• Rezultati Niso Bili Najdeni

2. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA UKCL

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "2. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA UKCL "

Copied!
156
0
0

Celotno besedilo

(1)

STROKOVNO POROČILO

2009

(2)
(3)

Urednici:

Prof.dr. Brigita Drnovšek Olup, dr.med., višja svetnica Prof.dr. Helena Meden Vrtovec, dr.med., višja svetnica

Tehnična urednica:

Maja Strajnar, dipl.ekon.

Pri pripravi gradiva za poročilo so sodelovali:

Prof.dr. Ksenija Geršak, dr.med., višja svetnica Erna Kos Grabnar, viš.med.ses.

Doc. dr. Štor Zdravko, dr. med

Akademik prof.dr. Franc Strle, dr.med., višji svetnik Prof.dr. Marko HAwlina, dr.med.

Prof.dr. Janez Primožič, dr.med.

Prim. Martin Možina, dr.med.

Dr. Boriana Kremžar, dr.med.

Dr. Dominika Oroszy, dr.med.

Prof.dr. Bojana Beovič, dr.med.

Prim. Dušica Pleterski, dr.med.

Jelka Mlakar, viš med. ses.

Renata Jurša, dipl.m.s.

Stanko Grabljevec, univ.dipl.org.

doc. dr. Tatjana Lejko-Zupanc, dr.med.

Benica Žnidaršič, dipl.m.s.

Marija Al Nawas, dipl. m.s.

Mateja Klep, viš. strok. sod.

Mojca Dolinšek, viš.med.ses. univ.dipl.soc.ped., Zdravka Kopač, viš.uprav.del.

mag. Maja Klančnik Gruden,

Vanja Vilar, viš.med. ses., dipl.ekon.,

Alenka Krist, viš. med.ses.,univ. dipl. soc. ped., Mojca Fink, univ. dipl. soc. kult.

Vlado List, univ.dipl.org.

Strokovni direktorji klinik

Predstojniki klinik, kliničnih oddelkov in centrov

(4)
(5)

KAZALO

1. UVOD...7

2. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA UKCL...9

2.1. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA... 9

2.2. STROKOVNI SVET... 9

2.3. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA ZDRAVSTVENE NEGE... 12

2.4. STROKOVNI SVET ZDRAVSTVENE NEGE... 12

3. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST...14

3.1. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST V ŠTEVILKAH... 14

3.2. STROKOVNI DOSEŽKI... 17

3.2.1. Interna klinika... 17

3.2.2. Kirurška klinika... 21

3.2.3. Nevrološka klinika... 22

3.2.4. Ginekološka klinika... 24

3.2.5. Pediatrična klinika... 25

3.2.6. Stomatološka klinika... 27

3.2.6. Očesna klinika... 27

3.3.PODATKI O ŠTEVILU DOSEŽENIH TOČK ZA KLINIČNOST... 32

3.4.KOORDINACIJA OPERATIVNE DEJAVNOSTI V CENTRALNEM OPERACIJSKEM BLOKU... 33

3.4.1. Obseg operativne dejavnosti... 35

3.4.2. Realizacija načrtovanega operativnega programa... 36

3.4.3. Izkoriščenost operacijskih dvoran... 38

3.4.4. Razvojno raziskovalno delo... 39

3.4.5. Izobraževanje na področju managementa in kakovosti... 40

3.5. CENTER ZA ZASTRUPITVE R SLOVENIJE... 41

3.5.1. Poslovno organizacijske usmeritve in cilji... 42

3.5.STROKOVNI KOLEGIJ INTENZIVNIH TERAPIJ (SKIT)... 43

4. RAZISKOVALNA DEJAVNOST...44

Mladi raziskovalci... 44

4.1. RAZISKOVALNI SVET... 51

4.2. KOMISIJA ZA MEDICINSKO ETIKO... 52

5. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO - TERCIAR...53

5.1. KOMISIJA ZA KLINIČNE RAZISKAVE... 53

5.2. PROJEKTI TERCIARNE DEJAVNOSTI UKCL... 53

5.3. LETNA POROČILA ZA TERCIARNO RAZVOJNO – RAZISKOVALNO DELO UKCL... 54

5.3.1. Interna klinika... 54

5.3.2. Kirurška klinika... 65

5.3.3. Nevrološka klinika... 75

5.3.4. Ginekološka klinika... 79

5.3.5. Pediatrična klinika... 83

5.3.6. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja... 86

5.3.7. Očesna klinika... 86

5.3.8. Klinika za otorinolaringologijo... 87

5.3.9. Klinika za nuklearno medicino... 89

5.3.10. Klinični inštitut za kemijo in klinično biokemijo... 90

5.3.11. Inštitut za medicinsko rehabilitacijo... 92

5.3.12. Služba bolniške prehrane in dietoterapije... 92

5.3.13. Zdravstvena nega... 93

6. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST...94

6.1. SVET ZA IZOBRAŽEVANJE... 96

6.2. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V ZDRAVSTVENI NEGI... 99

(6)

7. KAKOVOST ZDRAVSTVENE OSKRBE IN VARNOST BOLNIKOV...101

7.1. SLUŽBA ZA KAKOVOST... 101

7.2.SISTEM UPRAVLJANJA Z ODKLONI – IZBOLJŠANJE VARNOSTNE KULTURE... 103

7.3. POROČILO O SISTEMU ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI NA PODROČJU ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE109 7.4. KLINIČNE POTI IN SMERNICE, KI SO SE UPORABLJALE V LETU 2009 TER KAZALNIKI... 114

7.5. KRIZNI ŠTAB ZA PANDEMSKO GRIPO... 121

7.6. PALIATIVNA OSKRBA NA KIRURŠKIH KLINIKAH... 122

8. PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB...123

8.1. KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (KOBO)... 123

8.2. SLUŽBA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (SPOBO)... 124

8.4. POROČILO KOLEGIJA HIGIJENIKOV... 126

9. OBVLADOVANJE UPORABE ZDRAVIL IN POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA....130

9.1. KOMISIJA ZA ZDRAVILA UKCL... 130

9.1.1. Naloge komisije za zdravila... 130

9.1.2. Sestava... 130

9.1.3. Nova zdravila na listi UKC Ljubljana... 131

9.1.4. Komisija in javni razpisi zdravil... 132

9.1.5. Terapevtske smernice... 133

9.1.6. Seje 133 9.1.7. Donirana zdravila... 133

9.1.8. Cenik zdravil... 133

9.1.8. Komisija za zdravila in primerjalna analiza porabe zdravil 2008/2009... 134

9.1.9. Zaključek... 135

9.2. KOMISIJA ZA ANTIBIOTIKE UKCL... 135

9.3. POROČILO O OBVLADOVANJU PORABE POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA V LETU 2007, 2008, 2009, NA KATEREGA LAHKO DELONO ALI V CELOTI VPLIVA ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA... 137

10. SODELOVANJE Z DRUGIMI INŠTITUCIJAMI...145

11. ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI TER PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI (SWOT)...149

(7)

1. UVOD

UKC Ljubljana je vodilna strokovno medicinska ustanova v R Sloveniji in hkrati največja bolnišnica. Kot vodilna zdravstvena ustanova opravlja troje vrst dela: zdravstveno dejavnost (diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov), pedagoško delo in znanstveno raziskovalno delo.

