BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
TANJA ZUPANČIČ
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO PRIPOROČIL O ZDRAVI PREHRANI
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJSKI PROGRAM: BIOLOGIJA IN GOSPODINJSTVO
TANJA ZUPANČIČ
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec Somentorica: asist. Martina Erjavšek
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO PRIPOROČIL O ZDRAVI PREHRANI DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
diplomskega dela.
Hvala obema ravnateljicama šol in učiteljem, ki so mi omogočili izvedbo ankete in vsem šestošolcem in sedmošolcem OŠ Dolenjske Toplice in OŠ Ţuţemberk, ki so sodelovali v empirični raziskavi diplomskega dela.
Največja zahvala pa gre mojim staršem, sestri in fantu, ki so mi skozi celotno šolanje stali ob strani, me spodbujali, ko je bilo najteţje in se z mano veselili vseh mojih uspehov.
Hvala tudi vsem, ki so mi na moji poti v času šolanja kakor koli pomagali in me podpirali, da je bila moja pot laţja.
Vse naše sanje se lahko uresničijo – če le imamo pogum, da gremo z njimi. (W. Disney)
času otroštva in mladostništva, saj se posledično oblikujejo zdrave prehranjevalne navade, ki vplivajo na izbiro ţivil in način prehranjevanja kasneje v ţivljenju. To v vseh starostnih obdobjih pripomore k dobremu zdravju, preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni in dobremu počutju.
Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen je odnos učencev in učenk do priporočil o zdravi prehrani ter v kolikšni meri učenci upoštevajo priporočila o zdravi prehrani.
Podatki so bili zbrani empirično z anketiranjem 105 učencev 6. in 7. razreda v dveh različnih osnovnih šolah.
Analiza rezultatov je pokazala, da imajo učenci pozitiven odnos do priporočil o zdravi prehrani. Opazna je razlika v odnosu do obravnavanih prehranskih priporočil glede na spol učencev, in sicer imajo dekleta bolj pozitiven odnos do večine prehranskih priporočil.
Osnovnošolci večino priporočil o zdravi prehrani ne upoštevajo pogosto, opazi pa se boljše prehranjevalne navade in pogostejše upoštevanje prehranskih priporočil pri dekletih kot pa pri fantih. Ocenjujem, da se učenci slabo zavedajo dolgoročnega pomena zdrave prehrane, saj kot koristi uţivanja zdrave prehrane izpostavljajo le tiste, ki se pokaţejo sproti, ne pa kasneje v ţivljenju. Osnovnošolci ocenjujejo, da o zdravi prehrani največ vedo zdravniki in starši. Pomemben del prehranskega izobraţevanja je tudi spodbujanje otrok k upoštevanju priporočil o zdravem prehranjevanju. Otroci morajo občutiti pozitivne učinke zdravega prehranjevanja, kar pomembno vpliva na njihovo notranjo motivacijo za zdravo prehranjevanje.
KLJUČNE BESEDE: prehrana, prehranska priporočila, odnos do prehranskih priporočil, upoštevanje prehranskih priporočil, osnovnošolci
important during childhood and teenage years. As children develop healthy eating practices, the choice of foods and their eating style will be part of the lifestyle. This helps to maintain good health through all the stages of their lives and prevents chronic non- contagious diseases as well as promotes a good well-being.
The intention of this degree thesis is to determine what is the attitude of pupils towards the recommendations of healthy eating and to what extent these recommendations are accepted.
The information has been obtained empirically by questioning 105 pupils in classes 6 and 7 of two different primary schools.
The analysis of the results shows that pupils have positive attitude towards the recommendations for healthy diet. However, there is a noticeable difference between the sexes in how they relate to the debate above - the girls have more positive approach in comparison to the boys in majority of the healthy eating recommendations. Primary school pupils do not take enough notice of the advice on healthy eating; it is noticeable that the girls accept the good food guidance more often. I have come to the conclusion that pupils are not aware enough of long-term importance of healthy eating and only note the short- term positive results. Pupils, therefore, do not concern themselves with the fact that we need to maintain a healthy diet daily for the rest of our lives. The pupils think doctors and parents know most about healthy eating. Important factor in nutrition education is encouraging children to follow the healthy eating recommendations. Observing and experiencing healthy eating habits are an important element in motivating children to maintain healthy the eating style.
KEY WORDS: diet, diet recommendations, eating style, healthy eating habits, nutrition education, pupils
2 TEORETIČNI DEL... 2
2.1 ZDRAVA PREHRANA ... 2
2.1.1 Zdrava prehrana otrok in mladostnikov... 3
2.2 PRIPOROČILA O ZDRAVI PREHRANI ... 3
2.2.1 Prehranska priporočila za otroke in mladostnike ... 4
2.2.1.1 Energijska vrednost ... 5
2.2.1.2 Hranilne vrednosti ... 6
2.2.1.3 Beljakovine ... 6
2.2.1.4 Maščobe ... 6
2.2.1.5 Ogljikovi hidrati in prehranska vlaknina ... 7
2.2.1.6 Voda ... 8
2.2.1.7 Vitamini in elementi ter sol ... 8
2.3 PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV ... 9
2.4 ODNOS DO ZDRAVE PREHRANE ... 10
2.5 VPLIVI OKOLJA NA PREHRANJEVANJE ... 11
2.6 PREHRANSKO IZOBRAŢEVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV ... 12
3 EMPIRIČNI DEL ... 13
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 13
3.2 CILJI RAZISKOVANJA ... 13
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 13
3.4 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ... 13
3.5 REZULTATI IN RAZPRAVA ... 14
3.5.1 Odnos učencev do zdrave prehrane in prehranskih priporočil ... 14
3.5.2 Upoštevanje priporočil o zdravi prehrani ... 23
3.5.3 Odnos učencev do virov informacij o zdravi prehrani ... 26
3.5.4 Pridobivanje informacij o zdravi prehrani ... 28
4 SKLEP ... 30
5 LITERATURA ... 32
Preglednica 2: Pomembnost različnih dejavnikov za dobro počutje ... 14
Preglednica 3: Pomembnost različnih dejavnikov za dobro počutje glede na spol ... 15
Preglednica 4: Ocena vpliva posameznih prehranskih priporočil na zdravje ... 16
Preglednica 5: Ocena vpliva posameznih prehranskih priporočil na zdravje glede na spol 17 Preglednica 6: Koristi ob uţivanju zdrave prehrane ... 19
Preglednica 7: Strinjanje z ukrepi o zdravi prehrani ... 20
Preglednica 8: Strinjanje z ukrepi o zdravi prehrani glede na spol ... 21
Preglednica 9: Ocena vpliva posameznih dejavnikov na zdravo prehranjevanje ... 22
Preglednica 10: Ocena vpliva posameznih dejavnikov na zdravo prehranjevanje glede na spol ... 23
Preglednica 11: Upoštevanje priporočil o zdravi prehrani ... 24
Preglednica 12: Upoštevanje priporočil o zdravi prehrani glede na spol ... 25
Preglednica 13: Mnenje osnovnošolcev o znanju posameznih oseb o zdravi prehrani ... 26
Preglednica 14: Mnenje osnovnošolcev o znanju posameznih oseb o zdravi prehrani glede na spol ... 27
Preglednica 15: Pridobivanje informacij o zdravi prehrani ... 28
Preglednica 16: Pridobivanje informacij o zdravi prehrani glede na spol ... 29
1
1 UVOD
V zadnjih dvajsetih letih se je debelost pri obeh spolih več kot podvojila. Glavni razlog za to je prekomerno uţivanje maščobnih in sladkih ţivil, prigrizkov in sladkih pijač, ki niso v skladu s prehranskimi priporočili (Räihä, Tossavainen, Turunen, Enkenberg in Kiviniemi, 2012).
