvedbo: »Temeljne p r o b l e m e p r i p o v e d i lahko v prvi vrsti r a z u m e m o v smislu u s t n e p r i p o v e d i [...] v vseh p r i p o v e d i h i m a m o n a m r e č neločljivo zvezo m e d pripovedovalcem in poslušalcem«. Vse p r i p o v e d i p a se n e odvijejo eksplicitno p r e d ob
činstvom. R o m a n i se n a v a d n o b e r e j o z a s e b n o .
s p o r o č i l o se p r e b e r e , t o d a interpretacija ni eks
plicitna. Z d i se, d a n a t a k način izkazujemo pred
nost z g o d b a m , ki se odvijejo v konverzaciji, ven
d a r gre le za o p o z o r i l o , d a z a n a l i z a m i pripovedi p r i d e m o d o p o m e n a z g o d b le, če se u s m e r i m o k publiki in o d z i v u bralcev.
D o te točke s m o p o d č r t a l i tri glavne p r i s t o p e k p r i p o v e d i : p r i p o v e d kot s t r u k t u r a , kot k u l t u r a in kot i z v e d b a dejanja. Ugotavljamo l a h k o , da se vse tri t e o r e t s k e pozicije m o č n o prekrivajo. In m e d t e m ko je v s a k a o d teh pozicij p o m e m b e n p r i s p e v e k k p r o u č e v a n j u s o c i a l n e g a d e l a k o t p r i p o v e d i , se i z k a ž e , d a je najbolj u p o r a b n a zad
nja, ki n a s o p o z o r i n a v s a k o d n e v n o konstrukcijo r e a l n o s t i . O m e n i t i m o r a m še, d a se n e k a t e r i razi
skovalci p r i p r o u č e v a n j u p r i p o v e d i in z g o d b le m a l o ozirajo n a d r u ž b e n o , jezikovno aH l i t e r a r n o teorijo. Z g o d b e r a z u m e j o s staHšča zdrave p a m e t i in k njim p r i s t o p a j o kot k v s a k d a n j i in l a h k o p r e p o z n a v n i k o m u n i k a c i j s k i obliki. Pri analizi z g o d b jih bolj kot s t r u k t u r a , oblika ah izvedba z a n i m a v s e b i n a . Becker ( 1 9 9 9 ) a n a h z i r a z g o d b e , v k a t e r i h p o s a m e z n i k i p r i p o v e d u j e j o , k a k o n a n j i h o v o življenje v p l i v a n j i h o v o z d r a v s t v e n o stanje. Njegova študija p r o m o v i r a anaHzo p r i p o vedi, v e n d a r v njej n e p o k a ž e nikakršnega zanima
nja za s t r u k t u r o z g o d b e ali i z v e d b o p r i p o v e d i . N a m e s t o tega se u s m e r i n a v s e b i n o življenjskih z g o d b in še p o s e b e j n a t o , k a k o so t e m e p o v e z a n e v smislu metafor. P o m e m b n o je, da vsebino pripo
vedi v z a m e m o r e s n o , še zlasti, ker n e k a t e r i h po
stavljajo n a p r v o m e s t o s t r u k t u r o , tisto, k a r je p o v e d a n o , p a n e glede n a t e m o ali k o n t e k s t pri
p o v e d o v a n j a p r i p i s u j e j o s p l o š n i m j e z i k o v n i m s t r u k t u r a m . K a k o r koli že, p o m e m b n o je videti, da so z g o d b e več kot p r i p o v e d o v a n j e o situaciji.
P r i p o v e d o v a n j e z g o d b je n e i z b e ž n o p o v e z a n o s t e m , k a k o in kje p r i p o v e d u j e m o , in k a k o r je p o m e m b n o , k a k o p o s l u š a m o , je p o m e m b n o tudi, kaj z g o d b a p o v e .
K L J U Č N I K O N C E P T I
V t e m r a z d e l k u b o m predstavil nekaj ključnih kon
ceptov a n a h z e p r i p o v e d i in navedel nekaj p r i m e rov, k a k o l a h k o s t a k o analizo p r o u č u j e m o tekste v socialnem delu.' V t e m p o g l e d u je lahko zanimiv k u l t u r o l o š k i p r i s t o p , ker govori o t e m , k a k o je p r i p o v e d p o v e z a n a s temeljnimi r a z l i k a m i v kul
turah, n a p r i m e r , kako neki določeni tekst v social
n e m d e l u p o k a ž e stališča o socialni kontroli aH
spolu. P o t e m s t r u k t u r n i p r i s t o p , ki se ukvarja z vprašanji p o v e z a n o s t i in u p r a v i č e n o s t i z g o d b e , ki jo p o v e socialna delavka, in t a k o p o k a ž e , k a k o vsak e l e m e n t p r i s p e v a k obHkovanju d o b r e pripo
vedi. R a z u m e v a j e t e k s t a kot i z v e d b e p a u s m e r i analizo k e l e m e n t o m občinstva: k a k o je tekst spre
jet o z i r o m a k a t e r a s r e d s t v a so v u p o r a b i , d a pre
p r i č a b r a l c a o d o l o č e n i zadevi.
P o u d a r e k b o n a p r i p o v e d o v a n j u z g o d b kot izvedbi dejanja, u p o š t e v a n i p a b o d o tudi k u l t u r n i in s t r u k t u r n i vidiki. P r e d p o s t a v k a , s k a t e r o zače
njam, je, d a socialni d e l a v c i / d e l a v k e in njihove s t r a n k e v v s a k o d n e v n i h i n t e r a k c i j a h p r i r e j a j o z g o d b e različnim o b č i n s t v o m . M e d t e m ko te zgo
d b e z n a m e n o m , d a bi o b v l a d a l e interakcijske izzive, delujejo l o k a l n o (na p r i m e r : u p r e t i se graji ali p o d p r e t i avtoriteto), so v t e m , d a se o p r e j o n a širše p r i p o v e d i (na p r i m e r n a velike p r i p o v e d i o p r i m e r n e m m a t e r i n s t v u a h vzgoji o t r o k ) , in v p r e p r i č a n j u , d a so s o c i a l n o d e l a v s k e z g o d b e u p r a v i č e n e , tudi g l o b a l n e .
