VODNA IMENA NA OBMOČJU SAVINJE, ZGORNJE IN SREDNJE SOTLE
Anton Sore*
Izvleček:
Zbrali smo vodna imena, ugotovili njihovo pogostnost in razširjenost ter jih po prvotnem pomenu razvrstili po panogah v geografski sistem.
HYDRONYMS IN THE AREAS OF THE SAVINJA, ZGORNJA SOTLA, AND SREDNJA SOTLA RIVERS
Abstract:
Hydronyms have been arranged according to their original meaning and included in the individual branches of the geographical system.
Uvod
Vodna imena s m o prevzeli s temeljnih t o p o g r a f s k i h načrtov in K r a j e v n e g a leksi- kona Slovenije (3K, 1 9 7 6 ) ' . Razumljivo j e , d a j e vodnih imen m n o g o m a n j kot toponimov. O d približno 700 vodnih imen jih četrtino n i s m o mogli zajeti v g e o - grafski okvir, bodisi da etimološko niso d o v o l j p o j a s n j e n a , npr. Dreta, Paka, Savi- nja, Sotla, Voglajna idr., ali pa niso z e m l j e p i s n o povedna, npr. Brlovka, C u c k a , Lizavnica idr. Pogostnost imen smo razdelili na pet stopenj in j i h v besedilu označili z rimskimi številkami: I 0 - 5 , II 6 - 1 5 , III 1 6 - 3 0 , IV 3 1 - 5 0 , V 51 in več.
Velike reke in g o r o v j a so o m o g o č a l a orientacijo v širši pokrajini še pred t r a j n o naselitvijo in so u s m e r j a l e tudi p o z n e j š o kolonizacijo. Imena večjih vodnih t o k o v so starejša kot k r a j e v n a imena, nekatera s e g a j o v p r e d i n d o e v r o p s k o d o b o ( B e z l a j 1956, 1 K, 5). Večina krajevnih imen j e nastala v času notranje kolonizacije n a š e g a o z e m l j a , ki j e bila v glavnem končana v 13. stoletju. Imena n a s t a j a j o nenehno, vendar j e odstotek vodnih, gorskih in krajevnih imen, ki se k a s n e j e p o j a v i j o v
* Dr., izr. prof. v pokoju, Kajuhova ulica 7, 63000 Celje
1 K - k n j i g a
137
j e z i k u , neznaten (Bezlaj 1955/56, 239). Pri d v o b e s e d n i h vodnih imenih so o b č n a i m e n a p o g o s t o d o p o l n j e n a z imeni oseb, naselbin ali drugimi značilnimi lastnostmi, kar j e vplivalo tudi na našo razvrstitev.
Vodna imena po geografskih panogah
Pri večjih rekah r a z l i k u j e m o zgornji, srednji in spodnji tok, vendar to določilo n a v a d n o ni stalni sestavni del hidronima, pač pa o b m o č j a , pokrajine. Pri Savinji s m o v tem pogledu nekoliko v zadregi, ker obsega S p o d n j a Savinjska dolina večji del s r e d n j e g a Posavinja. Marsikak potok, struga, graben se i m e n u j e p o naselju, k j e r izvira ali skozi katerega teče, npr. Šmarski potok, Nezbiški, Sečovski, Tinski, L o - koviški potok, Letuška struga, Podvinska struga, Mozirnica, Motnišnica, Ogorevski graben itd. Ponekod j e očitna zveza vodnih imen z ledinskimi in orografskimi, npr.
Z a p o t o š k i graben, Virtnica, Malški potok, Temnjaški potok idr. O m e n j e n e primere s m o v n a d a l j e v a n j u razvrstili po izvornem p o m e n u naselja, gore itd.
N a kamnita, skalnata, peščena, blatna tla ali okolico o p o z a r j a j o i m e n a K a m e n š č i c a (SA, I)2, Pečovnik, Pečovnica, Pečovski studenec (SA, I), P e š n i c a (SA, I), Brnica ("blato"), Brniški potok ( B e z l a j 1956, 1 K, 90, SA, I).