V UKC je zaposlen visoko strokovno usposobljen in ustvarjalen kader. UKC omogoča visoko specializirano in sodobno zdravstveno oskrbo in visoko raven zdravstvene nege. V njem so zastopane vse stroke kar omogoča obsežno horizontalno sodelovanje v obliki konzilijev. Nudi 24 urno zdravstveno oskrbo z najvišje usposobljenim strokovnim kadrom. V njegovem sklopu delujejo nacionalni referenčni centri za redke in zahtevne bolezni. Sodeluje s številnimi mednarodnimi institucijami in ima visoko raven razvojnega in raziskovalnega dela.

Kot javni zdravstveni zavod opravlja zdravstveno dejavnost kot regijska bolnišnica na sekundarni ravni.

Njen poseben pomen pa je opravljanje dela na terciarni ravni, ki omogoča najbolj zahtevno raven zdravstvene oskrbe. Poslanstvo UKC je tudi pedagoško delo. UKC tako izobražuje vse zdravstvene profile na dodiplomski in podiplomski ravni. Tesno je povezan z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Visoko šolo za zdravstvo. Izobražuje tudi srednji zdravstveni kader. Skrbi za uvajanje novih metod diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Pomembna vloga UKC pa je tudi znanstvenoraziskovalna dejavnost.

Na sekundarni ravni opravlja UKC Ljubljana specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost, ki zajemata diagnostiko, zdravljenje, medicinsko rehabilitacijo in zdravstveno nego predvsem za območje širše ljubljanske zdravstvene regije, pa tudi za druge zdravstvene regije, kjer nimajo organizirane ustrezne zdravstvene dejavnosti.

Terciarna raven delovanja obsega izvajanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev, zdravljenje zahtevnih pacientov, napotenih iz drugih bolnišnic v R Sloveniji, razvoj specialističnih zdravstvenih dejavnosti v državi, v skladu z razvojem v svetu, oblikovanje nacionalnih strokovnih smernic, uvajanje novih načinov zdravljenja in diagnostike ter posredovanje novega znanja in veščin drugim zdravstvenim zavodom na sekundarni in primarni ravni.

Pedagoška dejavnost obsega: izobraževalne dejavnosti za potrebe Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo in Zdravstvena fakulteta v Ljubljani ter drugih šol na dodiplomski in podiplomski ravni. Med dejavnosti sodijo sodelovanje pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva in pobude za spremembe teh programov, izvajanje podiplomskega izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in zdravstvenih sodelavcev, oblikovanje in delovanje komisij za strokovne izpite za zdravstvene strokovnjake in zdravstvene sodelavce, lastno izobraževanje za potrebe pedagoškega, strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela.

Raziskovalna dejavnost obsega sodelovanje pri oblikovanju nacionalnega raziskovalnega programa, izvajanje raziskav v okviru načrta zdravstvenega varstva, nacionalnega raziskovalnega programa in programov EU, izvajanje raziskav za domače in tuje naročnike, usposabljanje mladih raziskovalcev, zagotavljanje mentorjev pri raziskovalnih nalogah, magisterijih in doktoratih znanosti, zagotavljanje izvedensko-recenzijskega dela predlogov in rezultatov raziskovalnih projektov za različne naročnike,organizacija znanstveno-raziskovalnih in strokovnih srečanj.

(8)

Strokovno vodstvo zavoda sestavljajo strokovna direktorica UKCL in dve pomočnici, ki sta zaposleni s polovičnim delovnim člasom na mestu pomočnikov, polovično pa opravljajo delo specialistov in univerzitetnih učiteljev.

Strokovno delo in odločitve potekajo po kliničnih enotah, pomembne strateške odločitve vseh segmentov strokovnega dela pa sprejema Strokovni svet zavoda, za zdravstveno in babiško nego pa Strokovni svet zdravstvene nege.

V okviru strokovnega vodstva deluje tudi Komisija za bolnišnične okužbe (KOBO), Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb (SPOBO), Komisija za zdravila, Komisija za antibiotike, Strokovni kolegij intenzivnih terapij (SKIT) in Skupina za paliativo.

Področje zdravstvene in babiške nege vodi in usklajuje glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Ker sta zdravstvena in babiška nega del zdravstvene oskrbe, je način delovanja timsko delo z zdravniki in drugimi strokovnjaki. Glavna medicinska sestra ima tri pomočnice: za področje izobraževanja, kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi ter za higiensko in epidemiološko področje. Glavna medicinska sestra vodi Strokovni svet zdravstvene in babiške nege,katerega članice so njene pomočnice, glavne medicinske sestre klinik in vabljeni člani: vodja Oskrbovalnih služb, vodja Socialno svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja radioloških inženirjev, vodja Reševalne postaje in vodja fizioterapevtov Centra za medicinsko rehabilitacijo.

Pomočnice glavne medicinske sestre pripravljajo strategijo strokovnega področja in vodijo strokovne kolegije.

(9)

2. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA UKCL

2.1. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA

2.2. STROKOVNI SVET

Strokovni svet UKCL vodi strokovna direktorica, sestavljajo pa ga redni člani iz UKCL: strokovni direktorji klinik: interne klinike, kiruške klinike, ginekološke klinike, stomatološke in nevrološke klinike, 2 predstavnika neuvrščenih strok, glavna medicinska sestra UKCL. Stalno vabljeni na seje so: generalni direktor UKCL, predsednik Raziskovalnega sveta, predsednik Sveta za izobraževanje in pomočniki strokovnega direktorja. Strokovni svet ima redne seje 1- 2x mesečno, razen v času dopustov.

Strokovna direktorica UKC Ljubljana

SPOBO KOBO

Pomočnica strokovne direkorice Pomočnica strokovne direktorice

za znanstveno -raziskovalno dejavnost

Komisija za

antibiotike Komisija

interzivnih terapij

Komisija za medicinsko

etiko

Služba za zagotavljanje

kakovosti

Strokovni svet UKC Ljubljana

Služba za raziskave in razvoj

Svet za izobraževanje

Raziskovalni svet

Komisija za zdravila

(10)

Slika 1: Strokovni svet UKC Ljubljana

Strokovni svet je imel v letu 2009 13 rednih sej, na katerih je obravnaval aktualna strokovna vprašanja in drugo problematiko, ki zadeva strokovno področje.