S T R U K T U R A Z G O D B E
Proučevanje s t r u k t u r e z g o d b e ni nujno p o v e z a n o s s t r u k t u r a l i z m o m , svoje k o r e n i n e ima v socioHng
vistiki, literarni teoriji in celo kognitivni psiholo
giji. Različni avtorji so poskušaH o d k r i t i bistvene značilnosti z g o d b in jih postaviti v s t r u k t u r o pri
p o v e d i . SocioHngvista Labov in Waletsky (1967) sta p r o u č e v a l a vsakdanje z g o d b e m l a d o s t n i k o v in odkrila, d a vsebujejo šest značilnih delov:
• povzetek, ki vpelje p o a n t o aH p r e d m e t pogo
vora;
• smer, ki določi s c e n o ;
• zaplet, ki p o k a ž e p r o b l e m in ga je t r e b a rešiti;
• o c e n o , ki p o k a ž e p o m e m b n o s t p r o b l e m a ;
• rešitev, v k a t e r i se r a z r e š i p r o b l e m ;
• sklep, ki o z n a č i k o n e c z g o d b e .
U r e d i t e v d o g o d k o v je p o m e m b n a in L a b o v m e n i , d a je vsak stavek v zgodbi o r g a n i z i r a n t a k o , d a se lahko d o g o d k i razvrstijo l i n e a r n o in časov
n o . Taki p o s k u s i z a č r t a n j a nujnih pogojev, ki jim m o r a z g o d b a zadostiti, vplivajo n a to, d a b o poslu
šalec v o k v i r u l a s t n e g a k u l t u r n e g a miljeja priča
koval, d a m o r a imeti z g o d b a p r a v take značilnosti.
Č e b o k a k š e n d e l m a n j k a l , b o t o r e j z g o d b a n e p o p o l n a ( S t e w a r t 1991).
P R I M E R i N a t i m s k e m s e s t a n k u so prosili socialno delavko,
naj p o v e svoje m n e n j e o t e m , k a k o m a m a Kathy fizično skrbi za svoja o t r o k a :
N a s p l o š n o mislim, včasih, ja, e e e e , n e m o r e m se s p o m n i t i , če so se n a k a t e r i o d šol pritože
vali, d a Ellen n i m a o b u t i h nogavičk, in p o t e m se jaz o b č a s n o pojavim in r e č e m , Kathy, glej, T e r r y je v vozičku in j a n u a r je, a veš, in nisi m u še vzela p l a š č k a dol. Kathy m u t a k o težko spet obleče plašček. Z a v e d a m se teh primerov, a m p a k n a s p l o š n o mislim, d a m e ni najbolj s k r b e l o , k a k o ju oblači, v e m p a , d a se ljudje včasih pritožijo in pravijo, da jih skrbi.
Socialna delavka je z z g o d b o ilustrirala, k a k o p o njenem Kathy skrbi za o t r o k e . S m e r p r i p o v e d i m o r d a lahko vidimo v »skrbi, ki jo izražajo drugi«, zaplet v i n c i d e n t u s p l a š č k o m , o c e n a je » z a v e d a m se tistih p r i m e r o v « in rešitev je z a k l j u č n a pri
p o m b a glede skrbi. K a k o r koli že, obstajajo tudi pomisleki glede u p o r a b e takega okvira pri ugotav
ljanju nujnih pogojev, skoz k a t e r e identificiramo z g o d b o (Culler 1 9 8 0 , Polanyi 1985). P o s a m e z n e dele z g o d b e je težko ločiti, tudi v z g o r n j e m pri
m e r u , kjer ni m o g o č e j a s n o razlikovati m e d o c e n o in rešitvijo. V e n d a r p a , kot b o m o videU p o z n e j e , o d bralcev bolj z a h t e v a m o , da p r e p o z n a j o razplet, kot d a ločijo m e d njenimi p o s e b n i m i deh.
Z a n i m i v je k o n c e p t » o c e n e « , kot ga p r e d s t a vita Labov in Waletsky, ko pripovedovalec z g o d b e izstopi iz »sveta z g o d b e « , da p o k a ž e b r a l c u p o m e n tega, k a r je že p o v e d a n o ali o č e m e r se b o še govorilo. V e n e m o d prejšnjih tekstov (Hali et al.
1997) s m o zapisali, d a je socialna delavka ute
meljila svoj opis p r i m e r a s stopnjevanjem n a t r e h r a v n e h . Z u p o r a b o tega sredstva je bilo m o g o č e o č r t a t i situacijo, p o k a z a t i r e s n o s t dogajanja in p o r o č a t i o u k r e p u ( p o d o b n o kot smer, o c e n a , rešitev p r i L a b o v u ) . V o p i s u n e k e g a p r i m e r a se to sredstvo stopnjevanja ponavljajoče uporablja:
in k a r se je p o t e m zgodilo, je, d a je m a m a , h m m , osebje je ugotovilo, d a je m a m a zelo z e l o t e ž k a , zelo s o v r a ž n a in n e p r i p r a v l j e n a s o d e l o v a t
in situacija, e e e , je p o v z r o č i l a veliko s t r a h u to [ o d l o č b a sodišča] se je sprejelo in o t r o k a so o b d r ž a l i v bolnišnici
O c e n a »situacija je p o v z r o č i l a veliko s t r a h u « rabi kot j a m s t v o (Toulimin 1 9 5 8 ) , p o o b l a s t i l o , s k a t e r i m zagovarjamo ravnanje v smislu nadaljeva
nja d o g o d k o v v p r i p o v e d i . P r i m e r p o k a ž e t u d i u p o r a b o d r u g i h jezikovnih sredstev, s k a t e r i m i p o u d a r i m o r e s n o s t d o g o d k a , in razkrije m o č n o retoriko, ki se uporablja v socialnodelavskih zgod
b a h :
• t r i s t o p e n j s k o naštevanje (Jefferson 1990):
»težka - s o v r a ž n a - n e p r i p r a v l j e n a sodelovat«
• stopnjevanje: ponavljajoča se u p o r a b a bese
d e »zelo«
• s r e d s t v o v siH ( E m e r s o n 1987): »toliko stra
h u , d a s m o m o r a l i u k r e p a t i v sili«.
T a k a s r e d s t v a imajo p o m e m b n o interakcijsko in retorično funkcijo, saj z njimi preverjamo poslu- šalčevo v p l e t e n o s t in i š č e m o n j e n o / n j e g o v o o d o bravanje.
Elementi s t r u k t u r e z g o d b e so v p o m o č , ko n a s vodijo p r i p r e p o z n a v a n j u n e k a t e r i h značilnosti p r i p o v e d o v a n j a z g o d b , v e n d a r jih p r i t e m n e s m e m o r a z u m e t i kot d o k o n č n i h in edinih p o k a zateljev p r i p o v e d o v a n j a . Če p o s t a v i m o p r i p o v e d v v s a k o d n e v n e interakcije, p o t e m je s t r u k t u r a z g o d b e bolj p r i l o ž n o s t za interakcijo m e d p r i p o vedovalcem in poslušalcem in so njene značilnosti manj p o m e m b n e .