S tega vidika je pomemben pozitiven odnos otrok do zdravega prehranjevanja, ki ga otroci oblikujejo tudi izven doma – v šoli, med vrstniki in preko medijev, saj lahko sami presodijo katera ţivila izbrati in preprečiti negativen vpliv na njihovo zdravje. Pomembno je, da učenci spoznajo prehranska priporočila, vzpostavijo pozitiven odnos do priporočil in jih v čim večji meri upoštevajo (Krajnc, 2015).
Pomembno je, da se otroci prehranjujejo zdravo in uţivajo kakovostna ţivila, saj to vpliva na njihovo trenutno počutje, na samopodobo ter na njihovo zdravje zdaj in v zrelejših letih.
Posebej pomembne so prehranjevalne navade, ki so pridobljene v otroštvu, saj se prenašajo na kasnejša ţivljenjska obdobja, ter vplivajo na izbiro ţivil in način prehranjevanja kasneje v ţivljenju (Gregorič, 2010).
V diplomskem delu sem raziskovala odnos učencev do priporočil o zdravi prehrani. V teoretičnem delu sem na osnovi pregleda dostopne tuje in domače literature raziskala priporočila o zdravi prehrani za otroke in mladostnike. Osredotočila sem se tudi na prehranjevalne navade osnovnošolcev in na njihov odnos do zdrave prehrane. Ker na otrokovo odločanje o uţivanju zdrave prehrane vplivajo tudi drugi dejavniki iz okolja, sem ugotavljala kaj vpliva na odnos osnovnošolcev do zdrave prehrane. Ena izmed pomembnih dejavnikov je tudi šola, ki ima vzgojno in izobraţevalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zato sem raziskala koliko informacij o zdravi prehrani otroci pridobijo v času formalnega izobraţevanja.
V sklopu empiričnega dela so otroci na dveh osnovnih šolah izpolnili anketni vprašalnik. S tem sem ţelela pridobiti poglobljen vpogled v odnos in upoštevanje priporočil o zdravi prehrani s strani učencev in učenk.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 ZDRAVA PREHRANAZdrava prehrana zajema priporočila o fizioloških potrebah organizma po energiji in hranilih ter priporočila o ţivilih in o priporočenem ritmu prehranjevanja glede na starost, spol in delo posameznika. Glavni namen je preprečevanje obolenj in stanj, ki jih lahko povzroči nezdrava prehrana. Priporočila morajo biti znanstveno potrjena (Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010, 2005).
Pokorn (2004) definira zdravo prehrano kot uravnoteţeno prehrano, ki preprečuje nastanek deficitarnih bolezni (to so bolezni, ki ne predstavljajo socialnega ali medicinskega tveganja), kot varno hrano, ki ne sme vsebovati zdravju škodljivih snovi (aditivi1 in kontaminanti2) ter kot varovalno prehrano, ki varuje pred nastankom civilizacijskih bolezni.
Hrana mora biti tudi kakovostna, za to lastnost pa je pomemben videz ţivila (velikost, barva, okus, vonj, sveţina), notranja oz. prehranskofiziološka kakovost (vsebnost ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralnih snovi) ter uporabna vrednost (moţnost transporta in skladiščenja) (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016).
Zdrava prehrana vključuje hrano, ki ohranja in krepi človekovo zdravje. Prehranjevanje posameznika lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroţa njegovo zdravje ali kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto ţivljenja. Nezdrav ţivljenjski slog (nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, alkohol, kajenje) v veliki meri pripomore k nastanku kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in oţilja, sladkorna bolezen, nekatere vrste raka, nekatera kronična pljučna obolenja, debelost, osteoporoza ter druge bolezni mišično- skeletnega sistema (Hlastan Ribič, 2009).
Webster Gandy (2013) meni, da hrane ne smemo deliti na dobro in slabo. Ključ do zdrave prehrane je uravnoteţena prehrana, ki jo obravnavamo kot celoto. Če je prehrana neuravnoteţena in vsebuje preveč »manj dobre« hrane, ta postane nezdrava.
1 Aditivi (dodatki) za hrano/ţivila - so snovi, ki se običajno ne uporabljajo oziroma uţivajo kot ţivilo in niso tipične sestavine ţivila, se pa namensko dodajajo ţivilu iz tehnoloških razlogov v proizvodni verigi (ReNPPP, 2005).
2 Kontaminanti - so biološki, kemijski ali fizikalni dejavniki, ki lahko ogroţajo zdravje ljudi in so nenamensko prisotni v ţivilu, kot posledica postopkov pridelave, proizvodnje in prometa ţivil ali kot posledica onesnaţenosti okolja (ReNPPP, 2005).
3 2.1.1 Zdrava prehrana otrok in mladostnikov
Zdrava prehrana je v otroškem in mladostniškem obdobju bistveno bolj pomembna kot v odrasli dobi, saj predstavlja izvor energije za delovanje telesa ter zagotavlja energijo za rast in razvoj. Širše gledano ima hrana poleg prehranjevalnega tudi psihološki in socialni pomen.
Hrana je v čutnem in čustvenem doţivljanju otroka povezana s prvimi zadovoljujočimi občutji in mu ostane še kasneje v podzavesti kot prispodoba ugodja, zadoščenosti in tolaţbe (Gregorič, 2010).
V obdobju odraščanja je zdravo in uravnoteţeno prehranjevanje pomembno, ker omogoča optimalno zdravje, rast in razvoj otroka ter preprečuje zdravstvene probleme kot so prenizka ali prekomerna telesna masa in nezadostna preskrba z esencialnimi hranilnimi snovmi (Šolski lonec, 2013). Pomembne so tudi povečane energijske in hranilne potrebe zaradi hitrejše rasti in razvoja otroka, primerna prehrana pa prispeva k zdravju in dobremu počutju ter preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni (Stallings in Yaktine, 2007).
Med najpomembnejše prehranske dejavnike varovanja zdravja spada zadosten vnos zelenjave in sadja, omejevanje količine vnosa energijsko goste in hranilno revne hrane ter redno uţivanje dnevnih obrokov s poudarkom na zajtrku (WHO, 2003; WHO, 2005).
2.2 PRIPOROČILA O ZDRAVI PREHRANI
Ljudje se med seboj razlikujemo po genski zasnovi, na zdravje posameznika pa vpliva tudi okolje v katerem ţivimo, izpostavljenost stresnim situacijam in telesna neaktivnost. Zaradi tega lahko govorimo le o splošnih smernicah zdravega prehranjevanja, pri čemer pod zdravo prehranjevanje prištevamo prehranjevalne navade in izbiro hrane, ki dolgoročno ne bo imela škodljivih posledic za organizem (Zdrava prehrana, 2014).
Energijske in hranilne potrebe se pri posamezniku razlikujejo in so odvisne od različnih endogenih in eksogenih vplivov, zato je konkretne potrebe moţno določiti samo pri točno določenih in majhnih skupinah prebivalstva (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004).
V Sloveniji so splošna priporočila oziroma smernice zdravega prehranjevanja pripravili na osnovi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v okviru programa CINDI, na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (Zdrava prehrana, 2014).
Splošna priporočila za vse starostne skupine so osnovana na priporočilih SZO in so prilagojena vzorcem prehranjevanja v našem prostoru:
• V jedi uţivajte in jejte redno. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več rastlinskega kot ţivalskega izvora.