Pri svojem delu je sprejel naslednja priporočila in sklepe:

- podpora k predlogu KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo za nov zdravstveni program z naslovom » Rekonstrukcija obraznega skeleta s pomočjo tridimenzionalnega modela«;

- sprejel uvedbo stalne pripravljenosti ekipe za perfuzijsko scintigrafijo preko vikenda;

- sprejel imenovanjem članov multidisciplinarne presojevalne skupine v okviru sistema upravljanja z odkloni za obravnavanje varnostnih zapletov;

- sprejel predlog reorganizacije Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb;

- sprejel predlog prenovljenega vprašalnika o zadovoljstvu bolnikov z bolnišnično zdravstveno obravnavo;

- sprejel sklep o spremembi oz. dopolnitvi naziva »Specializirani hematološki laboratorij – nacionalni center za laboratorijsko diagnostiko krvnih bolezni«;

- sprejel sklep o sodelovanju UKC Ljubljana v Centrih odličnosti;

- aktivno sodeloval v razpravi glede novega Zakona o zdravstveni dejavnosti;

- sprejel sklep o oblikovanju Delovne skupine za oceno delovanja anesteziološke službe v UKC Ljubljana z nalogo, da oceni obremenjenosti specialistov anesteziologov v UKC Ljubljana;

- sprejel sklep o uvedbi robotske tehnike v kirurgiji in podal soglasje za nakupom ustrezne

(11)

- podprl uvedbo novega zdravstvenega programa – Enote za nevropsihiatrijo »Akutna hospitalna obravnava« ;

- sprejel ugotovitev, da je potrebno urgentno službo na Nevrološki kliniki in Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja reševati prioritetno v sklopu ureditve celotne urgentne službe v UKCL;

- sprejel sklep o uvedbi privolitvenega – pojasnitvenega obrazca;

- podprl Analizo kritik in pobud Kliničnega oddelka za revmatologijo UKCL in jo priporočil v branje vsem vodstvenim kadrom v UKCL;

- sprejel sklep, da KO za revmatologijo ostaja sestavni del Interne klinike, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana;

- sprejel sklep o ustanovitvi Centra za stomatološko protetiko;

- sprejel sklep o izvedbi javnih razpisov za zdravila, ki ob hkratnem zagotavljanju pričakovane učinkovitosti in varnosti, vzpodbujajo tekmovalnost na trgu ponudnikov in omogočajo večjo stroškovno učinkovitost;

- sprejel sklep o umestitvi Oddelka za urgentno interno medicino v organizacijsko shemo UKC Ljubljana kot enega od enot Internistične prve pomoči, Interna klinika;

- predlagal pridobitev dodatnega programa za potrebe zdravljenja urgentnih bolnikov na Nevrološki kliniki, Infekcijski kliniki in Interni klinik (OUIM);

- sprejel sklep glede kriterijev za določitev ključnih kadrov;

- sprejel sklep o reorganizaciji dežurne službe.

(12)

2.3. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA ZDRAVSTVENE NEGE

2.4. STROKOVNI SVET ZDRAVSTVENE NEGE

Strokovni svet za zdravstveno in babiško nego UKCL (v nadaljevanju SSZBN UKCL) vodi pomočnica generalnega direktorja UKCL - glavna medicinska sestra UKCL; sestavljajo ga pomočnice glavne medicinske sestre UKCL in glavne medicinske sestre klinik. Na seje so vabljeni: vodja Svetovalne službe zdravstvene nege, koordinatorica na Polikliniki -glavna medicinska sestra Poliklinike, vodja fizioterapije, vodja Socialno svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja Reševalne postaje, vodja radioloških inženirjev.

SSZBNUKCL se sestaja dvakrat mesečno (razen julij, avgust) po vnaprej predvidenem terminskem planu.

V letu 2009 smo imeli 18 sej. Pregled ključnih poudarkov in zaključkov sej:

- V skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki (Ur.l. 34/2008) je SSZBN UKCL potrdil začetek sistematičnega ločevanja in zbiranja odpadkov.

- Sprejel je vizijo in strategijo Svetovalne službe zdravstvene nege.

- Sprejet je bil Protokol spremljanja zadovoljstva bolnikov z bolnišnično obravnavo.

- Sprejeta so bila Pravila za naročanje in odjavljanje ter dostavo hrane po tablet sistemu. V pravilih smo določili odgovorno osebo in vzpostavili nadzor.

- Sprejet je bil Protokol preprečevanja in obravnave padcev pacientov in zagotavljanje varnosti.

(13)

- Sprejel je prenovljen Program uvajanja v delo za diplomirano medicinsko sestro po končanem programu, reguliranem z EU direktivo. Potrdili smo tudi dokument Navodila za koordinatorice/pedagoške medicinske sestre za organizacijo programa kroženja diplomiranih medicinskih sester ter dokument Navodila za Službo za izobraževanje in razvoj kadrov pri organizaciji programa kroženja za diplomirano medicinsko sestro.

- Potrdil je Protokol preverjanja znanja za srednje medicinske sestre v enotah IT III, ki imajo kombinirane pogodbe.

- Narejen je bil popis aktivnosti in kompetenc za srednjo in diplomirano medicinsko sestro na bolniškem oddelku in sicer na delovnih mestih: v negovalni enoti, v intenzivni negi in v intenzivni terapiji I, II in III.

- Sprejel je sklep o izvedbi inventure bolniškega perila.

- Potrdili je osnovno dokumentacijo v zdravstveni negi.

- Obravnaval je »načrtovani odpust iz bolnišnice« in definirali vlogo nadzorne-oddelčne medicinske sestre.

- Predstavljen je bil program Čili za delo; z namenom pridobitve »svetovalcev za zdravo delovno okolje«.

- Sprejel je sklep o razpisu za prijavo nacionalne poklicne kvalifikacije »ortopedski tehnolog«.

Uspešno sta bili realizirani dve skupini.

- Potrdili smo program Pravilni položaji telesa pri delu;

- Varnost ravnanja z zdravili; predstavitev raziskave na KO za srčno kirurgijo.

- Seznanil se je se z izračunom potrebnih kadrov v zdravstveni negi (osnova je kategorizacija bolnikov).

- Spremstvo bolnikov; seznanil se je z velikimi težavami, s katerimi se sooča Služba za spremstvo bolnikov in posledično bolniški oddelki.

- Aktivnosti v zvezi z novo gripo: priprava kadrovskega načrta, motivacija vodilnih in osebja za cepljene ter osvežitev znanja o pravilni uporabi varovalnih sredstev.

- Potrdil je plakata :«Razkužimo roke« in »Higiena rok – odločitev za zdravje«. Plakata bosta nameščena na vse ključne lokacije znotraj UKCL z namenom širjenja ozaveščenosti o pomembnosti čistoče rok.

- Revizijsko poročilo o podjemnih pogodbah; seznanili smo se s stanjem, iz katerega je razvidno, da niso bila ustrezno upoštevana pravila sklepanja podjemnih pogodb.

- Seznanil se je z zaključki svetovalne skupine v povezavi s KO za revmatologijo.

- Seznanil se je s spremembe Pravilnika o kliničnem preizkušanju zdravil.

- Seznanil se je s Pravilnikom o podjemnih pogodbah, Pravilnikom o konkurenčni prepovedi in določili ključne kadre za sklepanje podjemnih pogodb.

- Sprejeli smo sklep Strokovnega sveta UKCL o racionalizaciji dežurne službe tudi za med. sestre.