O B Č I N S T V A I N B R A L C I
Če r a z u m e v a n j a p r i p o v e d i n e p o s t a v i m o v tekst, a m p a k v njeno i z v e d b o , p o t e m p o m e n ni postav
ljen v d o k u m e n t — knjigo, p o r o č i l o , č a s o p i s - , a m p a k d o l o č a , k a k o ga b r a t i . Iser (v Rice, W a u g h
1989: 77) meni, da bralec konkretizira potencialni tekst, ga i n t e r p r e t i r a in t a k o spravi v življenje.
Poročilo socialne delavke n e obstaja, d o k l e r je v l o ž e n o v m a p i v arhivu. Šele s svojo i z v e d b o , ko ga p r e b e r e n a s e s t a n k u t i m a aU n a s t r o k o v n e m srečanju, z a r e s obstaja.
Avtorji, ki jih z a n i m a j o bralci in o b č i n s t v a , so številni. Obstaja raziskava o z g o d b a h v p o g o v o r i h in o odzivih poslušalcev (Sacks 1992). D r u g e razi
skovalce zanimajo z g o d b e v ljudski tradiciji (Bau- m a n 1 9 8 6 ) . Pri tekstih, kjer ni n a voljo njihova izvedba, so se analize o s r e d o t o č i l e n a »vključe
n e g a b r a l c a « (Iser 1974) ali » p r i z n a n e g a bralca«
(Goffman 1981). G r e za tisto vrsto b r a l c a / b r a l k e , za k a t e r e g a se d o m n e v a , d a je b e s e d i l o n a n j / o naslovljeno. G a r f i n k e l (1967: 2 0 1 ) se z a n i m a za
» n a s l o v l j e n e g a / u p r a v i č e n e g a b r a l c a « :
U p r a v i č e n o s t je p o v e z a n a z u s t r e z n o s t j o bral- čeve pozicije in njegov vključenostjo, ko gre za pričakovanja, d a b o z b e s e d i l o m opravil pri
m e r n o d e l o , d a b o r a z u m e l in p o t e m tudi pra
vilno u p o r a b i l . M o ž n o s t r a z u m e v a n j a m e d pisateljem in b r a l c e m temelji na m e d s e b o j n o i z m e n j a n e m , p r a k t i č n e m in p r i p i s a n e m razu
mevanju s k u p n i h nalog.
V to, k a k o p r i p o v e d p o k a ž e ustaljene dogo
v o r e , v r a z u m e v a n j e in v r e t o r i k o , ki nagovarja
» p r i z n a n e g a bralca«, je u m e š č e n a identiteta bral
ca. N a p r i m e r , p o r o č i l o sodišča b o bolj gotovo p r i k a z a l o tiste d o g o v o r e , ki bi v ustih (idealnega) s o d n i k a zveneli kot legitimni in veljavni, u p o rabljena b o p r a v n i š k a terminologija, p r i m e r i , ki razkrijejo dejstva, n a k a z a l o b o z a ž e l e n e u k r e p e ( S p e n c e r 1 9 8 8 : 6 5 ) . V tekstu se t a k o r e k o č dajo n a r a z p o l a g o atributi idealnega bralca, kot poime
nuje b r a l c a z n a n s t v e n i h tekstov L a t o u r ( 1 9 8 7 : 5 2 ) : » P o d o b o i d e a l n e g a b r a l c a , ki je vgrajena v tekst, je l a h k o p r i k h c a t i . G l e d e n a jezik, ki ga u p o r a b i a v t o r / a v t o r i c a , si lahko takoj predstavlja
m o , k o m u govorita ( u g o t o v i m o vsaj, d a v večini p r i m e r o v n e govori tebi!).«
I d e a l n e g a b r a l c a / p o s l u š a l c a sestavimo s po
m o č j o i z m e n j a n i h konvencij, torej tega, k a r vsi v e m o . V r a z v o j n o - r a z i s k o v a l n e m i n t e r v j u j u ^ socialni d e l a v e c opisuje d r u ž i n s k e r a z m e r e in z a č n e s s t a v k o m :
»(...) n a p r i m e r C, ki je star s e d e m let, se je v svojem življenju že t r i d e s e t k r a t selil...«
Ta stavek je i z r e č e n k m a l u n a z a č e t k u inter
vjuja in v njem se u p o r a b i l učinkovito s r e d s t v o , ki ga H t e r a r n a teorija p o i m e n u j e s i n e k d o h a , ko se z m a l o p o d a t k i p r i k a ž e c e l o s t n o situacijo. V n a š e m p r i m e r u je poslušalcu p r e d l a g a n a konst
rukcija, naj v formulaciji » o t r o k a , ki se k a r n a p r e j seli«, r a z u m e , d a gre za r a z d r t o d r u ž i n o . Podlaga t a k e m u k o n s t r u i r a n j u so velike p r i p o v e d i o sta
bilni d r u ž i n i . Pozneje v istem intervjuju so posle
dice vrnitve nasilnega o č e t a n a k a z a n e z n e d o k o n č a n o frazo:
to je p o m e n i l o a l a r m , a veš, o č e je spet n a sceni, bla, bla, bla.
Poslušalca se vpokliče s frazo »a veš« p a tudi r a b a m e d m e t a bla, bla, bla je način, k a k o privabiti p o s l u š a l c a , d a z a p o l n i m a n j k a j o č e . C i c o u r e l ( 1 9 7 3 : 8 6 ) to taktiko p o i m e n u j e princip »itn.« Kot v pooblastilu oz. jamstvu, o k a t e r e m s m o razprav-
Ijah zgoraj, tudi tu p r i p o v e d o v a l e c z g o d b e izstopi iz p r i p o v e d i in v p o k h č e zalogo p r o f e s i o n a l n e g a znanja, ki si ga deh s k u p i n a raziskovalcev. N a voljo p a je še vrsta d r u g i h sredstev, s k a t e r i m i l a h k o u s t v a r i m o i d e a l n e g a b r a l c a socialnodelav- skih tekstov. Take so n a p r i m e r m e d s e b o j n o delje
n e konvencije o d r u ž i n s k e m življenju in vzgoji o t r o k . Z u p o r a b o t a k i h s r e d s t e v in konvencij u s t v a r j a m o socialnodelavske p r i p o v e d i , in ko se t a k e izjave u s p e š n o razvijejo in razširijo, zvenijo kot k o m p e t e n t n o socialno d e l o .