4
• Izbirajte ţivila iz polnovrednih ţit in ţitnih izdelkov.
• Večkrat dnevno jejte raznoliko zelenjavo in sadje. Izbirajte lokalno pridelano in sveţo zelenjavo ter sadje.
• Nadzorujte količino zauţite maščobe in nadomestite večino nasičenih maščob (ţivalskih maščob) z nenasičenimi in nerafiniranimi vrstami olja.
• Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.
• Dnevno uţivajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.
• Jejte manj slano hrano.
• Omejite uţivanje sladkih ţivil in pijač.
• Zauţijte dovolj tekočine.
• Omejite uţivanje alkohola.
• Hrano pripravljajte zdravo in higiensko (Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, 2015).
2.2.1 Prehranska priporočila za otroke in mladostnike
Strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije so pripravili prehranska priporočila za zdravo prehrano otrok in mladostnikov. Skladno s cilji Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike so na podlagi mednarodnih standardov in normativov oblikovali priporočila, ki sluţijo kot pripomoček za načrtovanje in pripravo zdravih in uravnoteţenih obrokov v vzgojno-izobraţevalnih ustanovah v Sloveniji (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc, Gregorič, Adamič in Čampa, 2005).
Priporočila za zdravo prehranjevanje so pomembna za ljudi vseh starostnih skupin, vendar pa je zdrava prehrana za otroke in mladostnike še pomembnejša zaradi intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Energijsko in hranilno uravnoteţena prehrana je eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005).
Obroki otrok in mladostnikov naj bi bili sestavljeni iz različnih vrst ţivil iz vseh skupin ţivil, kar zagotovi zadosten vnos hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma.
Strokovnjaki dajejo velik pomen na sveţem sadju in zelenjavi ter na zadostni količini tekočine, predvsem pitne vode. Poudarjajo tudi pomen zajtrka in uţivanje štiri do pet obrokov dnevno, za katere naj bi si mladostniki vzeli dovolj časa in jih uţivali na način, ki vzbuja pozitiven odnos do prehranjevanja (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005; Simčič idr., 2010; Cebin, 2006 ).
Strokovnjaki iz Inštituta za javno zdravje priporočajo otrokom in mladostnikom prehranjevanje ob upoštevanju določenih načel (Hlastan Ribič in Šerona, 2012).
5 Pestra mešana prehrana naj vsebuje:
• raznovrstno lokalno pridelano sadje in zelenjavo (priporočljivo štiri do pet porcij dnevno);
• veliko polnovrednih ţit in ţitnih izdelkov;
• različne vire beljakovin (namesto slanih in mastnih mesnih izdelkov uţivamo stročnice, ribe, perutnino in pusto meso);
• zmerno količino nasičenih maščob (ţivalskih maščob), uţivamo nenasičena rastlinska olja (npr. olivno, repično, sojino olje);
• manj mastno mleko in manj mastne mlečne izdelke;
• dovolj tekočine (izogibamo se sladkim in gaziranim pijačam);
• omejeno uţivanje alkohola;
• omejeno uţivanje sladkorja, sladkih ţivil in ţivil z umetnimi sladili ter drugimi aditivi;
• zmerno količino soli in omejen vnos ţe pripravljenih slanih jedi.
V Zdruţenih drţavah Amerike so predstavili prehranska priporočila za otroke in mladostnike, ki preventivno zmanjšujejo pogostost kardiovaskularnih bolezni v odrasli dobi (Gidding idr., 2005).
2.2.1.1 Energijska vrednost
Dnevne energijske potrebe so podlaga za oblikovanje priporočenih vrednosti za vnos hranil pri otrocih in mladostnikih. Odvisne so od fizioloških potreb posameznika, od telesne dejavnosti in drugih zunanjih dejavnikov. V obdobju rasti je potrebno upoštevati tudi potrebe po energiji in hranilih za razvoj telesne mase (Simčič idr., 2010).
V preglednici 1 so navedeni priporočeni dnevni energijski vnosi za otroke in mladostnike, glede na starost in spol. Podatki so izračunani z upoštevanjem normalne telesne mase in višine ter starosti prilagojene zmerne telesne aktivnosti posameznih starostnih skupin (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004).
Preglednica 1: Priporočeni dnevni energijski vnosi v MJ (kcal)/dan pri otrocih in mladostnikih (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004)
Starost MJ (kcal)/ dan
M Ţ
4 do manj kot 7 let 6,4 (1500) 5,8 (1400)
7 do manj kot 10 let 7,9 (1900) 7,1 (1700)
10 do manj kot 13 let 9,4 (2300) 8,5 (2000)
13 do manj kot 15 let 11,2 (2700) 9,4 (2200)
15 do manj kot 19 let 13,0 (3100) 10,5 (2500)
V ZDA strokovnjaki za prehrano priporočajo niţji energijski vnos za otroke in mladostnike.
Fantje stari 4 do 8 let naj bi zauţili 1400 kcal, dekleta pa 1200 kcal. Fantom, ki so stari od 9 do 13 let priporočajo zauţitje 1800 kcal, dekletom pa 1600 kcal. Mladostnikom, starim od 14
6
do 18 let pa prehranska priporočila narekujejo naj zauţijejo 2200 kcal (fantje) in 1800 kcal (dekleta) (Gidding idr., 2005).
2.2.1.2 Hranilne vrednosti
Zdrava prehrana mora imeti uravnoteţeno količino hranil, ki so vir energije, nekatere aminokisline ali maščobne kisline pa so ţivljenjskega pomena. Gre za razmerje med količinami posameznih makrohranil, ki omogočajo otrokom in mladostnikom normalno rast in razvoj ter jih varujejo pred prehransko pogojenimi zdravstvenimi teţavami in obolenji (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005).
2.2.1.3 Beljakovine
Prehranske beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami (potrebe po devetih nujno potrebnih esencialnih aminokislinah) in drugimi dušikovimi spojinami, ki jih je potrebno vnašati s hrano. Uravnoteţena prehrana mora vsebovati zadostne količine neesencialnih aminokislin, ker zgolj z vnosom esencialnih aminokislin ni mogoče vzdrţevati primerne rasti in ravnovesja telesnih beljakovin. Povprečne potrebe otrok in mladostnikov po beljakovinah znašajo 0, 9 g beljakovin na kg telesne mase na dan, kar predstavlja od 10 do 15 % dnevnega energijskega vnosa (vendar ne več kot 20 %) (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004).
Meso, ribe, perutnina, jajca in mlečni izdelki vsebujejo večji deleţ ţivalskih beljakovin.
Stročnice in oreški predstavljajo pomemben vir rastlinskih beljakovin, nimajo pa nezaţelenega holesterola in nasičenih maščobnih kislin (Hlastan Ribič, Maučec Zakotnik, Koroušić Seljak in Pokorn, 2008).
Še posebej je vnos priporočenih količin beljakovin pomemben za ogroţene populacijske skupine, to so nosečnice, otroci in mladostniki ter starostniki (Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, 2015).
2.2.1.4 Maščobe
Maščobe so pomembni viri energije, njihova kalorična vrednost pa je skoraj dvakrat večja kot pri ogljikovih hidratih (1 g maščob sprosti 9 kcal energije). Maščobe pospešujejo absorpcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K), povečujejo energijsko gostoto hrane in izboljšujejo konsistenco, vonj in okus ţivil (Hlastan Ribič idr., 2008).