(14)

3. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

3.1. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST V ŠTEVILKAH

Slika 2:Obisk članov Sveta zavoda UKC Ljubljana

RAVEN BOLNIŠNIČNE IN AMBULANTNE OSKRBE

Število bolnikov, ki jih pregledamo ambulantno, preiskujemo v diagnostičnih enotah ali pa jih zdravimo v bonišnici narašča iz leta v leto (Tabela 1, 2, 3 ).

Tabela 1: Število hospitaliziranih bolnikov od l. 2003 – 2009

(15)

Tabela 2: Celokupno število bolnikov v UKCL – obdobje 2003 – 2009

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Bolniki 93.298 94.738 96.257 99.940 102.035 103.669 104.623 Od ega

EDP/razpis 1.167 124* 2.083 2.713 1.428 0 401

Ambulantni

obiski 678.230 707.240 707.330 704.311 706.596 734.487 738.929 Funkcionalna

diagnostika

obiski 201.184 236.990 236.547 244.040 249.397 250.496 260.936

*Opomba: realizacija EDP 2004 je nerealizirana pogodba iz leta 2003

Legenda : Bolniki = hospitalizirani bolniki, EDP = enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, Amb. obiski = število ambulantnih obravnav, Funkc. diagnostika = ambulantna diagnostika – samo ambulantni bolniki in direktno napoteni s strani splošnih zdravnikov (diagnostične preiskave in posegi hospitaliziranih bolnikov niso vključeni).

Tabela 3: Število ambulantni pregledov od l. 2003 do l. 2009

670.000 680.000 690.000 700.000 710.000 720.000 730.000 740.000 750.000

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

TERCIARNA BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST

V UKCL izvajamo tudi najzahtevnejše zdravstvene storitve in zdravljenje najzahtevnejših bolnikov. Tudi število napotitev bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic se iz leta v leto zvišuje. Rast števila hispitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število drugih slovenskih bolnišnic prikazuje Tabela 4, najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic pa so prikazani v Tabeli 5.

(16)

Tabela 4: Število hospitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število premestitev iz drugih slovenskih bolnišnic od l. 2002 do l. 2009

Druge regije

Druge bolnice

5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 35.000

Druga regija

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

Druga bolnnica

Druge regije 23.050 22.628 25.957 26.637 27.433 27.881 28.073 29.991

Druge bolnice 1.821 1.993 2.210 2.443 2.374 2.226 2.482 2.569

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Tabela 5: Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic

0 100 200 300 400 500 600 700

AMI AP MOTNJE

RITMA

KARDIO SKUPAJ

Legenda: AMI = akutni miokardni infarkt, AP = angina pectoris, KARDIO = druge bolezni srca

Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic so srčno-žilne bolezni.

UKCL v okviru terciarne dejavnosti zagotavlja subspecialne laboratorije, ki služijo celi državi: tudi

(17)

Poleg tega vodi UKCL 8 nacionalnih registrov bolezni in 21 nacionalnih čakalnih list, vključeni pa smo tudi v številnih mednarodne registre .

Zdravniki in medicinske sestre UKCL sodelujemo v številnih komisijah Ministrstva za zdravje, v Republiških strokovnih kolegijih, v notranjih rednih in izrednih nadzorih UKCL, v zunanjih nadzorih Zdravniške zbornice Slovenjie ter v številnih strokovnih združenjih Slovenskega zdravniškega društva in v mednarodnih združenjih kjer zasedamo številne vodilne položaje.

3.2. STROKOVNI DOSEŽKI

3.2.1. Interna klinika

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Strokovni dosežki v letu 2009:

- Največji strokovni dosežek našega KO je bila priprava Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni in strategija razvoja diabetologije od leta 2010 do 2020. Nacionalni program je dokument, ki je pripravljen in potrjen s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije in trenutno čaka dokončno potrditev s strani slovenskega parlamenta.

- V letu 2009 smo pričeli tudi s pripravo usmerjene specializacije s področja endokrinologije in diabetesa.

Klinični oddelek za gastroenterologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Na področju endoskopije uvajanje enteroskopije, endoskopskih mukoznih resekcij,

- širitev področja kapsulne endoskopije in priprava za uporabo punkcij s pomočjo linearne sonde endoskopskega ultrazvoka.

- Na področju KVČB uvajanje novih standardov za oceno – evalvacijo zdravljenja z biološkimi učinkovinami.

- Na področju celiakije pripravljene smernice za obravnavo bolnikov.

- Na področju onkologije določanje mutacij pri GIST tumorjih, ki so pomembni prediktorji učinkovitosti zdravljenja z Glivecom.

- Na področju NET – uvajanje registra bolnikov in obravnava po evropskih smernicah.

Funkcionalna diagnostika; učenje biofeedbacka in priprava na pH-metrijo ter uporabo pH metrije in impedance.

Klinični oddelek za kardiologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- največje število transplantacij srca doslej (18) - Uvedbo intramiokardne implantacije matičnih celic - Perkutana vstavitev aortnih zaklopk

- Balonska dilatacija aortnih zaklopk

- Sodelovanje pri hibridnih posegih ablacije atrijske fibrilacije - Uvedba ultrakoronarnega ultrazvoka z FFR

- Samostojno perkutano zapiranje odprtega ovalnega okna in atrijskih septum defektov

(18)

- KO za kardiologijo je pirapravil 3 strokovne sestanke: 2. Mednarodni simpozij o napredovalenm srčnem popuščanju v Portorožu, 2. Simpozij o aritmijah in elektrostimulaciji na Brdu z mednarodno udeležbo in 2. Elektrofiziološko delavnico z mednarodno udeležbo v Ljubljani.

Klinični oddelek za hematologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Najbolj zahtevni postopki ugotavljanja (diagnostike) in zdravljenja bolezni celic bele vrste (levkemije, maligni limfomi, aplastična anemija), bolezni celic rdeče vrste (vse vrste anemij) in bolezni hemostaze, tako prirojene kot pridobljene.

- Sem sodijo najbolj zahtevni timski načini zdravljenja, kot so vse vrste presaditev krvotvornih matičnih celic.

- Od vseh strok v interni medicini imamo izrazito največji delež napotitev bolnikov iz celotne države k nam (okoli 30 % v ambulanti, 70 % v bolnišnici). KO za hematologijo je tesno povezana na področju zdravljenja, izobraževanja in raziskovalnega dela z Republiškim zavodom za transfuzijo krvi, Onkološkim inštitutom in Mikrobiološkim inštitutomna MF.

- Specialni laboratorij KO za hematologijo opravlja najzahtevnejše preiskave za področje celotne države (hematologija, hemostaza, citogenetika in molekularna genetika in imunohematologja).

Klinični oddelek za hipertenzijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Edini v Sloveniji opravljamo meritve hitrosti pulznega vala, ki je neinvazivna metoda za oceno togosti aorte. Ta je tudi v najnovejših Smernicah pomembna diagnostična metoda, na osnovi katere se odločamo o ustreznejšem zdravilu za zdravljenje arterijske hipertenzije.