Orografski p o m e n i m a j o v o d n a imena Strmina, Strmiški graben (SA, I), Zagorski in Zahomski potok (SO, SA, I), Ojstrški graben, m o r d a tudi Slomniški graben ( B e z l a j 1961, 1 K, 195, SA, I). N a j b o l j pogostno ime, p o v e z a n o s p o v r š j e m in vodo, j e graben. Za B a d j u r o j-j Pleteršnikova razlaga grabe, grabna kot j a r k a (Pleteršnik 1 8 9 4 - 9 5 , 1 K, 2 4 2 ) nepravilna in nepopolna. " G r a b e n ni zgolj navadni, obcestni ali travniški, odtočni, pritočni, prestrežni j a r e k (dražnica), ki j e v e d n o le d e l o človeških rok, marveč premnogokrat tudi velika, p o vodi r a z d e j a n a , razrita, i z j e d e n a izgrebina, tokava, žlebina, npr.: grape, korita, doli, včasih tudi dolinice, d o l i n e . " ( B a d j u r a 1953, 2 0 8 . ) Z a geografski sistem izbranih grabnov j e v p o r e č j u S a v i n j e približno 130, p r e c e j m a n j , približno 20, jih j e v o b r a v n a v a n e m Posotelju.
N a tem mestu n a v a j a m o s a m o enobesedna imena tega tipa ter v e č b e s e d n e z v e z e s pridevniškimi dopolnili, npr. Graben, Globoki graben, Prvi, Srednji, Veliki, Dolgi, H u d i , Temni, Rjavi, Črni, Beli graben itd. (SA, II, SO, I). Terenske tesni p o n a z a r j a j o imena Tesen, Tesnica, Steska, Stiska (SA, I). Iz dolinskih končin pritečeta Kotovec in Kotnica (SA, I). Različne oblike p o g l o b l j e n e g a sveta, p o v e z a - n e g a z vodo, o z n a č u j e j o imena Globočec, Globočnica, G l o b o č a j , G l o b a č a , G l o - b e v n i k (SA, II), Dolinca (SA, I). Draga, G l o b o k a draga (SA, I), D o v č e , D o v š k i p o t o k (SA, I), Dolski potok (SO, I), N a koritu (izvir, SA, I), N a j a m i (izvir), J a m n i k ( S A , I), Brezniški p o t o k (SA, 1), Zijalka (SA. I), Žrelo, Žrela (SA, I), Peklenščica ( S A , I). N a Z g o r n j e m Sotelskem in v Spodnji Savinjski dolini sta d o m a vodni imeni Zibiški potok in Zibika ( B a d j u r a 1953, 79). Sem bi lahko uvrstili tudi L o m s k i studenec ( B e z l a j 1956, 1 K, 3 5 7 - 5 9 , SA, I).
2 Z a P o s a v i n j e u p o r a b l j a m o kratico SA. za Posotel je SO.
N a veter in m r a z kažejo imena Spihavnik (SA, I), Mrzlek ( S O , I) in Mrzli graben (SA, I).
Prvotno j e imel vsak tip gozda svoje ime, in sicer po botaničnih in terenskih značilnostih ali pa p o legi. "Abstraktni kolektiv" j e plod v e r j e t n o zelo m l a d e g a r a z v o j a ( B e z l a j 1956/60, 115). Hidronimi iz osnove gozd so v Savinjsko-Sotelski Sloveniji bolj redki, npr. G o z d n i c a (SA, I). Tudi vodnih imen o logu in gaju j e m a n j kot ledinskih in krajevnih. V Celjski kotlini sta dve Ložnici, prva se izliva n e p o s r e d n o v Savinjo, druga pa v njen pritok H u d i n j o . N a log s p o m i n j a ime Z a l o g a (SA, I), na gaj pa Zagajski potok (SA, 1). B u k e v j e pri nas p r e v l a d u j o č a drevesna vrsta, vendar j e ne zasledimo v vodnih imenih. Druge drevesne vrste so sicer prisotne, a ne p r e s e ž e j o prve stopnje pogostnosti. Sem s o d i j o Brezovec, Breznica Brezniški potok, Brezovica, Brezov graben (SA), Dobovski potok, Gabrski potok, Cerovški potok (SO), Javoršca, Jesenica, Topolovec, Lipnik, Lindeški potok, Vrba, Vrbnica, Ivovec idr. (SA). Naselitveni in gospodarski procesi v preteklosti so vplivali na s p r e m e m b e v sestavi gozda, listavce so tudi v nižini m a r s i k j e zamenjali donosnejši iglavci. V to skupino hidronimov sodita Smreški graben in Jelovnik (SA, 1). G r m o v o rastje in podrastje p r e d s t a v l j a j o Leskovški potok (SA, I), Ostrožni potok (SA, I), Resevničnica (SA, I), Trnava, Trnavica, Trnovščica (SA, I). P o s e b e j velja omeniti Dupelnik, Brstniški potok, G l o ž n i c o (Bezlaj 1956, 1 K, 179, SA, 1).