Najpomembnejša komponenta maščob so maščobne kisline: nasičene, mononenasičene (enkrat nenasičene) ali polinenasičene (večkrat nenasičene). Maščobe v hrani so pomembne predvsem zaradi esencialnih maščobnih kislin in razpoloţljivosti v maščobah topnih vitaminov. Priporočen skupen vnos maščob za otroke in mladostnike znaša največ 30 do 35 % dnevnega energijskega vnosa. Otroci in mladostniki imajo za rast dodatne potrebe po energiji, posebej med pubertetno fazo rasti (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004). Glede uţivanja maščob imajo v ZDA podobna prehranska priporočila, in sicer za otroke in mladostnike priporočajo 25 do 35 % dnevnega energijskega vnosa (Gidding idr., 2005).
7
Splošno priporočilo, naj se uţivanje maščob ne povečuje preko priporočenih vrednosti velja tudi za otroke in mladostnike, saj obstajajo tesne povezave med prevelikim vnosom trans in nasičenih maščobnih kislin in prekomerno telesno maso, nastankom bolezni srca in oţilja ter rakom debelega črevesa v poznejših ţivljenjskih obdobjih (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004).
Po priporočilih naj nenasičene maščobne kisline predstavljajo 2/3 vseh vnesenih maščob in dosegajo 20 % dnevnega energijskega vnosa, saj zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in oţilja. Večkrat nenasičene maščobne kisline telo ne more samo proizvesti, zato so posebno pomembne v prehrani in naj predstavljajo 7 % dnevnega energijskega vnosa (največ 10 %). Tako naj ω-6 maščobne kisline predstavljajo vsaj 2,5 % dnevnega energijskega vnosa, medtem ko naj ω-3 maščobne kisline predstavljajo med 1 in 3 % dnevnega energijskega vnosa. Priporočen vnos enkrat nenasičenih maščobnih kislin je večji od 10 % dnevnega energijskega vnosa (Simčič idr., 2010).
Priporočen deleţ nasičenih maščobnih kislin naj dosega največ 1/3 vseh vnesenih maščob ali manj kot 10 % dnevnega energijskega vnosa. Zaradi neugodnega vpliva trans maščobnih kislin na zdravje, naj njihov vnos ne presega 1 % dnevnega energijskega vnosa (Simčič idr., 2010).
Strokovnjaki SZO priporočajo uţivanje delno posnetega mleka ter manj mastnih mlečnih izdelkov od tretjega leta starosti dalje. Izbiramo predvsem rastlinska olja, ki jih uporabljamo izmenično: repično, oljčno, sončnično, sojino, koruzno in druga kvalitetna 100 % rastlinska olja (Hlastan Ribič idr., 2008).
Najmanj enkrat tedensko je priporočeno uţivati morske ribe ali morske sadeţe. Morske ribe v primerjavi s sladkovodnimi, vsebujejo več esencialnih maščobnih kislin (omega 3 maščobne kisline), vitamina A in D ter joda (Hlastan Ribič idr., 2008).
2.2.1.5 Ogljikovi hidrati in prehranska vlaknina
Pri pokrivanju potreb po energiji imajo poleg maščob pomembno vlogo tudi ogljikovi hidrati.
Polnovredna mešana prehrana naj bi po priporočilih vsebovala omejene količine maščob in več kot 50 % dnevnih energijskih potreb ogljikovih hidratov. Priporočljivo je uţivanje ogljikovih hidratov, ki vsebujejo prehransko vlaknino, esencialne hranljive snovi ter počasi dvigujejo raven krvnega sladkorja (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004).
Med ţivili rastlinskega izvora so najpomembnejša ţita, saj vsebujejo veliko vitaminov, mineralov, prehransko vlaknino in nenasičenih maščobnih kislin. Prehranska vlaknina se nahaja predvsem v lupini in kalčkih ţitnih zrn. Poleg tega naravni riţ, polnozrnate testenine in kaše vsebujejo več pomembnih hranilnih snovi kot oluščeni riţ in testenine iz bele moke (Hlastan Ribič idr., 2008).
Po priporočilih naj enostavni sladkorji ne prispevajo več kot 10 % dnevnega energijskega vnosa. Prehranska vlaknina sodi med varovalne snovi, ker zmanjšuje energijsko gostoto
8
hrane, upočasnjuje praznjenje ţelodca, obenem pa pospešuje prebavo v tankem in debelem črevesju (Simčič idr., 2010).
Prehranska vlaknina izpolnjuje veliko funkcij v prebavnem traktu in ugodno vpliva na presnovo. Po priporočilih naj bi bila vir prehranske vlaknine polnovredna ţita, sadje, krompir in zelenjava, ker se tako zagotavlja ugodna porazdelitev med netopno in topno vlaknino. Za otroke je orientacijska vrednost za prehransko vlaknino okoli 10 g na 1000 kcal energijskega vnosa (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004).
Prevelik vnos prehranske vlaknine lahko povzroči določene zdravstvene teţave. Na to moramo biti pozorni predvsem pri otrocih, saj lahko pri uvajanju diete, bogate z prehransko vlaknino povzročimo zmanjšan energijski vnos ter zmanjšanje biorazpoloţljivosti mineralov in ostalih hranil (Williams, 2006).
2.2.1.6 Voda
Voda je bistvena sestavina človeškega organizma saj v njej potekajo presnovni procesi v telesu in ţe manjša izsušitev vpliva na telesne in duševne zmoţnosti otroka. Telo potrebuje za opravljanje zmerne telesne dejavnosti pribliţno 1 liter vode na 1000 kcal prehranskega energijskega vnosa. Torej je priporočljiv vnos vode pri otrocih med 1-2 litra dnevno, pri mladostnikih pa pribliţno 2,5 litra dnevno (Simčič idr., 2010).
Potrebe po vnosu vode se povečajo pri visoki porabi energije, vročini, suhem in vlaţnem zraku, obilnem uţivanju kuhinjske soli ter pri patoloških stanjih, kot so vročica, bruhanje, driska ipd. Za otroke in mladostnike ni priporočljivo uţivanje sladkih napitkov oziroma napitkov z dodanimi umetnimi sladili ter drugimi aditivi. Dodani ali naravni sladkorji v napitkih močno vplivajo na nastanek debelosti pri otrocih in mladostnikih (Hlastan Ribič idr., 2008).
2.2.1.7 Vitamini in elementi ter sol
Vitamini in elementi so za ţivljenje nujno potrebne snovi, ki pa jih telo ne more proizvesti samo ali pa jih ne proizvaja v zadostnih količinah in jih moramo zato vnašati s hrano. Največ vitaminov vsebuje predvsem sveţe sadje in zelenjava ter neoluščena ţita in njihovi izdelki. Pri otrocih in mladostnikih je zaradi rasti in razvoja ključnega pomena predvsem vnos ţeleza, kalcija in joda, ter drugih elementov. Nekateri vitamini in elementi so pomembni antioksidanti, ki imajo pomembno varovalno vlogo, saj upočasnijo procese oksidacije in uničujejo proste radikale, ki nastajajo pri oksidaciji, izboljšujejo imunsko odpornost telesa in preprečujejo nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004).
V obdobju rasti so povečane potrebe po vseh vitaminih, predvsem po vitaminu A, D, C, folni kislini, B12, B6, riboflavinu in tiaminu (Brown, Isaacs, Krinke, Lechtenberg, Murtaugh, Sharbaugh, … Wooldridge, 2008).