Klinični oddelek za nefrologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

Sočasna presaditev ledvic in trebušne slinavke

Leta 2009 smo pričeli s sočasnim presajanjem ledvice in trebušne slinavke. Gre za v svetu že dobro uveljavljeno metodo zdravljenja pri diabetikih s sladkorno boleznijo tip 1 in ledvično odpovedjo. Uspešna presaditev omogoča insulinsko in dializno neodvisnost. Dobro delovanje presajene trebušne slinavke prepreči napredovanje kasnih zapletov sladkorne bolezni in pojav diabetične ledvične bolezni presajene ledvice.

Nov protokol za izvedbo ultrazvočno-dopplerske preiskave transplantirane ledvice.

Namen protokola je standardizacija pristopa k preiskavi zaradi zmanjšanja razlik med različnimi izvajalci ter omogočanje boljše primerjave izvidov v časovnem poteku.

Uvedba programa nočne – celonočne dialize v Centru za akutno in komplicirano dializo: bolniki (5) se dializirajo 8 ur preko noči (medtem ko lahko spijo), zjutraj odidejo domov, v službo ali v šolo.

Teriparatid (Forsteo) pri transplantaciji ledvice.

Zdravilo se uporablja pri prejemnikih transplantirane ledvice, ki imajo hudo osteoporozo in hipokalciemijo, ko so drugi ukrepi zdravljenja neučinoviti.

Organizacija novega dializnega centra v Mestni otroški bolnišnici-Ul. stare pravde 4 deluje od 3. julija 2009, z dializo 16 bolnkov 3x tedensko, dialize potekajo v 4 enoposteljnih sobah in eni večji petposteljni sobi, kvaliteta zdravljenja je tako strokovno kot prostorsko na zelo visokem, nadstandardnem nivoju, bolniki so s tem načinom dialize izredno zadovoljni.

V okviru dnevnega hospitala (ki še ni dokončno formaliziran) smo preuredili 2 sobi na dializi za nadzor

(19)

V letu 2009 smo na hospitalnem oddelku vzpostavili laboratorij za preiskovanje urina na terciarnem nivoju. Posebej usposobljeni zdravniki nefrologi s pomočjo nabavljenih aparatur (centrifuge, avtomatski analizator, fazno-kontrastni mikroskop povezan z računalnikom) pri indiciranih primerih sami pripravljajo, obdelajo in analizirajo vzorce urina. Cilj je pridobiti maksimalno informacijo iz analize urina nad nivojem, ki ga omogoča rutinsko preiskovanje urina v KIKKB.

Oddelek za peritonealno dializo: kombinacija kronične dialize:hemodializa in intermitentna peritonealna dializa. Kombinacija pride v poštev sicer v redkih primerih bolnikov, kjer sta oba postopka komplementarna in sama zase nezadostna glede očistka topljencev in ultrafiltracije.

Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije Strokovni dosežki v letu 2009:

Diagnostična interventna bronhologija

Invazivna diagnostična in terapevtska interventna bronhologija se izvaja bolj varno, v neposredni bližini in s sodelovanjem Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo. Izvajamo endoskopsko preiskavo pljuč z upogljivim in rigidnim bronhoskopom, endobronhialni ultrazvok, argonplazmo, elektrokavter, krioterapijo in možnost vstavljanja endobronhialnih stentov. Možna je transtorakalna biopsijska aspiracija sprememb v pljučih in v mediastinumu. Možna je takojšnja invazivna endoskopska diagnostika okužb spodnjih dihal pri bolnikih z zmanjšanim imunskim odgovorom zaradi bolezni ali zaradi zdravljenja z imunosupresivnimi zdravili. Prvi v Sloveniji smo uvedli ultrazvočno endoskopsko preiskavo endobronhialnega sistema za natančnejšo peribronhialno aspiracijsko punkcijo lezij mediastinalnih bezgavk.

Bolezni porebernice:

Izvajamo diagnostične probatorne in izpraznilne punkcije plevralnega izliva, slepo igelno biopsijo porebernice, ultrazvočno punkcijo plevralnega izliva.

Transplantacije pljuč:

Izbira kandidatov zanjo, priprava na poseg, uvrščanje na listo in strokovno sodelovanje z drugimi centri za transplantacije in s kliniko AKH na Dunaju, vodenje bolnikov s presajenimi pljuči takoj po posegu. To dejavnost vodimo edini v Sloveniji.

Diagnostika in zdravljenje pljučne hipertenzije:

Ustanovljen je tim za odkrivanje in zdravljenje bolnikov s pljučno hipertenzijo skupaj s Kliničnim oddelkom za kardiologijo.

Klinični oddelek za revmatologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

--- Klinični oddelek za žilne bolezni Strokovni dosežki v letu 2009:

- K razvoju zdravstvene dejavnosti Kliničnega oddelka za žilne bolezni je pomembno prispevala ustanovitev samostojne radiološke enote. Nadalje med vidnejše dosežke KO sodi povečevanje obsega dela v okviru dnevne bolnišnice in to ne le pri bolnikih z akutno vensko trombozo, temveč ta model prenašamo tudi na druga področja.

- V okviru ambulantne dejavnosti je bil dosežen velik napredek na področju antikoagulacijske tromboprofilakse. Dispanzer za trombotične bolezni Kliničnega oddelka za žilne bolezni je vodilni center v državi in skrbi za organizacijo te dejavnosti v širšem ljubljanskem prostoru, posredno pa tudi v vsej Sloveniji. Dispanzer je vodil in sodeloval pri organizaciji trombotičnih ambulant v vsej Sloveniji (več kot 50), ki delujejo na primarnem nivoju in jih v glavnem vodijo družinski zdravniki, ki so opravili izobraževanje na Kliničnem oddelku za žilne bolezni.

(20)

- Med pomembne strokovne dosežke sodi tudi vedno kakovostnejše in obsežnejše delovanje preventivne kardiologije z Registrom ogroženih oseb za srčno-žilne bolezni, ki ima sedež na Kliničnem oddelku za žilne bolezni.

Center za vojne veterane Strokovni dosežki v letu 2009:

- Rutinsko smo izvajali celovito geriatrično oceno pri vseh hospitaliziranih bolnikih in pri vedno večjem številu bolnikov, ki jih obravnavamo v ambulanti.

- uvedli dva nova testa; hitrost hoje in 6 minutni test hoje.

- konziliarno dejavnostjo izobraževanja bolnikov s sladkorno boleznijo in konziliarno dejavnostjo spirometrije za potrebe enot IK v BPD. V zaključku leta smo imeli na testiranju prenosni UZ aparat, ki nam je omogočil izvajanje določene diagnostike na mestu zdravljenja, povečana je bila varnost izvedbe punkcij telesnih votlin, zmanjšala se je potreba po diagnostični kateterizaciji mehurja ob sumu na zastoj seča.