Pleš, Zapleš, Pleša lahko p o m e n i j o nepreoran (neporasel) prostor m e d njivami ali na sami njivi, grintav prostor ali ploščata tla vrh gore, plešeglavo g o r o " ( B a d j u r a
1953, 126), v Posavinju j e znan samo hidronim Zapleš.
" N a splošno s m e m o reči, da o b m o č j a krajevnih imen po listavcih in p o s a d n e m drevju s o v p a d a j o z o b m o č j i starejše slovenske agrarne naselitve." (Blaznik, G r a f e - nauer idr. 1970, 6 8 - 6 9 . ) O b d o b j e od 10. d o 13. stoletja pomeni višek s r e d n j e v e š k e kolonizacije. K o j e v nižjih legah začelo primanjkovati tal, ugodnih za o b d e l o v a n j e , se j e naselitveni tok obrnil višje, tudi nad tisoč metrov visoke kraje. Višinska kolonizacija se j e začela pri nas že v 13. stoletju in j e trajala do 15. stoletja. N a krčevinah, lazah, trebežih, lajšah, požarih, požegah, na presekah, žlakih itd. so nastale samine, naselja. Zlasti za samotne kmetije so značilna imena p o priimkih s sufiksi -evo, - o v o (Blaznik, G r a f e n a u e r idr. 1970, 78). V Posavinju in Posotelju s r e č u j e m o v o d n a imena Trebnik, Trebnica, Trboljca, Trbiška z i j a v k a (SA, I), Trebčica ( S O , I), Palenk (Bezlaj, 2 K, 1973, SA, I), Ogorevski graben ( B e z l a j 1955, 1 9 - 2 0 , SA, I), Žikovca (Vatovec 1929, 63, SA, I), Lažanska v o d a ( B e z l a j 1955, 18, SA, I), Laščica (Bezlaj 1955, 17, SA, I) ter morda Velunja ( B e z l a j 1961, 2 K, 2 9 1 - 9 2 , SA, I) in Velenjščica (Bezlaj 1961, 2 K, 294; 1955, 8 - 9 , SA, I).
Po vsej Sloveniji so znana krajevna, ledinska in v o d n a imena p o v e z a n a z b o l j ali m a n j mokrotnimi, dolinskimi, travnimi površinami: Lokavec, Lokavški potok, Lokoviški potok, L o č k a struga, Ločica (SA, II), Ločnica (SA, I, SO, I). Po rastlinah se imenujeta Koprivnica (SA, I) in L e p e n a (SA, I). Virte in Virtnica o z n a č u j e t a močvirske travnike in dele gozdov, k j e r ob d e ž e v j u zastaja voda ( B e z l a j 1961, 2 K, 301). Razen krajevnih in ledinskih imen Čret, Čreta, Začret p o z n a m o pri nas tudi
v o d n o ime Čret (SA, I). Teršnica kaže na trs ( B e z l a j 1961, 2 K, 301, SO, I), Senovniški potok pa v e r j e t n o na seno (Bezlaj 1961, 2 K, 182, SO, I). H i d r o n i m M o z i r n i c a in toponim M o z i r j e p o m e n i t a močvirje ( B e z l a j 1961, 2 K, 37, SA, I).
V vodnih imenih so zastopane razne vrste živali, ki pa niso pogostne, npr.
G o l o b n i c a , Golobinski potok (SA, 1 in SO, I), Petelinja zlaka (SA, I), Lesičnica (SO, I), M e d v e d n i c a (SO, I), Jelenca (SA, I), P a j k o v k a (SA, I), Kostrivniški p o t o k (SO, I), Mišnica (SA, I), Polžanski potok (SO, I), Rakovski potok (SA, I), Račnik (SA, I), Klošnica (SA, 1). O domačih živalih p r i č a j o npr. K o n j š č i c a (SA, I), Kravji p o t o k (SA, I), Kozji graben (SA, I), Podkoželjski potok (SA, I), Svinjski graben (SA, I in SO, 1), M a č k o v e c ali M a č k o v i c a (SA, 1). Iz o s n o v e rog so nastala imena Rogatnica (SO, I), Rogačnica in Rogačnik (SA, I). N e k a t e r a živalska imena so m e t a f o r i č n a in se n a n a š a j o na psihofizične lastnosti ljudi.