9
Pomembno je, da otroke in mladostnike ţe med odraščanjem navajamo na zmerno uporabo soli v vsakdanji prehrani. Otroci in mladostniki naj bi uţivali sol po priporočilih, saj je prekomeren vnos soli vzrok za zvišan krvni tlak pozneje v ţivljenju (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005). Priporočeni dnevni vnos soli je za otroke in mladostnike 1 do 1,4 g na dan, zgornji dnevni vnos soli, ki je še primeren in zdravstveno ustrezen, pa je 4 do 5 g soli na dan (Referenčne vrednosti za vnos hranil, 2004).
Poleg dosoljevanja so pomemben vir soli tudi pripravljena ţivila, med osnovnimi ţivili, pa so pomemben vir soli kruh, krušni izdelki in mesni izdelki (salame, suho meso, klobase in hrenovke) (Hlastan Ribič idr., 2008).
2.3 PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV
Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje ugotavljajo, da trend kaţe naraščanje števila podhranjenih ali prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov v različnih starostnih skupinah (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2005; Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, 2015).
V Sloveniji se je deleţ čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov v zadnjih tridesetih letih podvojil, bolj izrazito je bilo to povečanje pri fantih, saj se je deleţ prekomerno teţkih dečkov povečal s 13,5 % na 18,8 %, deleţ debelih pa se je povečal z 2,8 % na 6,1 % (Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, 2015).
Glede na zadnjo raziskavo HBSC (Health Behaviour in School-Aged Children) (Jeriček Klanšček idr., 2015), lahko povzamemo, da 45,1 % enajstletnikov, trinajstletnikov in petnajstletnikov med šolskim tednom redno zajtrkuje. Sadje uţiva vsak dan 39,4 % mladostnikov, zelenjavo pa 26,9 %. V obdobju 2002-2014 se je zvišal deleţ mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, redno uţivajo sadje in zelenjavo. Sladke pijače vsak dan pije kar 24,3 % mladostnikov, vendar pa se je v obdobju 2002-2014 ta deleţ mladostnikov zniţal. Vsaj enkrat na teden pije energijske pijače 36,3 % mladostnikov.
Rezultati raziskave prehranjevalnih navad slovenskih mladostnikov (Kobe, Štimec, Hlastan Ribič, in Fidler Mis, 2012) kaţejo, da slovenski mladostniki glede na priporočila za uravnoteţeno prehranjevanje zauţijejo premalo zelenjave (179 g/dan fantje in 163 g/dan dekleta). Premalo zauţijejo tudi ţit in kruha (271 g/dan fantje in 226 g/dan dekleta), krompirja, riţa in testenin (212 g/dan fantje in 163 g/dan dekleta). Fantje imajo bistveno niţji vnos sadja (321 g/dan) in prevelik vnos mesa in mesnih izdelkov (126 g/dan). V povprečju slovenski mladostniki uţivajo prevelike količine pijač z dodanimi sladkorji in premalo rib ter rastlinskih olj.
Z vidika vnosa hranljivih snovi, slovenski mladostniki zauţijejo preveč prostih sladkorjev (fantje 16 % energijskega vnosa, dekleta pa 17 %), nasičenih maščobnih kislin (13 %
10
energijskega vnosa) in natrija (fantje 203 %, dekleta pa 210 %). Mladostniki zauţijejo tudi premalo koristnih večkrat-nenasičenih maščobnih kislin (fantje 5 %, dekleta pa 6 % energijskega vnosa) in vode (fantje 1786 ml/dan, dekleta 2016 ml/dan). Zauţijejo tudi premalo folne kisline, kalcija in vitamina D (Fidler Mis, Kobe in Štimec, 2012).
Otroci in mladostniki pogosto posegajo po sladkih in slanih prigrizkih ter gaziranih pijačah in pijačah z nizkim sadnim deleţem. Zauţijejo manjše število priporočenih dnevnih obrokov in se neredno prehranjujejo (Gabrijelčič Blenkuš, 2005).
Otroci relativno slabo upoštevajo nasvete za zdravo prehranjevanje. Najpogosteje ne upoštevajo priporočil za sladka in mastna ţivila. Prehranjevanje je najprej emocionalno in šele nato racionalno vêdenje. Največkrat omenjajo potrtost, ţalost, skrb in jezo zaradi katerih najpogosteje priporočil ne upoštevajo (Gregorič, 2010).
Pretirano uţivanje sladkorja je problematično predvsem med otroci in mladostniki, saj njihov vnos presega priporočila za kar 60 %. Izvor zauţitega sladkorja so sladke pijače, sladki pekovski izdelki in sladkarije (Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, 2015).
Zaradi nezdravega prehranjevanja poleg prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikov, narašča tudi deleţ podhranjenih otrok in mladostnikov z motnjami hranjenja (Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010, 2005).
2.4 ODNOS DO ZDRAVE PREHRANE
Enajstletni otroci imajo pozitivna stališča do rednega uţivanja zajtrka ter sadja in zelenjave, kar tudi promoviramo kot zdrav način prehranjevanja. Zavedajo se, da ima hitra hrana negativen vpliv na zdravje ter bi morali v šoli ponuditi več sadja in zelenjave. Strinjajo se, da ima zdrava prehrana in zdrav način prehranjevanja pozitiven vpliv na njihovo zdravje, vprašljivo pa je, če so otroci sposobni ovrednotiti informacije in jih upoštevati pri lastnem vêdenju (Koch in Kostanjevec, 2007).
Rezultati raziskave (Gregorič, 2010), ki temeljijo na fokusnih skupinah, kaţejo določena stališča o zdravem prehranjevanju med otroki in mladostniki. Ugotovljeno je bilo, da otroci in mladostniki relativno dobro poznajo nasvete za zdravo prehranjevanje, saj so izpostavili pomen pestre in mešane prehrane, uţivanja manj mastnih in nemastnih ţivil, rednih obrokov, sadja in zelenjave ter vitaminov. Zelo dobro poznajo tudi pozitivne učinke zdravega prehranjevanja. Večina otrok in mladostnikov ima precej slabo prehransko znanje, poznajo sicer splošna prehranska priporočila, vendar jih ne znajo vsakodnevno uporabiti.
Otroci in mladostniki se odločijo za neko vrsto jedi zaradi dobrega okusa, izgleda, barve in vonja. Zelo pomembno jim je tudi, da imajo z jedjo pozitivno izkušnjo od prej ali pa jo
11
izberejo na podlagi pozitivnega mnenja vrstnikov. Kot koristi zdravega prehranjevanja naštevajo krepitev zdravja oziroma odpornost, ohranjanje moči in energije za delo, boljše počutje ter ohranjanje telesne mase. Relativno malo povezujejo zdravo prehrano z bolj oddaljenimi dejavniki tveganja za kronične nenalezljive bolezni v kasnejših ţivljenjskih obdobjih (Gregorič, 2010).
2.5 VPLIVI OKOLJA NA PREHRANJEVANJE
Na prehransko vêdenje otrok vpliva fizično okolje (razpoloţljiva in dostopna hrana doma in v šoli), druţinsko okolje (ţivljenjski slog staršev) ter vrstniki (njihova pričakovanja, prepričanja in vêdenje) (Cullen idr., 2001). Otroci in mladostniki svoje prehranjevalne navade oblikujejo pod vplivom druţine, največkrat staršev, šole, vrstnikov in socialno-kulturnih norm. Na prehranjevanje otroka najbolj vpliva druţina, saj otrok v tem okolju spoznava nove okuse in se pri izbiri hrane pogosto zgleduje po starših ter si prisvaja njihove prehranjevalne vzorce (Vrečar, 2010).