Center za zastrupitve Strokovni dosežki v letu 2009:

- Na področju dejavnosti nacionalnega pomena smo v CZ izboljšali dostopnost do nekaterih ključnih podatkovnih zbirk (Poisindex, Baza podatkov RS o kemikalijah, zdravila, fitofarmacevtska sredstva) za potrebe 24-urne informacijsko konzultacijske službe za zastrupitve na področju R Slovenije. Posodobili smo del računalniške opreme. Nadaljevali smo z razvojnim projektom tehnološko izboljšane 24-urne informacijsko konzultacijske službe CZ v zvezi z zastrupitvami.

- Deloma je bil dopolnjen računalniški program za evidentiranje telefonskih konzultacij v zvezi z zastrupitvami na področju R Slovenije.

- Izboljšali smo vsebino spletne strani Zastrupitve.net, ki je bila prevedena tudi v angleščino. V okviru prenove intranetnih strani UKC so bile izvedene priprave za posodobitev spletnie strani o zdravilih.

- Revidirali smo smernice za pristop k zastrupljeni osebi, primarno elinimacijo strupov, uporabo antidotov, obravnavo zastrupljenih z organskimi topili, psihofarmaki, kačjimi piki in hiperbarično oksigenacijo pri zastrupitvah s CO. V sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani si prizadevamo za vzpostavitev stalne dostopnosti do hiperbarične komore v Ljubljani, kar bi zmanjšalo potrebo po premeščanju urgentnih primerov v tujino.

- Začeli smo z natančnejšim evidentiranjem medikamentozne terapije ob sprejemu in odpustu.

- Revidirali smol sistem poročanja o neželenih učinkih zdravil za celotni UKC. Analize potrjujejo, da je tudi v UKC na primerljivih oddelkih približno 5 % bolnikov sprejetih zaradi neželenih učinkov zdravil, kar je skladno z ugotovitvami v drugih večjih bolnišnicah v EU.

- Za potrebe Ministrstva za zdravje smo izdelali nacionalni načrt izobraževanja ekip nujne medicinske pomoči za delovanje v primeru množičnih kemičnih nesreč. Pripravljen je tudi nov priročnik. V projekt bodo vključene tudi ekipe UKC.

Internistična prva pomoč Strokovni dosežki v letu 2009:

- Izvedba ILS (Imediate life support) tečajev za vse DMS, VMS in SMS IPP (60 ur, nosilec Petra Kaplan, dr. med., inštruktor z licenco evropskega sveta za reanimacijo.

(21)

- Izvedba izobraževanj za ravnanje z LUCAS aparatom za zunanjo masažo srca za vse sestre in dežurajoče zdravnike (80 ur, nosilca Petra Kaplan, dr. med., Hugon Možina, dr. med., inštruktorja z licenco evropskega sveta za reanimacijo)

- Objava 9 strokovnih smernic za delo na IPP na Intranetu UKC

- Sodelovanje na 8 tečajih Dodatnih postopkov oživljanja in 3 tečajih Začetnih postopkov oživljanja Slovenskega sveta za reanimacijo pri ERC

- Interklinični seminar UKC Ljubljana - marec 2009:

- Pripravili interklinični seminar za zaposlene na področju zdravstvene nege v UKC Ljubljana.

3.2.2. Kirurška klinika

Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- izvajanje programa presaditve ledvice in trebušne slinavke pri bolnikih s sladkorno boleznijo in odpovedjo ledvic.

- prvič v Sloveniji laparoskopsko skozi le eno odprtino v popku operirali tudi žolčnik in žolčne kamne.

- sodelovanjem v multicentrični raziskavi o kirurgiji tumorjev trebušne slinavke.

Klinični oddelek za torakalno kirurgijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- pri operacijah na pljučih je kar 20 odstotkov vseh teh videotorakoskopskih lobektomij.

Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Strokovni dosežki v letu 2009:

---

(22)

Klinični oddelek za travmatologijo Strokovni dosežki v letu 2009

- uvedba nove tehnike kirurškega zdravljenja poškodb zgornjega dela vratne hrbtenice z nestabilnostjo kraniocervikalnega prehoda, kraniocervikalno fuzijo.

- za zdravljenje kompleksnih zlomov v ramenskem sklepu predvsem pri starejših bolnikih smo v redno klinično prakso uvedli različne vrste endoprotetike.

- uvedba v svetu povsem novega klinično diagnostičnega test za ugotavljanje strganja patelofemoralne vezi po izpahih pogačice v klinično prakso.

Klinični oddelek za plastično,rekonstrukcijsko estetsko kirurgijo in opekline Strokovni dosežki v letu 2009:

---

Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Strokovni dosežki v letu 2009:

---

Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo Strokovni dosežki v letu 2009:

--- Klinični oddelek za urologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- zdravljenje inkontinence pri bolnikih po radikalni prostatektomiji z metodo ADVANCE, operativno zdravljenje – zožitev sečnice s sluznico ustne votline, zdravljenje erektilne disfunkcije s trimiksom in kronično zdravljenje erektilne disfunkcije s petmiligramskim tadalafilom.

Klinični oddelek za nevrokirurgijo Strokovni dosežki v letu 2009 --- Klinični oddelek za kirurške okužbe Strokovni dosežki v letu 2009:

- operativni program kil opravljen po najnovejši metodi „nenapetostne hernioplastike“.

Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja Strokovni dosežki v letu 2009:

- uvedba nove metodo pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo.

3.2.3. Nevrološka klinika

(23)

- Validacija kognitivnega presejalnega testa za bolnike s Parkinsonovo boleznijo in kognitivnim upadom (M. Kramberger).

- Uvedba sistematičnega zdravljenja MS z zdravilom Tysabri.

- Sistematična uvedba zdravljenja hudih oblik parkinsonizma z infuzijo Duodope.

- Sistematična uvedba zdravljenja hudih oblik motenj gibanja z globoko možgansko stimulacijo.

- Uvedba kombinirane preiskave EEG – test z nagibno mizo

- Uvedba sistematične terciarne hospitalne obravnave bolnikov z epilepsijo

- Razširitev indikacijskega polja za kirurško zdravljenje epilepsij na netemporalne in nelezijske - Pričetek rednih epileptoloških multidisciplinarnih konzilijev

- Uvedba sistematičnega zdravljenja spastičnosti z botulinom pri bolnikih z MS

- Uvedba sistematičnega zdravljenja terapevtsko rezistentnih nevralgi trigeminusa z botulinom - Uvedba sistematičnega zdravljenja terapevtsko rezistentnih glavobolov z botulinom

- Uvedba metode slikanja s PET-om (sodelovanje z Onkološkim inštitutom in Kliniko za nuklearno medicino).

- Izpopolnitev metode za kvantifikacijo tremorja (akcelerometrija) - Zagon laboratorija za kognitivno nevrologijo

- Zagon laboratorija za motnje gibanja in hojo.

- Določanje nevtralizirajočih protiteles proti interferonom beta pri bolnikih z multiplo sklerozo KO inštitut za klinično nevrofiziologijo

Strokovni dosežki v letu 2009:

- Pridobitev elektroencefalografa z veliko ločljivostjo.

- Nadaljevanje razvoja funkcijskega magnetnoresonančnega slikanja v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za radiologijo.

- Uvedba metode aktimetrije v rutinsko delo.