Vodna imena o z n a č u j e j o izvire, studence, struge, potoke, ribnike, j e z e r a idr., b a r v o n j i h o v e g a dna ali bližnje okolice, š u m e n j e in sopuh vode, vodnatost, stanovitnost in dolžino toka, bistrost tekočih voda, propustnost in lahko topljivost kamnin, mineralno sestavo, temperaturo v o d e itd. N a v e d i m o nekaj p r i m e r o v : Izvirnica, Prvi izvir (SA, I), K r o p a (SA, I), Presihajoči studenec. Studenec, Beli in Zlati studenec (SA, I), Studenčni graben (SA, I), M o č i l a (SA, I), Struga (Mozirska, Letuška, Podvinska idr., SA, I), Vodiški graben (SA, I), Potok, Potočnica, Potoški graben, Dolgi, Hudi, Hudičev potok (SA, II), Reka, Velika, M a l a reka, Rečica (SA, I), Črna, Črnil (SA, I), Črni potok (SA, SO, I), Bela, Belščica, Bela v o d a (SA, I), Beli potok (SA, SO, 1), Ponikva, Ponkvica (SA, I), Suha, Suhi potok, Sušnica (SA, II), Sušica (SA, SO, I), Hudournik, H u d o u m i c a (SA, I), Motnišnica (SA, I), Bistrica (SA, SO, 1), Sopota (SA, I), Šumečnica (SA, I). Vodno ime Bistrica j e na Slovenskem zelo pogostno in pomeni hiter, prozoren, čist v o d o t o k . Po Bistricah se i m e n u j e j o tudi naselja: Bela, Črna, Sopota in Motnišnica so primarni hidronimi.
D o k a j pogostne so pri nas v o d e z v e č j o množino raztopljenih mineralnih snovi, npr.
Slatina, Slatinski potok, Klobaša (Bezlaj 1956, 1 K, 2 6 3 ) , Kisla voda, Slana v o d a (SA, II), a tudi toplic ne m a n j k a , npr. Toplica (SA, I), Topliški potok (SA, I). Z j e z e r o m so p o v e z a n a imena J e z e r a3, Jezerščica (SA, I), Jezeričica, Jezersko korito (SO, I). O d stoječih v o d a o m e n i m o še Ribnik (SA, I, SO, I), Mlake, Slana m l a k a (SO, I), M o ž n a (Bezlaj 1961, 38) in Lava (SA, I). V imenu Z l a č k a graba (Zlaka) se utegne skrivati star, pozabljen hidronim (Bezlaj 1968, 4, SO, I).
R o m a n e in romanizirane prebivalce rimske države so Germani imenovali Valhe, Vlahe in Lahe, imena so prevzeli Slovani in za njimi Slovenci. N a p r e d s l o v e n s k e n a s e l j e n c e o p o z a r j a j o k r a j e v n a imena z o d g o v a r j a j o č i m i n a j d b a m i (Laško, L a h o m n o , Laška vas pri C e l j u ) in vodna imena Lahomnica, L a h o v graben, L a h o m š č i c a in Lahovški potok. Lahi — Italijani, Furlani — so se priseljevali k n a m tudi kasneje, npr. kot graditelji železniške proge pri Z i d a n e m M o s t u (M. K o s 1939,
3 Montanogenih jezer v Velenjski kotlini nismo upoštevali, ker se niti tla niti imena ugreznin niso ustalila.
231). M l a j š e g a izvora sta imeni Rimski graben in Nemški graben. O b starih imenih različnega, v e č i n o m a t u j e g a izvora j e cerkev s š i r j e n j e m krščanske vere u v a j a l a nova (Keber 1988, 29). Svetniška in druga rojstna imena o d k r i v a m o v vodnih imenih Lenartov graben, Jakopičev, Lukežev, Klavžev, Jurčev, Jerkin graben, Kristanca, A n d r e j k o v k a , Ična (Bezlaj 1956, 1 K, 221), R o j k o v ribnik, Stojanškov graben, Z o r k o v graben (SA, II), Trebušnica (Bezlaj 1961, 2 K, 271, SA, I), D r a g a n j a (Bezlaj 1956, 1 K, 147), L u c i j a n o v graben, Marinčev graben (SO, I). Iz pridevniških izvedenk krajevnih imen, ki i m a j o za podlago a n t r o p o n i m e , so nastala v o d n a imena Arnaški potok (tudi Arnaščica, Bezlaj 1956, 1 K, 39), Frankolovski potok (J. Orožen 1969, 476), Braslovško j e z e r o (Bezlaj 1956, 1 K, 79), N e z b i š k i p o t o k (Bezlaj 1961, 2 K, 53), m o r d a Paneški graben (Pintar 1909, 126, SA, II) itd.