Za slabe prehranjevalne navade otrok in mladostnikov, ki so prisotne ţe od zgodnjega otroštva je največkrat odgovorna druţina s slabimi zgledi. Rezultati razgovorov z otroci in mladostniki kaţejo, da starši vedo kaj imajo njihovi otroci radi in jim to tudi omogočijo. S tem so straši slab zgled, saj pogosto ne sledijo načelom zdravega prehranjevanja, zato pa toliko bolj radi spodbujajo otroke k zdravemu prehranjevanju (Gregorič, 2010).
SZO poudarja, da je šola zelo pomemben varovalni dejavnik zdravega prehranjevanja, če učence usmerja k zdravi izbiri ţivil. Za izboljšanje slabe prehrane doma je najučinkovitejša dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana. Šolsko okolje lahko z ustrezno ponudbo zdrave hrane, ne glede na ekonomski poloţaj učenca, nudi enake moţnosti vsem za zdravo prehranjevanje (WHO, 2003).
Analize raziskav kaţejo, da oglasi za hrano otroke zabavajo in jih spodbujajo k uţivanju nezdrave hrane. Oglašujejo se predvsem manj zdravi, energijsko gosti izdelki, ki vsebujejo veliko sladkorja, maščob in soli. Najbolj so oglaševani sladkani ţitni izdelki za zajtrk, sladke pijače, slani in sladki prigrizki ter restavracije s hitro prehrano. Oglasi nedvomno vplivajo na prehransko znanje otrok, njihove preference in potrošniške navade za hrano ter količino uţivanja posameznih ţivil (Gregorič in Fajdiga Turk, 2008).
SZO poudarja, da sta šolsko in domače okolje pomembna dejavnika za podpiranje otroka in mladostnika pri zdravi izbiri ţivil. V šoli s pomočjo prehranskih vsebin otroke obveščamo o zdravi prehrani, obenem pa jim z dobrim zgledom in ustvarjanjem pogojev za zdravo izbiro, izboljšamo prehranske navade (Currie idr., 2004) .
12
2.6 PREHRANSKO IZOBRAŢEVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV
Šola ima pomembno vzgojno in izobraţevalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah in odgovornega odnosa do prehranjevanja ter svojega zdravja (Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraţevalnih zavodih, 2010). Prehransko izobraţevanje je v osnovni šoli nujno potrebno, saj dviguje kakovost prehranskega znanja otrok in jim omogoča izbrati pravilno hrano ter vpliva na razvoj ustreznih prehranjevalnih navad (McCullough, Yoo in Ainsworth, 2004; Kostanjevec in Koch, 2007).
V vzgojno izobraţevalnem sistemu Republike Slovenije so prehranske vsebine del predmeta Gospodinjstvo, obenem pa se v vseh treh vzgojno-izobraţevalnih obdobjih pojavljajo tudi pri drugih predmetih. Večina prebivalstva usvoji znanje o prehrani med obveznim šolanjem, zato morajo učitelji v skladu z uresničevanjem prehranske politike otroke spodbujati k redni in zdravi prehrani ter jih soočiti s posledicami nepravilne prehrane za njihovo zdravje (Koch in Torkar, 2005).
Ministrstva, pristojna za šolstvo in zdravje si s preoblikovanjem vsebin učnih načrtov prizadevajo za izboljšanje prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov (Lesnik, 2014; Perez- Rodrigo in Aranceta, 2003). V Sloveniji poudarjajo tudi promocijo zdravega prehranjevanja, izobraţevanje strokovnih delavcev, podpirajo šolske projekte kot so shema šolskega sadja in zelenjave ter shema šolskega mleka (Lesnik, 2014; Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, 2015).
V največji meri so učenci prehranskega izobraţevanja deleţni v šestem razredu pri predmetu Gospodinjstvo, kjer se seznanijo s prehranskimi vsebinami v sklopu modula Hrana in prehrana. Tako naj bi učenci razumeli priporočila zdrave prehrane, interpretirali prehrambne navade, spoznali nekatere načine prehranjevanja in analizirali človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti (Program osnovna šola. Gospodinjstvo. Učni načrt, 2011).
Tudi pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane učenci pridobijo znanja v povezavi s prehranskimi priporočili in sicer utrdijo pridobljena znanja o hranilni, biološki in energijski vrednosti ţivil, sintetizirajo priporočila zdrave prehrane in uporabljajo pravilen ritem prehranjevanja. Ravno tako se z prehranskimi priporočili srečajo učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Načini prehranjevanja, kjer učenci usvajajo osnovna priporočila za prehrano različnih starostnih skupin prebivalstva (Program osnovna šola. Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane. Učni načrt, 2009).
13
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odnos učencev do priporočil o zdravi prehrani ter v kolikšni meri učenci upoštevajo priporočila o zdravi prehrani. Ker je prehrana močno povezana z zdravjem, me je zanimalo ali se učenci zavedajo vpliva zdrave prehrane na zdravje ljudi oziroma na njihovo zdravje. Raziskave kaţejo, da osnovnošolci prehranskih priporočil ne upoštevajo pogosto, zato sem ţelela ugotoviti, kateri so vzroki za neupoštevanje priporočil. Ker je pomembno, da učenci pridobijo čim več informacij o zdravi prehrani, sem raziskala, kje dobijo največ informacij glede priporočil o zdravi prehrani ter komu izmed oseb ali virov informacij najbolj zaupajo.
3.2 CILJI RAZISKOVANJA
Glede na problem raziskave sem si zastavila pet ključnih ciljev raziskovanja. Zanimalo me je ali obstajajo razlike v odnosu do priporočil o zdravi prehrani glede na spol učencev, ter kako učenci upoštevajo priporočila o zdravi prehrani. Cilj raziskovanja je bil tudi ugotoviti ali se učenci zavedajo pomena zdrave prehrane za zdravje ljudi, ter kaj so vzroki, ki privedejo do neupoštevanja priporočil o zdravi prehrani in komu učenci glede informacij najbolj zaupajo.
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Ali obstajajo razlike v odnosu do priporočil o zdravi prehrani glede na spol učencev?
2. Kako učenci upoštevajo priporočila o zdravi prehrani?
3. Kako se učenci zavedajo pomena zdrave prehrane za zdravje ljudi?
4. Kateri so vzroki za neupoštevanje priporočil o zdravi prehrani?
5. Kje učenci pridobivajo informacije o zdravi prehrani?
3.4 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA
Na osnovi analize priporočil za otroke in mladostnike ter ciljev in standardov znanja, ki so opredeljeni v učnem načrtu za predmet Gospodinjstvo, sem oblikovala anketni vprašalnik s katerim sem ugotavljala odnos učencev do prehranskih priporočil.
V raziskavo je bilo vključenih 105 učencev 6. in 7. razreda iz dveh osnovnih šol. Anketni vprašalnik je izpolnilo 47 fantov in 58 deklet. Raziskava je bila izpeljana s kvantitativno raziskovalno paradigmo. Uporabila sem deskriptivno metodo raziskovanja.
Podatke sem zbirala v času razrednikove ure. Učenci so dobili navodila, da vprašanja sluţijo izključno namenu raziskave in da je anketni vprašalnik anonimen. Kvantitativna analiza je zajemala obdelavo zbranih podatkov s statističnim programom SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Izračunane so bile mere srednje vrednosti, mere razpršenosti in t-test.