- Začeli smo z uvajanjem sonoloških preiskav v diagnostiko bolezni perifernega živčevja.

- V sodelovanju z nevroradiologi ter otorinolaringologi z UKC Ljubljana ter s pomočjo kolegov s Strojne fakultete Univerze v Ljubljani razvili nov pristop k celostni obravnavi bolnikov s smrčanjem in obstruktivnimi motnjami dihanja med spanjem.

- Še naprej smo razvijali metode za merjenje živčnega upravljanja dihanja (fMR, potencial pripravljenosti).

Klinični oddelek za vaskularno in intenzivno nevrološko terapijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Izpolnili smo program endovaskularnega zdravljenja v nevrologiji (karotidna angioplastika, angioplastika znotrajmožganskih arterij in embolizacija možganskih anevrizem ter arteriovenskih malformacij) in ga zaradi urgentnih primerov tudi nekoliko presegli. Glede števila posegov in zapletov se lahko primerjamo z najeminentnejšimi tovrstnimi centri v svetu.

- Na KO VNINT smo v oddelku intenzivne nevrološke terapije (ONIT) obravnavali življenjsko ogrožene bolnike po doktrini intenzivnega nevrološkega zdravljenja, pri čemer izpostavljam, da je ONIT edini takšne vrste oddelek v slovenskem prostoru.

- Ustanovitev Enote za možgansko kap .

(24)

3.2.4. Ginekološka klinika Klinični oddelek za ginekologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

1. Področje ginekološke onkologije:

- Laparoskopska odstranitev paketov bezgavk pri napredovalih oblikah raka materničnega vratu.

- Laparoskopija kot metoda evalvacije citoredukcije pri napredovalem raku jajčnika. V letu 2009 smo začeli uporabljati laparoskopijo pri oceni oprimalne citoreduktivnosti. Uvedba minimalno invazivne metode omogoča

- opustitev laparotomije ter začetek zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo - takojšnje nadaljevanje odprte citoreduktivne kirurgije

- sestavo kirurškega tima v primeru večjih resekcij (diafragma, jetra, črevo) ter intervalno citoreduktivno kirurgijo

2. Področje uroginekologije

- Uvajanje novega načina kirurškega zdravljenja stresne urinske inkontinence (SUI) pri ženskah z aplikacijo mioblastov.

Klinični oddelek za perinatologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

Izboljšanji rezultati perinatale umrljivosti.

Perinatalna umrljivost je bila 9,1 na 1000 vseh rojenih otrok s porodno težo nad 500 g. Korigirana (brez letalnih malformacij) perinatalna umrljivost pa je bila 5,4 na 1000 vseh rojenih otrok, kar je manj od leta prej.

Obravnava prirojenih nepravilnosti pri plodu.

Vsako leto je več prekinitev nosečnosti zaradi prirojenih nepravilnosti pri plodu, zato vsako nosečnico s plodom s prirojeno anomalijo obravnavamo celostno. Vsako nosečnico oziroma plod obravnavata dva ali trije perinatologi, medicinske sestre in genetik ter po potrebi neonatolog, psiholog in specialist ustrezne stroke. Komisija za analizo mrtvorojenosti in razvojnih anomalij po zaključku procesa obravnave celostno preuči vsak primer in paru izda mnenje z navodili. Tedensko aktualne primere predsednica Komisije predstavi na strokovnem sestanku namenjenem prav tej strokovni temi. Na tak način skušamo povečevati kakovost ultrazvočnega znanja in veščin.

Prekinitev nosečnosti zaradi medicinske indikacije. V zadnjih treh letih smo prešli z intrauterine aplikacije PGF2, ki je agresiven poseg, na medikamentno prekinitev nosečnosti z mifeginom in misoprostolom do 22. tedna nosečnosti. S tem smo zmanjšali tveganje za zaplete ob intrauterinem poseganju in zmanjšali potrebo po abraziji maternične votline s 100 % na 15 %. Sedaj bomo postopno uvedli tudi medikamentno prekinitev nosečnosti po 22. tednu nosečnosti.

Klinični oddelek za reprodukcijo Strokovni dosežki v letu 2009:

Za KOR je najpomembnejši strokovni dosežek in hkrati dober kazalnik kakovosti pomembno zvečanje stopnje nosečnosti v postopkih zunajtelesne oploditve. V letu 2005 je bila stopnja nosečnosti v postopkih zunajtelesne oploditve 21 %, v letu 2006 smo jo izboljšali na 24 %, v letu 2007 na 27 %, leta 2008 je bila 25 %, leta 2009 pa 29%. S tem rezultatom se uvrščamo med razvite evropske centre.

(25)

Obravnavanje moške neplodnosti predstavlja vedno večji problem pri zdravljenju neplodnosti, saj se že 50 % parov zdravi prav zaradi moškega vzroka neplodnosti. Na KO za reprodukcijo smo uvedli novo laboratorijsko metodo IMSI, kjer spermije pregledujemo pod 6000 kratno povečavo in pred injciranjem v jajčne celice, izberemo najbolj kakovostne. Metodo opravljamo samo posamezni centri v Evropi, je pa v strokovnih krogih že sprejeta in obravnavana kot napredna metoda pri obravnavanju neplodnosti. Na KO za reprodukcijo na ta način že izboljšujemo rezultate metode ICSI pri najtežji skupini pacientov s slabo morfologijo spermijev in po predhodno neuspelimi postopki.

Uspešno smo v letu 2009 uvedli tudi selektivni prenos enega visoko kvalitetnega zarodka pri ženskah, mlajših od 35 let v izogib mnogoplodni nosečnosti. Stopnja nosečnosti na prenos enega zarodka je v tej skupini 45 %.

Do novih spoznanj smo prišli tudi na področju matičnih celic v odraslem humanem jajčniku in vzpostavili pomembne mednarodne povezave. Rezultati potrjujejo prisotnost pluripotentnih, embrionalnim podobnih matičnih celic v površinskem epiteliju jajčnika.

3.2.5. Pediatrična klinika

Služba za pljučne bolezni Strokovni dosežki v letu 2009:

- Uvedba multidisciplinarnega tima za obravnavo otrok s cistično fibrozo in vljučitev v evropski CF register

- Organizacija Šole za astmo s specializiranimi učnimi delavnicami za zdravnike in za medicinske sestre.

Klinični oddelek za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Strokovni dosežki v letu 2009:

(26)

- Edini v Sloveniji izvajamo endoskopske posege v neonatalnem obdobju (pri donošenih in nedonošenih novorojenčkih).

- Program perkutanih endoskopskih gastrostom (PEG), ki jih unikatno za celo Slovenijo delamo pediatrični gastroenterologi Pediatrične klinike UKC Ljubljana

- Izvajanje kapsulnih endoskopij, indikacije naraščajo.

- Vodilni smo pri strokovnem uvajanju prebiotikov in probiotikov v prehrano in zdravljenja otrok v Sloveniji.