Hidronimov po osebnih imenih s priponskim obrazilom na -ov, -ev j e sicer veliko, vendar marsikatero po prvotnem p o m e n u ne sodi v geografski okvir. Imena tega tipa p r e v l a d u j e j o v goratem svetu Posavinja. Č e bi etimološko j a s n a svojilna o s e b n a imena razvrstili po geografskih panogah, bi k površju vključili npr.
Vrhovšev graben, Hribarjev, Vrtački graben, G l o b o v š k o v graben idr. (SA, II), k p o d n e b j u B u r j a n o v graben (SA, I), k v o d o v j u Jezernikov g r a b e n , Slapnikov, Potočnikov, K r u m p a č n i k o v graben (Bezlaj 1956, 1 K, 315, SA, I), G r a b n a r j e v p o t o k (SA, I), k rastlinstvu Resnikov graben (SA, I), k živalstvu M e d v e d o v graben, Kozlov, Grilčev graben idr. (SA, II). Predelavo in spravilo lesa ( n e m š k o fludern) s p o z n a m o v imenih Kolarjev graben, Tišlerjev studenec, Fludernikov graben (SA, I), predelavo rude in obdelavo kovin v Fužinčevem grabnu in K o v n i k o v e m grabnu (SA, I), d r u ž b e n o razliko v imenih Kraljev vrelec in K o č a r j e v graben (SA, I).
Osebna, k r a j e v n a in ledinska imena iz osnove knez so tudi na S a v i n j s k o - S o t e l s k e m d o k a j pogostna, hidronim Knežak pa srečamo le v Gornji Savinjski dolini. E n a k e g a p o m e n a j e v e r j e t n o Virštanski potok na S r e d n j e m Sotelskem ( B e z l a j 1961, 2 K, 301). K n e z n a j bi imel v toponimih enak p o m e n kot kosez ( K e l e m i n a 1925, 152).
Svetniška imena o p a z i m o v hidronimih Šmarski potok (SO, I), Šentviški, Šentjanški potok, Šentflorjanščica, Šmartinsko j e z e r o (SA, I). S k r š č a n s t v o m so p o v e z a n a tudi imena Cerkovnica, Žegnani studenec, Kriški graben, Farovški, M e ž n a r j e v (SA, I), Župnijski graben (SO, I).
O b r a m b n o f u n k c i j o izražajo v o d n a imena Gračnica, Graščinski graben in P o d g r a j š č i c a (SA, I). M o r d a bi smeli k tej skupini dodati še Tinjski potok (Bezlaj
1 9 6 1 , 2 K, 261, SO, I).
"Pri analizi slovenskih imen z vas in selo bi bilo treba upoštevati p r e d v s e m čas in različne kolonizacijske valove. V sestavljenkah z antroponimi j e tip vas n e d v o m n o starejši." (Bezlaj 1959/60, 206.) Prvotno j e bilo selo e n a s a m a nase- litvena in g o s p o d a r s k a enota, "kmetija, dvor ali p o d o b n o " ( K o s 1966, 94). S toponimi Selo, Selce, Sevce so p o v e z a n a v o d n a imena Selski potok, Selščica in Sevšica (SA, I), V ta okvir spada m o r d a tudi Ljubnica ( B e z l a j 1956, 1 K, 352).
Dvor lahko pomeni v l a d a r j e v o bivališče, k m e č k o dvorišče ali dom, hišo ( S S K J , 1 K, 543). Po naselju Dvor se imenuje Dvorski potok (SO, I), po H r a m š a h Hramški 141
graben (SA, I), po Košnici Košniški potok (SA, I). Pleteršnik razlaga K o š n i c o s kašto, kašco, "die Getreide K a m m e r " (Pleteršnik 1894, 1 K, 446).