14
3.5 REZULTATI IN RAZPRAVA
Rezultate, pridobljene v anketi, sem razdelila v štiri sklope:
odnos učencev do zdrave prehrane in prehranskih priporočil,
upoštevanje priporočil o zdravi prehrani,
odnos učencev do virov informacij o zdravi prehrani,
pridobivanje informacij o zdravi prehrani.
3.5.1 Odnos učencev do zdrave prehrane in prehranskih priporočil
V prvem sklopu rezultatov je obravnavan odnos učencev do zdravega prehranjevanja ter posameznih prehranskih vsebin. Pozitiven odnos osnovnošolcev je zelo pomemben, saj se tako zavedajo kako velik vpliv ima zdrava prehrana na trenutno počutje in zdravje ljudi (Gregorič, 2010). Pozitiven odnos do prehrane in priporočil ima lahko tudi pomembno vlogo pri sprejemanju zdravih prehranskih odločitev pri otrocih (Gracey, Stanley, Burke, Corti in Beilin, 1996; Worsley, 2002).
Pri prvem vprašanju so osnovnošolci s pomočjo 4-stopenjske Likertove lestvice ocenjevali, kako pomembni se jim zdijo navedeni dejavniki za dobro počutje.
Preglednica 2: Pomembnost različnih dejavnikov za dobro počutje
Dejavnik Nepomembno Malo
pomembno Pomembno Zelo
pomembno N M* SD
f f (%) f f (%) f f (%) f f (%)
Dovolj spanja 1 1,0 4 3,8 33 31,4 67 63,8 105 3,58 0,617 Dovolj gibanja 1 1,0 3 2,9 39 37,1 62 59,0 105 3,54 0,605 Zdrava prehrana 2 1,9 9 8,6 30 28,6 64 61,0 105 3,49 0,735 Osebna higiena 0 0,0 3 2,9 24 22,9 78 74,3 105 3,71 0,514
Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – Nepomembno, 2 – Malo pomembno, 3 – Pomembno, 4 – Zelo pomembno)
Osnovnošolci ocenjujejo, da je najbolj pomemben dejavnik za dobro počutje osebna higiena (M=3,71), nato izpostavljajo pomen spanja (M=3,58) in gibanja (M=3,54). Za najmanj pomemben dejavnik navajajo zdravo prehrano (M=3,49). Pribliţno 10 % osnovnošolcev meni, da je zdrava prehrana malo pomembna za dobro počutje posameznika.
Pridobljeni rezultati so podobni rezultatom raziskave v katero so bili vključeni slovenski enajstletniki in kjer so ugotovili, da se osnovnošolci zavedajo da ima zdrava prehrana in zdrav način prehranjevanja pozitiven vpliv na njihovo zdravje (Koch in Kostanjevec, 2007).
15
Preglednica 3: Pomembnost različnih dejavnikov za dobro počutje glede na spol
Dejavnik Spol Nepomembno Malo
pomembno Pomembno Zelo
pomembno N M* SD t p
f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) Dovolj
spanja
M 1 2,1 4 8,5 14 29,8 28 59,6 47 3,47 0,747
-1,703 0,092
Ţ 0 0,0 0 0,0 19 32,8 39 67,2 58 3,67 0,473
Dovolj gibanja
M 1 2,1 3 6,4 20 42,6 23 48,9 47 3,38 0,709
-2,499 0,014
Ţ 0 0,0 0 0,0 19 32,8 39 67,2 58 3,67 0,473
Zdrava prehrana
M 1 2,1 6 12,8 17 36,2 22 46,8 47 3,26 0,846
-2,999 0,003
Ţ 1 1,7 3 5,2 13 22,4 42 72,4 58 3,67 0,574
Osebna higiena
M 0 0,0 2 4,3 18 38,3 27 57,4 47 3,53 0,584
-3,442 0,001
Ţ 0 0,0 1 1,7 6 10,3 51 88,0 58 3,86 0,395
Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – Nepomembno, 2 – Malo pomembno, 3 – Pomembno, 4 – Zelo pomembno)
Rezultati (preglednica 3) prikazujejo pomembnost različnih dejavnikov za dobro počutje glede na spol. Statistično pomembne razlike glede na spol se pojavljajo pri pomembnosti gibanja (p= 0,014), zdrave prehrane (p= 0,003) in osebne higiene (p= 0,001). Predvsem dekletom se zdi osebna higiena zelo pomembna, medtem ko fantom nekoliko manj.
Pri naslednjem vprašanju sem ugotavljala mnenje učencev glede vpliva upoštevanja prehranskih priporočil na zdravje posameznika. V anketnem vprašalniku so učenci ocenili, kako močno po njihovem mnenju vplivajo na zdravje navedena priporočila. Anketiranci so lahko izbrali tudi odgovor » ne vem «, ki predstavlja moţnost, da učenec ne ve kaj predstavlja določeno prehransko priporočilo ali da ne ve, kako priporočilo vpliva na zdravje.
16
Preglednica 4: Ocena vpliva posameznih prehranskih priporočil na zdravje
Prehransko priporočilo
Ne vpliva Malo vpliva
Delno vpliva
Zelo
vpliva Ne vem
N M* SD f f
(%) f f (%) f f
(%) f f
(%) f f (%)
Redno uţivanje obrokov 6 5,7 6 5,7 28 26,7 57 54,3 8 7,6 105 3,52 0,931 Uţivanje zadostnih količin
sadja 9 8,6 7 6,7 33 31,4 52 49,5 4 3,8 105 3,33 0,977 Uţivanje zadostnih količin
zelenjave 10 9,5 10 9,5 32 30,5 48 45,7 5 4,8 105 3,27 1,031 Omejeno uţivanje soli in
ţivil, ki vsebujejo sol 4 3,8 15 14,3 42 40,0 29 27,6 15 14,3 105 3,34 1,017 Omejeno uţivanje
sladkorja in ţivil, ki vsebujejo sladkor
4 3,8 13 12,4 31 29,5 45 42,9 12 11,4 105 3,46 0,981 Uţivanje zadostnih količin
tekočine 7 6,7 5 4,8 12 11,4 79 75,5 2 1,9 105 3,61 0,882 Uţivanje zadostnih količin
prehranske vlaknine 4 3,8 8 7,6 42 40,0 32 30,5 19 18,1 105 3,51 1,001 Omejeno uţivanje
nasičenih maščobnih kislin
5 4,8 12 11,4 36 34,3 31 29,5 21 20,0 105 3,49 1,084 Uţivanje lokalno
pridelanih in sveţih ţivil 4 3,8 12 11,4 28 26,7 48 45,7 13 12,4 105 3,51 0,982 Pogosto uţivanje rib 11 10,5 17 16,2 34 32,4 22 21,0 21 20,0 105 3,24 1,244 Primeren dnevni
energijski vnos 5 4,8 7 6,7 27 25,7 54 51,4 12 11,4 105 3,58 0,948 Omejen vnos alkoholnih
pijač 21 20,0 5 4,8 14 13,3 48 45,7 17 16,2 105 3,33 1,363 Omejen vnos sladkih pijač 12 11,4 13 12,4 19 18,1 48 45,7 13 12,4 105 3,35 1,193 Uţivanje raznovrstne
zelenjave 6 5,7 11 10,5 25 23,8 59 56,2 4 3,8 105 3,42 0,938 Uţivanje raznovrstnega
sadja 6 5,7 8 7,6 26 24,8 61 58,1 4 3,8 105 3,47 0,910 Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – Ne vpliva, 2 – Malo vpliva, 3 – Delno vpliva, 4 – Zelo vpliva)
Rezultati raziskave (preglednica 4) kaţejo, da učenci v večini menijo, da uţivanje zadostnih količin tekočine (75,5 %) in primeren dnevni energijski vnos (51,4 %) zelo vpliva na naše zdravje. Kar 20 % anketirancev meni, da omejen vnos alkoholnih pijač ne vpliva na zdravje, medtem ko jih 16 % sploh ne ve, kako uţivanje alkohola vpliva na zdravje. Še večji odstotek osnovnošolcev (20 %) ne ve, kako na zdravje vpliva uţivanje prehranske vlaknine, nasičenih maščobnih kislin in uţivanje rib.