P r i p o v e d i , ki jih p o s t a v i m o v o d n o s z bralci in občinstvi, n a s peljejo v d r u g o smer, kot če nas z a n i m a t a le a n a h z a s t r u k t u r e in v s e b i n e . Pro
učevanje socialnega dela kot p r i p o v e d n e g a načina p o k a ž e nujnost, d a u p o š t e v a m o različna p o d r o č j a in s m e r i socialnega dela, interakcije m e d kultu
r a m i strokovnjakov, jezikovne d o g o v o r e in legiti- m i r a j o č e a r g u m e n t e .
O S E B A , D O G O D E K I N D E J A N J E L i t e r a r n a teorija je razvila številne p r i s t o p e p r i razumevanju p r i p o v e d n e g a , zlasti tiste, ki so pove
zani s s t r u k t u r a l i z m o m (npr. C h a t m a n 1978, Rim- m o n - K e n a n 1983). O b r a v n a v a n j e t e h t e m se k a ž e kot način opisovanja različnih e l e m e n t o v p r i p o vedi in iskanje p o v e z a v m e d njimi. N e m a r a so d o g o d k i , o s e b e in dejanja najpogosteje u p o r a b ljeni e l e m e n t i p r i p r o u č e v a n j u z g o d b . M e d t e m ko so ti d e h s a m i p o sebi e l e m e n t i p r i p o v e d i , so tudi način, ki d o l o č a z g o d b i s t r u k t u r o in o m o g o č a do
s t o p n o s t p o m e n a bralčevi interpretaciji. P r e p r o sta z g o d b a lahko k o m b i n i r a vse tri e l e m e n t e — pojavi se d o g o d e k , ta pove nekaj o lastnostih oseb, k a r se izrazi v njihovem delovanju. N a p r i m e r , p o r o č i l o socialne delavke pravi, d a se je o t r o k v šolo vrnil z m o d r i c a m i ( d o g o d e k ) , z a b e l e ž e n a je s k r b g l e d e o č e t a , ki i m a z a s e b o j z g o d o v i n o nasilniškega vedenja (oseba), in z a t o sta učiteljica in socialna d e l a v k a skHcaU s e s t a n e k (dejanje).
R a z m e r j e m e d temi t r e m i e l e m e n t i p r i k a ž e struk
t u r o p r i p o v e d i in s t o p n j o , d o k a t e r e je z g o d b a d o b r o sestavljena. N a t a k n a č i n l a h k o ugotav
ljamo, aH je z g o d b a s k l a d n a in p o v e z a n a - to po
m e n i , aH je v s a k del v smislu m e d s e b o j n e odvis
n o s t i in u s t r e z n o s t i p o v e z a n z naslednjim, kar o m o g o č i oblikovanje s k l e p a o z i r o m a p o v z e t k a .
P o m e m b n o je tudi u p o š t e v a t i , aH je p r i p o v e d u r e j e n a zlasti okoli d o g o d k o v aH o s e b . F o r m a l n a l i t e r a r n a teorija ( P r o p p 1 9 6 8 ) se je u k v a r j a l a
p r e t e ž n o z v p r a š a n j e m o r g a n i z i r a n o s t i d o g o d k o v v z g o d b i in vidi o s e b e kot rezultat tega, k a r se dogaja. D r u g e avtorje p a bolj z a n i m a , k a k o se z g o d b a o r g a n i z i r a okoli o s e b . T o d o r o v ( 1 9 7 7 ) analizira p s i h o l o š k e z g o d b e , v katerih so d o g o d k i s t r u k t u r i r a n i okoli p o t e z o s e b , in Foster (1974) razlikuje m e d » z a o k r o ž e n i m i « in » p o v r š n i m i « značaji, p r i č e m e r imajo prvi k o m p l e k s n e zna
čilnosti in narekujejo s m e r p r i p o v e d i . C h a t m a n ( 1 9 7 8 : 1190) zapiše: »Teorija o o s e b a h in značajih m o r a o h r a n i t i o d p r t o s t in naj o b r a v n a v a o s e b e kot a v t o n o m n a bitja, ki niso p o m e m b n a le za r a z p l e t z g o d b e . Teorija naj p o k a ž e , d a l a h k o s p o m o č j o n a z n a n j e n i h ali n a k a z a n i h dejstev, ki so vključena v o s n o v n o konstrukcijo z g o d b e , občin
stvo r e k o n s t r u i r a o s e b o . « D r u g i avtorji g r e d o pri o b r a v n a v a n j u k o m p l e k s n i h z n a č a j e v o s e b v r o m a n i h o n s t r a n teksta. B a k h t i n ( 1 9 8 4 ) gre t a k o daleč, d a o značajih o s e b v r o m a n i h Dostojev
skega pravi, d a so n e d o k o n č a n i in izven k o n t r o l e avtorja.
V razvojno r a z i s k o v a l n e m intervjuju je e n a od s o c i a l n i h d e l a v k z n a š t e v a n j e m d o g o d k o v in o p i s o m ravnanja strokovnjakov p o v e d a l a z g o d b o o o t r o k u , ki so ga namestili v rejo: » M l a d a Azijka je bila n o s e č a , d r u ž i n a tega ni o d o b r a v a l a , govo
rilo se je o posvojitvi, s k o z svetovanje se je izvajal n e d o p u s t e n pritisk na m l a d o žensko.« Ko je bila p r i p o v e d p r i k o n c u , je e n a od raziskovalk vpra
šala, zakaj je d r ž a v a p r e v z e l a le skrb za o t r o k a , ni p a v o b r a v n a v o vključila m a m e . Socialna delav
k a je v o d g o v o r izdelala n a t a n č e n opis o s e b n o s t i m a t e r e : »Je še v e d n o ujetnica svojo k u l t u r e , je nezrela, n i m a dovolj samozavesti itn.« O p i s oseb
nosti je ustvarila zato, d a je opravičila svoje ravna
nje. Ž e v prejšnjih r a z i s k a v a h s e m ugotavljal, d a o p r i m e r i h , kjer gre za m a j h n o tveganje, pri
p o v e d u j e m o v e č i n o m a z n a š t e v a n j e m d o g o d k o v in o p i s o m ravnanja, m e d t e m ko p r i p o v e d i o zah
tevnejših p r i m e r i h vsebujejo p r e d v s e m n a t a n č n e opise o s e b (Hali 1997: 130). Tudi v opisih zahtev
nejših p r i m e r o v d o g o d k e in ravnanja p r i k a z u j e m o k r o n o l o š k o , v e n d a r p a se na vsaki stopnji p r i p o vedi p o m e n o s e b e in njene zgodovine povečuje.