Vodnih imen po njivah, poljih pri nas ni, pač pa p o z n a m o Vrtič graben (SA, 1), Devški potok (Bezlaj 1956, 132, SO, I), Preloški potok (SO, I), Voložnico ( B e z l a j
1961, 313, SA, I) in Leniško (tudi ledinsko ime Leniše, SA, I).
K l j u b vinorodnim okolišem j e r a z m e r o m a malo vodnih imen po vinski trti:
Trtični graben, Podvinski potok (SA, I, SO, I). Tudi pri sadju v tem pogledu ni v e č j e izbire: Slivniški graben, Slivniški potok, Slivniško j e z e r o , Slivje (SA, I, S O , I) in Tepkarica (SA, I).
N a mline spominjata imeni Mlinščica in Žirovnica (Bezlaj 1961, 2 K, 3 5 1 , SA, I), na stare steklarne ob zgornji Paki in Sotli pa Glažarca in Glažuta (J. O r o ž e n 1961, 2 2 9 , SA, 1) ter na f u ž i n e Fužinski potok (SO, I).
Skozi naselje Tržišče pri Rogaški Slatini teče Tržiški potok (So, I), na trgovino kaže tudi Kramarica (SA, I). Vodni imeni Brode in Mostni graben lahko uvrstimo k p r o m e t u (SA, I), m o r d a tudi Pirešico (Bezlaj 1961, 2 K, 91).
Sklep
Po številu vodnih imen Z g o r n j e in Srednje Sotelsko zaostajata za P o s a v i n j e m . Od približno 500 g e o g r a f s k o opredeljenih vodnih imen se j i h četrtina nanaša na prebivalstvo, predvsem na svojilna osebna imena, ki p r e v l a d u j e j o v hribovitem svetu. N a j b o l j pogosten j e dvobesedni sestav osebnih imen z občnima i m e n o m a graben in potok. Razvrščenih grabnov j e okrog 130, p o t o k o v pa okoli 50. Z n a n a so o b č n a v o d n a imena, p o v e z a n a s pridevniško oblikovanimi toponimi, ki i m a j o za p o d l a g o antroponime. N a d petino (22,7 % ) hidronimov o z n a č u j e stoječe in t e k o č e vode, n j i h o v e fizične in kemične lastnosti ter druge značilnosti. G o z d n e m u in travniškemu rastju pripada 15 % vodnih imen. Prevladujoči listavci so m a r s i k j e v družbi s potoki in grabni, v manjši meri velja to tudi za podrastje, loge, lope in n j i h o v e izvedenke. O p a z n o mesto imajo krčevine (2,6 %). Površinske oblike so zastopane s 14,3 %, živalski svet z 8,0 % , na ostale naravne danosti, na d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k e dejavnosti in naselja pa o d p a d e okrog 1,5 % . Poljedelstvo, v i n o g r a d - ništvo, sadjarstvo, obrt, rudarstvo in industrija so prisotni v vodnih imenih s a m o s 3 % . Več imen bi pričakovali pri obrti, odvisni od p o g o n s k e moči tekočih voda, v e n d a r so vodna imena starejša kot gospodarski obrati ob strugah. P r i m e r j a v a vodnih imen s krajevnimi in ledinskimi imeni istega o b m o č j a (Sore 1993, 109) p o k a ž e v e č j o razliko v korist vodnih imen pri v o d o v j u , prebivalstvu in živalskem svetu, pri vseh drugih delih geografskega sistema pa j e odstotek h i d r o n i m o v manjši. Posebno izrazito j e redko p o j a v l j a n j e vodnih imen pri poljedelstvu, g o z d n e m rastju in krčevinah ter pri površju in travništvu.
Conclusion
T h e n u m b e r of hydronyms in the areas along the Z g o r n j a Sotla a n d the S r e d n j a Sotla is lower than in the area along the Savinja. From a m o n g 500 geographically defined hydronyms, one quarter refer to population; especially frequent are pos- sessive f o r m s of proper names which prevail in the mountainous parts. T h e most frequent are t w o - w o r d formations consisting of a proper name c o m b i n e d with
" g r a b e n " (a ditch) and " p o t o k " (a brook). There are about 130 registered n a m e s with "graben", and about 50 with " p o t o k " . There are examples of c o m m o n hydronyms, connected with adjectival f o r m s of t o p o n y m s based on a n t h r o p o n y m s . O v e r one fifth (22.7 % ) of hydronyms denoting still and running waters refer to their physical and chemical properties and other characteristics. 15 % of h y d r o n y m s refer to vegetation of w o o d s and meadows. The n a m e s of prevailing d e c i d u o u s trees are often c o m b i n e d with " p o t o k " or "jarek", and it is also true — to a lesser extent — of the n a m e s of undergrowth, groves, m e a d o w s and their derived forms.