Ugotovljeno je bilo, da 60 % učencev meni, da je uţivanje raznovrstnega sadja in zelenjave pomembno za naše zdravje. Podobno ugotavljata tudi Kostanjevec in Koch (2007).
17
Preglednica 5: Ocena vpliva posameznih prehranskih priporočil na zdravje glede na spol
Prehransko priporočilo Spol
Ne vpliva Malo vpliva
Delno
vpliva Zelo vpliva Ne vem
N M* SD t p
f f (%) f f
(%) f f
(%) f f (%) f f (%) Redno uţivanje
obrokov
M 3 6,4 4 8,5 14 29,8 20 42,6 6 12,8 41 3,24 0,916
-1,558 0,123 Ţ 3 5,2 2 3,4 14 24,1 37 63,8 2 3,4 56 3,52 0,809
Uţivanje zadostnih količin sadja
M 6 12,8 4 8,5 13 27,7 21 44,7 3 6,4 44 3,11 1,061
-1,457 0,148 Ţ 3 5,2 3 5,2 20 34,5 31 53,4 1 1,7 57 3,39 0,818
Uţivanje zadostnih količin zelenjave
M 5 10,6 10 21,3 13 27,7 16 34,0 3 6,4 44 2,91 1,030
-2,520 0,013 Ţ 5 8,6 0 0,0 19 32,8 32 55,2 2 3,4 56 3,39 0,888
Omejeno uţivanje soli in ţivil, ki vsebujejo sol
M 4 8,5 7 14,9 15 31,9 12 25,5 9 19,1 38 2,92 0,969
-1,452 0,150 Ţ 0 0,0 8 13,8 27 46,6 17 29,3 6 10,3 52 3,17 0,678
Omejeno uţivanje sladkorja in ţivil, ki vsebujejo sladkor
M 2 4,3 4 8,5 12 25,5 19 40,4 10 21,3 37 3,30 0,878
0,257 0,722 Ţ 2 3,4 9 15,5 19 32,8 26 44,8 2 3,4 56 3,23 0,853
Uţivanje zadostnih količin tekočine
M 4 8,5 4 8,5 8 17,0 28 59,6 1 2,1 45 3,38 0,984
-2,143 0,035 Ţ 3 5,2 1 1,7 4 6,9 49 84,5 1 1,7 58 3,74 0,739
Uţivanje zadostnih količin prehranske vlaknine
M 3 6,4 4 8,5 17 36,2 14 29,8 9 19,1 38 3,11 0,894
-0,843 0,402 Ţ 1 1,7 4 6,9 25 43,1 18 31,0 10 17,2 48 3,25 0,700
Omejeno uţivanje nasičenih maščobnih kislin
M 2 4,3 2 4,3 19 40,4 14 29,8 10 21,3 37 3,22 0,787
1,026 0,308 Ţ 3 5,2 10 17,2 17 29,3 17 29,3 11 19,0 47 3,02 0,921
Uţivanje lokalno pridelanih in sveţih ţivil
M 3 6,4 8 17,0 12 25,5 15 31,9 9 19,1 38 3,03 0,972
-2,685 0,009 Ţ 1 1,7 4 6,9 16 27,6 33 56,9 4 6,9 54 3,50 0,720
Pogosto uţivanje rib
M 6 12,8 8 17,0 14 29,8 7 14,9 12 25,5 35 2,63 1,003
-1,344 0,183 Ţ 5 8,6 9 15,5 20 34,5 15 25,9 9 15,5 49 2,92 0,954
Primeren dnevni energijski vnos
M 3 6,4 6 12,8 11 23,4 19 40,4 8 17,0 39 3,18 0,970
-2,150 0,035 Ţ 2 3,4 1 1,7 16 27,6 35 60,3 4 6,9 54 3,56 0,718
Omejen vnos
alkoholnih pijač M 10 21,3 0 0,0 6 12,8 18 38,3 13 27,7 34 2,94 1,324
-0,414 0,680 Ţ 11 19,0 4 6,9 8 13,8 30 51,7 4 6,9 54 3,06 1,220
Omejen vnos sladkih pijač
M 7 14,9 6 12,8 4 8,5 21 44,7 9 19,1 38 3,03 1,219
-0,688 0,493 Ţ 5 8,6 7 12,1 15 25,9 27 46,6 4 6,9 54 3,19 0,992
Uţivanje raznovrstne zelenjave
M 3 6,4 10 21,3 10 21,3 21 44,7 3 6,4 44 3,11 0,993
-2,438 0,017 Ţ 3 5,2 1 1,7 15 25,9 38 65,5 1 1,7 57 3,54 0,781
Uţivanje raznovrstnega sadja
M 3 6,4 6 12,8 13 27,7 21 44,7 4 8,5 43 3,21 0,940
-1,975 0,051 Ţ 3 5,2 2 3,4 13 22,4 40 69,0 0 0,0 58 3,55 0,799
Legenda: * Povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – Ne vpliva, 2 – Malo vpliva, 3 – Delno vpliva, 4 – Zelo vpliva)
18
Primerjava ocene vpliva prehranskih priporočil na zdravje glede na spol (preglednica 5) je pokazala, da se statistično pomembne razlike med osnovnošolci pojavljajo pri njihovem odnosu do uţivanja zadostnih količin zelenjave (p < 0,05), uţivanju zadostnih količin tekočine, uţivanju lokalno pridelanih in sveţih ţivil, primernem dnevnem energijskem vnosu ter pri uţivanju raznovrstne zelenjave in sadja. Tako fantje (59,6 %), kot dekleta (84,5 %), menijo, da uţivanje zadostnih količin tekočine zelo vpliva na zdravje.
Fantje in dekleta v pribliţno 20 % menijo, da uţivanje alkoholnih pijač ne vpliva na zdravje ljudi, obenem pa 46 % učencev meni, da uţivanje alkoholnih pijač zelo vpliva na posameznikovo zdravje.
Predvsem fantje se ne zavedajo pomembnosti pogostega uţivanja rib, saj jih je le 15 % odgovorilo, da primerna količina uţivanja rib zelo vpliva na zdravje, medtem, ko jih 25 % ne ve, kako upoštevanje tega priporočila vpliva na zdravje.
Osnovnošolci ne poznajo pomena uţivanja določenih ţivil ali hranilnih snovi, zato se ne zavedajo kako vplivajo na zdravje. Ugotovljeno je bilo, da pribliţno petina anketiranih fantov ne pozna priporočil za uţivanje sladkorja, sladkih pijač in ţivil, ki vsebujejo sladkor, priporočil za uţivanje prehranske vlaknine, nasičenih maščobnih kislin, lokalno pridelanih in sveţih ţivil ter priporočil za vnos alkoholnih pijač.
Dekleta v primerjavi s fanti v večji meri menijo, da upoštevanje prehranskih priporočil vpliva na zdravje posameznika. To lahko pripišemo večji motivaciji in zanimanju za prehranjevanje ter njihovo zdravje.