Poglejmo p r i m e r . D o l g a p r i p o v e d o z g o d o v i n i mlade ž e n s k e , ki je veliko časa preživela v zavodu, govori o številnih menjavah n a m e s t i t v e in pre
kinitvah, toda n a vsaki stopnji je razlaga pripovedi p o v e z a n a z njenim z n a č a j e m in z n a č a j e m njene m a t e r e :
To c e l o t n o o b d o b j e vključuje veliko menjava
nja namestitev, ker k a r jaz v e r j a m e m , d a se je dogajalo, je, d a o n a — v SheiHnem p r i m e r u je bilo velikokrat t a k o , d a bi bile stvari v r e d u , dalo bi se s t e m shajat, a m p a k p o t e m bi ali o n a ali njena m a m a rekla, d a n e z d r ž i več z d r u g o . M a m a bi rekla, d a n e o b v l a d a Sheile, in Sheila bi rekla, d a n e p r e n a š a m a m e in d a se ji b o z m e š a l o , d a ji gre n a živce s t e m dret- j e m in kričanjem k a r n a p r e j , in p o t e m bi to pripeljalo v krizo...
Pavza, z a z n a m o v a n a s pomišljajem, je p o m e m b e n z n a k , ki p o k a ž e , k a k o se je z g o d b a iz p r i p o vedi o d o g o d k i h p r e u s m e r i l a v pripoved o Sheilini o s e b n o s t i .
K o n c e p t o s e b e je p o m e m b e n v p r i p o v e d i v so
cialnem delu, sploh, ker je ključna funkcija p r i p o vedi opis in k a t e g o r i z i r a n j e ljudi ter o z n a č e v a n j e tega, k a r je p o m e m b n o . D o g o d k e radi r a z l a g a m o t a k o , k a k o r d a nekaj p o v e d o o ljudeh, in o d t o d , kaj je t r e b a narediti. H k r a t i so o s e b e , ki n a s t o p a j o v s o c i a l n o d e l a v s k i h p r i p o v e d i h , p o d o b n e tistim iz B a k h t i n o v e g a D o s t o j e v s k e g a ( 1 9 8 4 ) , ki niso d o k o n č n o obHkovane. Socialni d e l a v e c / d e l a v k a kot a v t o r / a v t o r i c a se t r u d i , d a o p i š e in razvrsti ljudi v situacijah, o p r t i h n a d v o m u in kritiki.
R A Z P L E T , M O R A L A A L I B I S T V O Tako kot ključni e l e m e n t i je p o m e m b n a tudi s m e r p r i p o v e d i - k a k o so e l e m e n t i z g o d b e p o v e z a n i v k o h e r e n t n o celoto. O r a z p l e t u p o n a v a d i govori
m o kot o značilnosti, ki z a o b j a m e z g o d b o v celo
t o , v e n d a r je ta p o j e m p r e v e č s p l o š e n in ga u p o rabljajo zlasti literarni t e o r e t i k i . R i m m o n - K e n a n ( 1 9 8 3 : 135) m e n i , d a se r a z p l e t pojavlja le, ko gre za p o s l e d i c e , to je, ko u g o t a v l j a m o , kaj je p o v z r o č i l o d o g o d k e , ki jih opisuje p r i p o v e d . V večini analiz p r i p o v e d i p r i p i š e m o z g o d b i , d a i m a m o r a l o ali bistvo, n o t r a n j e s p o r o č i l o aH funkcijo, ki u s p o s o b i poslušalca, d a u s t r e z n o oceni p o m e m b n o s t in ugotovi smisel z g o d b e . L a b o v ( 1 9 7 2 ) pravi, d a m o r a z g o d b a p o s l u š a l c u odgovoriti n a v p r a š a n j e : »In kaj p o t e m ? «
G e r g e n (v tisku) p o v z a m e ključne t o č k e , ki so p o m e m b n e za bistvo z g o d b e . Prvič, z g o d b a m o r a imeti, kot s a m t e m u r e č e , »veljaven k o n e c « . S t e m vpelje n a m e n , cilj, ki je z a p o s l u š a l c a v n e č e m p o m e m b e n . D r u g i č , d o g o d k i in o s e b e , ki jih i z b e r e p r i p o v e d o v a l e c z g o d b e , m o r a j o u s t r e z a t i koncu. Vsaka situacija nakazuje celo vrsto m o ž n i h
razlag, a pripovedovalec m o r a z a d r ž a t i p o z o r n o s t poslušalca, z a t o je n u j n o , d a v p r i p o v e d vključi p r i m e r n e d o g o d k e . T r e t j i č , z g o d b a v s e b u j e v z r o č n e p o v e z a v e , ki k a ž e j o , k a k o in zakaj so d o g o d k i ali entitete m e d seboj p o v e z a n i . G e r g e n navaja R i c o e u r a : »Razlage m o r a j o biti v t k a n e v blago p r i p o v e d i , « t a k o d a je p o t e m , ko s m o n a k o n c u z g o d b e , k o m e n t a r , ki razlaga p o m e n in smisel d o g o d k o v , že n a voljo.
Kar p r a v i m o , govori o t e m , da p r i p o v e d o v a l e c s k r b n o izdela r a z p l e t z g o d b e , in za n e k a t e r e tek
ste, kot so n a p r i m e r p o r o č i l a s o d i š č ^ to zagotovo velja. T o d a b r a l e c je tisti, ki zasleduje razplet.
W h i t e ( 1 9 8 0 : 13) m e n i , d a je lahko zgodovinski d o k u m e n t , ki sestoji iz s e z n a m a d o g o d k o v z da
t u m i , p o t e n c i a l n a z g o d b a z r a z p l e t o m : »Kjer je z g o d b a , m o r a biti tudi r a z p l e t - če seveda z raz
p l e t o m m i s h m o s t r u k t u r o o d n o s o v , p o kateri so d o g o d k i , ki s m o jih pripeljali v z g o d b o , s t e m , d a so p r i k a z a n i kot del celote, oskrbljeni tudi s po
m e n o m . «
Pri b r a n j u je razplet postavljen t a k o , kot ga določi b r a l e c , ki išče n a č i n p o v e z a v e e l e m e n t o v v z g o d b o z veljavnim koncem"*. Socialnodelavske z a b e l e ž k e p r i m e r o v d o b r o p r i k a ž e j o z a h t e v o p o r a z p l e t u . Garfinkel (1967: 199) ugotovi, d a so za
b e l e ž k e v z d r a v n i š k i h k a r t o t e k a h p i s a n e t a k o , da b o d o p o z n e j š e g a b r a l c a p r e p r i č a l e o u s t r e z n o s t i ravnanja, ki je bilo v skladu z o k o h š č i n a m i in ga je r a z u m e t i kot u p r a v i č e n o . V z e t o na s p l o š n o , zabeležke p r i m e r o v p o r o č a j o o d o g o d k i h , o s e b a h in u k r e p i h , v e n d a r puščajo b r a l c a , d a s a m oceni p o m e n in d a torej sam ugotovi razplet. S p r o u č e vanjem k a r t o t e k (Hali 1997: 2 2 0 ) s e m o p a z i l , k a k o je v z a b e l e ž k i n a v e d e n d o g o d e k in u k r e p , v e n d a r b r e z p o v e z a v e z nasilnim z n a č a j e m mla
deniča:
Razložil s e m [v dijaškem d o m u ] vse o S t u a r t u , d a je bil v reji in d a je občutljiv in d a b o ob
č a s n o p o t r e b o v a l p o s e b n o s k r b . G o s p o d X Y je rekel, d a je to že v r e d u . Njegova ž e n a je bila rejnica in o n je bil hišnik n a šoli.