A significant share belongs to cleared lands (2.6 %). Surface f o r m s o c c u r in 14.3 % of hydronyms, f a u n a in 8.0 % , while other natural conditions, s o c i o - e c o n o m i c activities and settlements occur in approx. 1 . 5 % of h y d r o n y m s . Agriculture, viticulture, fruit growing, crafts, mining and manufacturing industry occur but in 3 % of h y d r o n y m s . M o r e hydronyms might be expected to be connected with water-power-based crafts; however, h y d r o n y m s are of older origin than water powered plants along the rivers. The comparison od hydronyms and fallow n a m e s of the same area (Sore, 1993, p. 109) shows a greater occurrence of h y d r o n y m s connected with population-, and zoo-spheres, while all other spheres of g e o g r a p h i c system show smaller percentage of connection with hydronyms. Especially characteristic is the rare occurrence of h y d r o n y m s referring to agriculture, forests, cleared land, surface f o r m s and grasslands.
Viri in literatura:
Badjura, R., 1953: L j u d s k a geografija, terensko izrazoslovje, Ljubljana.
Bezlaj, F., 1968: N o v e j š a d o g n a n j a v slovenski toponomastiki, V. seminar sloven- skega jezika, literature in kulture, Ljubljana.
Bezlaj, F., 1956, 1961: Slovenska v o d n a imena, I. in II. del, S A Z U , L j u b l j a n a . Bezlaj, F., 1955: Krčevine, Slavistična revija, 1 - 2 , Ljubljana.
Bezlaj, F., 1959/60: P o m e n s k a kategorija " g o z d " v slovenščini, Slavistična revija, Ljubljana.
Bezlaj, F., 1959/60: Vas in selo v slovenski onomastiki, Jezik in slovstvo, Lju- bljana.
Bezlaj, F., 1955/56: O besedah in imenih, Jezik in slovstvo, Ljubljana.
143
Blaznik, P., Grafenauer, B., Kos, M., Zwitter, F., 1970: K o l o n i z a c i j a in p o p u l a c i j a , G o s p o d a r s k a in d r u ž b e n a zgodovina Slovencev, L j u b l j a n a .
Keber, J., 1988: Leksikon imen, Izvor imen na Slovenskem, Celje.
Kelemina, J., 1925: N e k a j o dulebih na Slovenskem, Č Z N , Maribor.
Kos, M., 1939: Vlahi in vlaška imena med Slovenci, Glasnik m u z e j s k e g a društva za Slovenijo, 1 - 4 , Ljubljana.
Kos, M., 1966: "Vas in selo" v zgodovini slovenske kolonizacije, S A Z U , R a z p r a v e V, Ljubljana.
K r a j e v n i leksikon Slovenije 1976, III., Ljubljana.
M l a d i n s k a knjiga in Geodetski zavod Slovenije, 1992: Atlas Slovenije, L j u b l j a n a . O r o ž e n , J., 1961 : Štiri skice iz zgodovine Rogaške Slatine, Celjski zbornik, C e l j e . O r o ž e n , J., 1969: Lastna imena v severnem pasu c e l j s k e okolice, Č Z N , N o v a vrsta
V, Maribor.
O s n o v n e državne karte 1 : 5 0 0 0 in 1 : 10000, občinske geodetske uprave: C e l j e , Laško, Šentjur, Š m a r j e pri Jelšah, Velenje in Žalec.
Pintar, L., 1909: Imenoslovne črtice, Izvestja m u z e j s k e g a društva za K r a n j s k o , Ljubljana.
Pleteršnik, M., 1894, 1895: Slovensko-nemški slovar, I in II, L j u b l j a n a .
Sore, A., 1993: Mladinska in k r a j e v n a imena v Savinjsko-Sotelski Sloveniji, GV, Ljubljana.
Slovar slovenskega k n j i ž n e g a jezika, SSKJ, 1970,1., S A Z U , L j u b l j a n a .
Vatovec, F., 1929: Kolonizacija laškega o k r a j a v luči krajevnih in ledinskih imen, Č Z N , Maribor.