Poglejmo še p o z n e j š e p o r o č i l o o d o g o d k u in u k r e p u , t o d a t o k r a t je p o m e n z g o d b e u s m e r j e n v S t u a r t o v nasilni z n a č a j . Po seriji p r o b l e m o v , ki so jih imeli v dijaškem d o m u , se je n a m r e č p o r o čanje o d o g o d k i h p r e t r g a l o z z a p i s o m , ki narav
nost n a g o v o r i i z b r a n e g a p o s e b n e g a b r a l c a , da p r e b e r e c e l o t e n razplet:
S p o r o č i l o za (vodjo tima):
G o r n j e je o p i s t r e n u t n e situacije v zvezi s S t u a r t o m . Si pripravljen p o d p r e t i ta n a č r t ? Pripravil sem ga na p o d l a g i S t u a r t o v e g a našte
vanja njegovih p r o b l e m o v in kaj bi o n sam rad naredil.
P r o s i m za k o m e n t a r - p l u s p o d p i s za d e n a r . Ta »načrt« je p o s k u s , k a k o u m e s t i t i cilj v zao
k r o ž e n o celoto, s t e m d a p o s t a v i d o g o d k e , Stuar
tov značaj in dejanja v m e d seboj p o v e z a n o celoto, ki d o te t o č k e v dosjeju s a m a p o sebi ni bila dolo
č e n a . G r e za n e p r i č a k o v a n vpis, ko pisec zabelež
ke izstopi iz doslej p r e d v s e m p o r o č a n j a o dogod
kih in p o s k u š a p r i d o b i t i d o l o č e n e g a p o s e b n e g a bralca, d a p o t r d i p o m e n z g o d b e . Z a g o t o v o p a je to p o s e b n o s t , saj je n a s p l o š n o b r a l e c tisti, ki v p r i m e r u branja z a b e l e ž k v k a r t o t e k a h in spisih z d r u ž i dejanja in d o g o d k e v r a z p l e t .
Trditev, d a je vključevanje » i n d i v i d u a l n e g a n a č r t o v a n j a « v zapis n e p r i č a k o v a n o , n e p o m e n i , d a gre za s o c i a l n o delo b r e z u s m e r i t v e . Reči ho
č e m , d a z a r a d i s a m e nepredvidljivosti d o g o d k o v u p o r a b a n a č r t a deluje kot z a č a s n a in glede n a to se p r a v p r i zapisih v s o c i a l n e m delu identifikacija r a z p l e t a v e č i n o m a p r e p u š č a b r a l c u .
P R E P R I Č L J I V O S T I N V E R O D O S T O J N O S T
N a z a č e t k u s e m zapisal, d a v filologiji z g o d b o in pripoved različno povezujejo s k o n c e p t o m resnice - n a z g o d b o p o navadi gledajo t a k o , kot d a ji ni m o g o č e p o p o l n o m a verjeti, m e d t e m ko p r i p o v e d jemljejo kot v e r o d o s t o j n o . T o d a k a k o r koli vzame
m o , p r i p o v e d o v a l e c si n a v a d n o zelo p r i z a d e v a , d a bi bila z g o d b a videti r e s n i č n a (ah prepričljiva) in t u d i precej l i t e r a r n e kritike je p o v e z a n e z vpra
šanjem, ali je m o g o č e d o g o d k u , o s e b i ali dejanju verjeti. Prav z a t o imajo p r i p o v e d o v a l c i z g o d b , n a p r i m e r socialni delavci, ki govorijo o resničnih ljudeh in d o g o d k i h , p o d o b n o skrb kot pisatelji r o m a n o v - oboje skrbi vtis r e s n i č n o s t i . Prouče
vanje p r i p o v e d i v socialnem delu p a ni u s m e r j e n o v iskanje resničnosti aH neresničnosti zgodbe, tem
več v t o , k a k o d o s e č i vtis r e s n i č n o s t i . Z relativis
tične pozicije bi l a h k o rekli, d a resnica tako ali t a k o ni n a r a z p o l a g o , saj je v v s e h z g o d b a h n a p r v e m m e s t u p r i p o v e d in torej to, k a k o p r e p r i č a t i p o s l u š a l c a / b r a l c a , n a t a k e m i z h o d i š č u p a ni mo
g o č e razHkovati dejstev od njihove p r e d s t a v i t v e .
1991
O b s t a j a z a n i m i v a raziskava o t e m , k a k o govo
r e c p o v e dejstva. Z n a m e n o m , da bi p o d a l dejan
sko r e s n i c o , m o r a urediti d o g o d k e , o s e b e in deja
nja n a t a k način, d a z g o d b a zveni kot objektivno z n a n a . Smith ( 1 9 9 3 : 27) pravi: »Dejanski dogodki niso dejstva. Šele z u s t r e z n i m p o s t o p k o m katego- riziranja d o g o d k o v se transformirajo v dejstva.«
N a p r i m e r : p r i p o v e d o v a l e c z g o d b e organizira svojo p r i p o v e d tako, da se o d m a k n e od fenomena, ki ga opisuje: »Naj želim ali ne, naj p r i z n a m ali n e , to je dejstvo.« R e s n i č n o s t z g o d b e ni odvisna o d pripovedovalca. Smith p o k a ž e , kako š t u d e n t k a Angela opiše n a s t o p d u š e v n e krize p r i prijateljici, k a r je bilo o č i t n o j a s n o v s e m r a z e n njej. V s a k a priča p o r o č a n e o d v i s n o od drugih. D u š e v n a bole
z e n je dejansko ugotovljena neodvisno od pripove
dovalca zgodbe. V eni prejšnjih raziskav sem pisal, k a k o je socialni delavec opisal s t r a n k o kot neko- o p e r a t i v n o , p o t e m ko je poslušal številne d r u g e s t r o k o v n j a k e ( m e d i c i n s k e s e s t r e , z d r a v n i k e in d r u g e ) , ki so menili, d a je o s e b a n e k o o p e r a t i v n a , še p r e d e n se je n a sceni pojavil socialni delavec (Hali 1997: 9 7 ) . Razvrščanje d o g o d k o v in prič sta tista, ki ustvarita objektivnost dejstev.
Pripovedovalci z g o d b se hočejo izkazati kot kredibilni p r i p o v e d o v a l c i z g o d b in pri t e m u p o rabljajo vsa r e t o r i č n a sredstva, d a d o k a ž e j o svojo i n t e g r i t e t o . Prav t a k o kot l a h k o ustvarijo vero
d o s t o j n o s t , s t e m da se izključijo iz ocenjevanja d o g o d k o v in o s e b , lahko verodostojnost dokažejo tudi z n a s p r o t n i m s r e d s t v o m , to je t a k o , da se razglasijo za opazovalce dogodkov in s t e m seveda kot zanesljive p r i č e . S h u m a n o v a ( 1 9 8 6 ) pove s p r i m e r o m z g o d b o p r e t e p i h v šoli, ko so »dejstva«
d o b r o z n a n a , k a k o v e r o d o s t o j n o s t p r i č e počiva n a bližini d o g o d k u . Priče, ki so se nahajale blizu d o g o d k a , so bile veljavne p r i č e .
Pogosto se zgodi, d a socialni delavci p o k a ž e j o p o m e m b n o s t p r i m e r a t a k o , d a ga ilustrirajo. Z a p r i m e r : v razvojno raziskovalnem intervjuju je so
cialna delavka v zgodbi ilustrirala reakcijo m a t e r e , ki i m a 15-letno hči, t a k o , d a je opisala s e s t a n e k pri psihologinji:
In ko je k o n č n o prišlo d o d n e v a s e s t a n k a na
vzlic v s e m u v l o ž e n e m u d e l u — u r e d i l a s e m t a k o , d a bi jima bila hvaležna, če bi se bili pri
pravljeni pogovarjati, p o t e m bi ju n a k r a t k o pustila sami, da n e bi prišlo d o napete situacije, n o , bilo je pol u r e z a m u d e , ravno sem se začela ukvarjati z njo / h č e r k o ] , ko je dejansko prišla m a m a z [ o s t a h m a d v e m a o t r o k o m a / in je h č e r
p o p o l n o m a ignorirala, kot d a sploh ne obstaja in d a je vse, k a r i m a p o v e d a t i , to, d a z njo n o č e imeti n o b e n e g a o p r a v k a . Bilo je, kot da čas v m e s sploh ni tekel [od t r e n u t k a , ko je šla v rejo/. Strašno ji je škodovalo / h č e r k i / , še bolj p a se mi je z d e l o , d a m a m i . «
Z g o d b a z organizacijo d o g o d k o v , n a m e n o v in t e m p a rabi za ilustracijo teže m a t e r i n e zavrnitve.
Z g o d b a p r i k a ž e socialno delavko kot organiza
t o r k o - kot o s e b o , ki se t r u d i in p o s k u š a n a r e d i t i stvari k a r se d a p r e p r o s t e t e r je h k r a t i t u d i p r i č a m a t e r i n e s a b o t a ž e svojih n a p o r o v . K o n t r a s t , ki se p o k a ž e m e d z a ž e l e n i m n a č r t o m , kot ga je orga
nizirala socialna delavka, in n e z a ž e l e n i m i z i d o m , ki ga je p o v z r o č i l a m a m a , je o s r e d n j e sredstvo, ki rabi za razkritje zavrnitve ( S m i t h 1 9 9 3 : 3 4 ) . Ta z g o d b a , ki razvije v e r o d o s t o j n o s t s o c i a l n e delavke kot p r i č e , je u p o r a b l j e n a v intervjuju tudi z a t o , d a n a k a ž e , v k a t e r o s m e r se b o razvijal p r i m e r : »Na tej točki se p o č u t i m o , kot d a ni več poti domov,« in ista z g o d b a se pojavi tudi v d r u g i h d o k u m e n t i h , z a t o d a p o k a ž e m a t e r i n o zavrnitev.
Videli s m o , d a se r e s n i č n o s t dejstev in vero
dostojnost izpolni z organizacijo pripovedovanja.
V t e m p r i m e r u je socialna delavka u p o r a b i l a o b a n a č i n a : k o n t r a s t kot s r e d s t v o , s k a t e r i m je doka
zala zavrnitev, gradila p a je tudi na svojem statusu priče. V e r o d o s t o j n o s t se t a k o razvije dvojno, kot n e o d v i s n a o d k o n t r o l e socialne delavke in kot
temelječa n a n j e n e m o p a z o v a n j u . s
U P O R A B A P R I P O V E D I
Razmišljali s m o o številnih k o n c e p t i h analize pri
p o v e d i , ki jih lahko u p o r a b i m o p r i r a z u m e v a n j u načinov o r g a n i z i r a n o s t i in upravljanja s teksti v socialnem delu. Z d i se, d a so v teh tekstih prisotne tiste značilnosti p r i p o v e d i , ki b o d o u s t r e z a l e za
h t e v a m p r i p o v e d o v a n j a z g o d b . Brez t e h značil
nosti tekst n e bi zvenel s k l a d e n ali prepričljiv.
U r e j e n o s t z g o d b u s t r e z a p r i č a k o v a n j e m glede s t r u k t u r e z g o d b : kritična situacija, zaplet, rešitev.
Z g o d b e govorijo d o l o č e n i m p o s l u š a l c e m , zaže
lenim občinstvom, ki so poklicani, d a berejo doku
m e n t . Kot v v s e h z g o d b a h so p o k a z a n i d o g o d k i , dejanja in o s e b e , t o d a z g o d b e iz socialnega dela p r e d v s e m opisujejo o s e b e (karakterje), p r i t e m še zlasti » n e d o k o n č a n e « osebe (karakterje). Zgod
b e so u r e j e n e okoli zapleta aU »verjetnega konca«
in kot t a k e ustvarjajo dejstva in v e r o d o s t o j n o s t .
Vprašanje, ki se, kot v vseh z g o d b a h , postavlja zdaj, je: »In kaj p o t e m ? « Če bralce p r e p r i č a m o , d a analize p r i p o v e d i v resnici p o k a ž e j o , d a social- n o d e l a v s k o govorjenje in pisanje temelji n a potre
bi p o p r i p o v e d o v a n j u d o b r e z g o d b e - k a k o to p o m a g a s o c i a l n e m u delu v p r a k s i ? N a to ni lahko odgovoriti, saj je značilna reakcija n a relativizem in d r u ž b e n i konstruktivizem stališče, da opustitev iskanja objektivne resnice p o m e n i k o n e c delova
nja. V e n e m o d poglavij svoje knjige z a p i š e m ( P i e r s o n 1 9 9 8 : 3 4 ) : »Toda b r a l c e v n e s m e m o u s p a v a t i z mislijo, da ne gre za velike z a d e v e . P r e o k u p a c i j a z j e z i k o m in p r e p r i č a n j e , d a sta resnica in objektivnost le d r u ž b e n i konstrukciji, bi napravih strašno škodo.« Na srečo so tu številni d r u g i o d z i v i , ki v p r i p o v e d i n e vidijo k o n c a socialnega dela, a m p a k z a č e t e k p r e o b l i k o v a n j a p r a k s e . Z a o k u s b o m prikazal nekaj teh projektov.
N E I Z O G I B N O
N a m e n analize pripovedi (in splošneje, d r u ž b e n i h konstrukcij) je, d a p o k a ž e , k a k o govorci in pisci n e i z o g i b n o organizirajo svoje p o r o č i l o v obliki z g o d b e . Ni m o g o č e ustvariti p o r o č i l a b r e z u p o r a b e p r i p o v e d n i h sredstev, o katerih s m o govorih.
Kot pravi Derridajev (1976) znameniti izrek: »On
stran b e s e d i l a ni n i č e s a r « , o n s t r a n p r i p o v e d i ni n o b e n e bolj zanesljive verzije in ničesar, k a r n e bi bilo o k u ž e n o z z a h t e v a m i p r i p o v e d o v a n j a z g o d b . W h i t e ( 1 9 9 9 : 9 2 ) z a p i š e : »To n e p o m e n i , d a bi l a h k o socialni delavci, če bi poskusili, p r e d - stavljah svoje p r i m e r e n a k a k š e n bolj avtentičen način, ki n e bi vključeval p r i p o v e d n e g a načina p r i k a z o v a n j a d o g o d k o v . V s a k o dejanje n a m r e č u m e s t i m o v p r i p o v e d n i k o n t e k s t iz p o t r e b e , d a o p r a v i m o najbolj temeljno n a l o g o , to p a je iden
tificiranje in r a z u m e v a n j e , kaj k d o (vključno z nami) p o č n e o b k a t e r e m k o h t r e n u t k u . «
Če razmišljamo n a t a k način, se zdi p r i m e r n o , da pripoved raje s p r e j m e m o , kot da jo p o s k u š a m o zavrniti. T o d a ovira, ki jo m o r a m o pri t e m ob
vladati, je očitek kvietizma, pasivnosti, n a p e r j e n z o p e r p r i p o v e d n e p r i s t o p e , češ da p r e v z e m a n j e relativistične d r ž e p o m e n i izključevanje m o ž n o s t i postavljanja političnih ali p r a k t i č n i h odločitev.
H e r r n s t e i n Smith (1997: 1) pravi, »da zavračanje objektivizma p r e d p o s t a v l j a diskvalifikacijo poli
tičnega.«
Različni avtorji so z a t o razvili p r i s t o p , ki pod
p i r a relativizem glede objektivnih trditev, h k r a t i
p a iščejo s o d o b n e in l o k a l n e m o ž n o s t i reševanja p r o b l e m o v . H e r r n s t e i n S m i t h (ibid.) n a p r i m e r p o n u j a n e - o b j e k t i v i s t i č n i p r i s t o p k r a v n a n j u . M e n i , d a p r i s p r e j e m a n j u m o č n i h o b j e k t i v n i h trditev p r e ž i velika n e v a r n o s t , d a b o d o d o l o č e n e z n a n s t v e n trditve obveljale za vse p o d o b n e situa
cije. N a m e s t o tega »ne-objektivistično« ravnanje temelji n a » t r e n u t n e m p r e m i s l e k u « ( 1 9 9 7 : 16) - n a o k o h š č i n a h , m o ž n i h alternativah, verjetnih izi
dih, z g o d o v i n s k i h d o k a z i h in p r a v n i h p r e c e d e n - sih, širših interesih s k u p n o s t i in ciljih, splošnih v r e d n o t a h , p r e p r i č a n j i h in p r e t e k h h izkušnjah.
F o u c a u l t o v o ( 1 9 8 1 : 12) s t a h š č e , ko sprašuje o reformi z a p o r o v , je p o d o b n o :
Tega, k a r je t r e b a n a r e d i t i , n e smejo določati reformisti, naj b o d o p r e r o k i ah zakonodajalci, a m p a k m o r a biti n a r e j e n o skoz dolgotrajno delo [...], izmenjave, refleksije, p o s k u s e , raz- h č n e analize [...] To je p r o b l e m subjekta, ki deluje.
N a t a k način l a h k o študije o p r i p o v e d i h jem
ljemo kot l o k a l n e in z a č a s n e r e s n i c e , ki ponujajo l o k a l n e rešitve, o k a t e r i h se je m o g o č e pogajati.
I M P L I K A C I J E Z A P R A K S O Skoz analizo d i s k u r z o v in p r i p o v e d i l a h k o posta
n e j o s o c i a l n i d e l a v c i / d e l a v k e občutljivejši za diskurzivne p o s e b n o s t i interakcij s s t r a n k a m i . Da
vid S i l v e r m a n ( 1 9 8 7 ; 1997) je opravil raziskavo v bolnišnicah in svetovalnicah b o l n i k o m z aidsom, p r i č e m e r ga je z a n i m a l a tudi p r a k t i č n a u p o r a b a rezultatov raziskave. V študiji se ne ukvarja z vpra
šanji » u č i n k a terapije«, t e m v e č zagovarja trditev, d a l a h k o mikro-študije interakcij m e d klienti in strokovnjaki omogočijo vpogled v nevidne dogod
ke p r i svetovanju, k a r je l a h k o z a n i m i v o tudi v smislu svetovanja. P o k a ž e , d a imajo d o l o č e n e k o m u n i k a c i j s k e oblike, kot so p o s r e d o v a n j e in
formacij in intervjuji, d o l o č e n e p o s l e d i c e in da ukvarjanje z »delikatnostjo z a d e v e « p o m e m b n o vpliva n a odziv k h e n t a (1997: 217).
V neki drugi raziskavi p a n a s je z a n i m a l a prak
tična u p o r a b a p r o u č e v a n j a u d e l e ž b e staršev p r i zaščiti o t r o k (Hali, Slembruck, v tisku) in ugotoviH s m o tole: u d e l e ž b a staršev p r i o d l o č a n j u je bila razumljena v smislu njihovega sodelovanja na kon
ferenci o zaščiti o t r o k , p o t e m p a je organizacija v l o g g o v o r n i k o v n a k o n f e r e n c i z e l o o m e j i l a