- zdravljenje ahalazije z endoskopsko aplikacijo botulinus toksina - ligacija varic požiralnika z gumico

- biološko zdravljenja z anti tumor nekrosis faktor alfa, s humanizirano obliko - sodobno diagnostiko in zdravljenja Wilsonove bolezni pri otrocih

- prvič v zgodovini slovenske pediatrije smo samostojno opravili polipektomijo pri otroku (z elektrokoagulacijo) in hemostazo s pomočjo argon plazme.

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Strokovni dosežki v letu 2009:

--- Služba za kardiologijo Strokovni dosežki v letu 2009 --- Klinični oddelek za nefrologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

---

Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

---

Služba za hematologijo in onkologijo Strokovni dosežki v letu 2009

- Vodenje pediatrično onkoloških multidisciplinarnih konzilijev - Sodelovanje na imunoloških konzilijih

Služba za neonatologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- CMF: Opravljenih 85 kontinuiranih spremljanj možganskih funkcij (CFM) pri novorojenčkih.

Zapise analizira in interpretira DPP.

- OksiCRG: 44 posnetkov, analiza in interpretacija zapisov snemanja – DPP.

- Snemanje EKG na oddelku

- Presejalno testiranje sluha na oddelku (TEOAE).

Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Zgodnje odkrivanje, diagnostika in zdravljenje motenj dihanja, povezanih s spanjem in drugih motenj cikla budnosti/spanja pri otrocih in mladini (vrednost 40.000 EUR).

- Celostna zdravstvena obravnava otrok in mladostnikov s spektroavtistično motnjo(vrednost

(27)

3.2.6. Stomatološka klinika

Center za otroško in preventivno zobozdravstvo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Kot prioritetno nalogo smo si zadali izvedbo elektronske naročilne knjge, predvsem za paciente, ki čakajo na sanacijo zob v splošni anesteziji, s ciljem, da optimalno skrajšamo predolge čakalne dobe.

- Med načrtovanimi nalogami je bila tudi izdelava kazalnika kakovosti. V preteklem letu smo ga uvedli pri zdravljenju poškodovanih stalnih zob v interkaninem sektorju /komplicirane frakture stalnih sekalcev z nedoraslo korenino/.

Center za fiksno protetiko in Center za snemno protetiko Strokovni dosežki v letu 2009:

--- Center za zobne bolezni Strokovni dosežki v letu 2009:

Na Centru za Zobne bolezni uporabljamo kot kazalec kakovosti kontrolni rtg posnetek po preteku 12 mesecev po dokončno polnjenem endodontsko zdravljenem zobu.

Center za ustne bolezni in paradontopatije Strokovni dosežki v letu 2009:

- Implantološka oskrba bolnikov, ki so bili predhodno zdravljeni zaradi parodontalne bolezni, kjer je načrtovanje vstavitve zobnega vsadka zahtevnejše in zahteva dodatne postopke za povečanje kostnega volumna čeljustnega grebena.

- Zdravljenje vertikalnih kostnih izgub (kostnih žepov) s sendvič tehniko, to je kombinacijo biološke regeneracije obzobnih tkiv (Emdogain) in uporabo avtolognih kostnih delcev. Od prejšnjih načinov zdravljenja kostnih žepov se razlikuje po krajšem času, ki je potreben za operativni poseg in po nižjih materialnih stroških.

3.2.7. Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Strokovni dosežki v letu 2009:

- Ocena diagnostične vrednosti mikrobioloških testov za dokaz lymske nevroborelioze.

- Ocena vrednosti dokazovanja poseljenosti z MRSA s PCR.

3.2.6. Očesna klinika

Strokovni dosežki v letu 2009:

- Pričeli smo z brezšivno vitrektomijo, ki omogoča uporabo še manjšega vstopnega reza (27 gauge vitrektomija), s prilagojenim vitrektomom in tako manjšo invazivnost operacije, za bolnika pa hitrejše okrevanje.

- Lamelarno keratoplastiko (lamelarno anteriorno globoko –DALK in endotelno lamelarno keratoplastiko – DELK) je pri nas uvedel prim.mag.Vladimir Pfeifer,dr.med. Te nove in tehnično zahtevnejše metode operacije omogočajo manjšo možnost zavrnitve transplantata, hitrejšo možnost rehabilitacije in večjo kvaliteto za bolnika v primerjavi s klasično penetrantno keratoplastiko (PKP).

- Nadaljevali smo z implantacijo različnih znotrajočesnih leč (IOL) po operaciji katarakte za čim boljšo pooperativno vidno ostrino, za bolnika ustreznejšo rehabilitacijo – pri astigmatizmu torične IOL, za hkratno korekcijo presbiopije različne multifokalne IOL ter druge refraktivne

(28)

3.2.7. Dermatovenerološka klinika Strokovni dosežki v letu 2009:

- V letu 2009 smo pričeli z novo metodo zdravljenja sklerozacij s peno (priprava in način aplikacije sklerozantnega sredstva sta nekoliko drugačna kot pri klasični skleroterapiji.)

- Pričeli smo z lasersko terapijo različnih kožnih sprememb.

- Uvedli smo številne nove subspecialistične ambulante (mikološka ambulanta, ambulanta za bolnike na bioloških zdravilih, ambulanta za genodermatoze, melanomska ambulanta, ambulanta za atopijski dermatitis in kronične urtikarije) in okrepili ambulanto za limfodeme- 3x tedensko.

3.2.8. Klinika za otorinolaringologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Rinokirurgija je uvedla rutinsko endoskopsko dekompresijo vidnega živca v zadnjem delu očnice in optičnem kanalu pri prizadetosti vida ob poškodbah glave. Ker gre za nujne operativne posege, ki morajo biti opravljeni čim prej po poškodbi, smo uvedli tudi novo organizacijo dela.

- Skupaj z nevrokirurgi so bili uvedeni tudi endoskopski pristopi za kirurško zdravljenje tumorjev hipofize z uporabo navigacije in aktivni endonazalni endoskopski pristop za odkrivanje in lokalizacijo likvorskih fistul po nevrokirurških posegih.

- Na kliniki smo prvič vgradili kostno vsidrani slušni pripomoček (BAHA – bone anchored hearing aid) dvema naglušnima osebama. Novost je namenjena bolnikom s prevodno ali kombinirano naglušnostjo, ki ne morejo uporabljati običajnega slušnega aparata

- V sodelovanju s Pediatrično kliniko smo dodatno razvili kirurško zdravljenje laringomalacije (prirojene motnje dihanja pri novorojenčkih) z metodo epiglotisnega šiva, ki je bila predstavljena v mednarodni strokovni literaturi in prevzeta tudi v tujem strokovnem okolju. Začeli smo tudi sodelovanje pri ovrednotenju dihalnih motenj otrok s hipertrofičnimi nebnicami in skupaj s pediatri postavili algoritme diagnostike ter zdravljenja.

- Na področju kirurgije žrela in grla je bila uvedena epiglotisplastika za premostitev defektov po operaciji karcinomov ter resekcija in anastomoza subglotisnega dela grla in proksimalnega dela sapnika pri stenozah.

- Z razvojem in uvajanjem srednje kotanjskega pristopa do patologije pontocerebelarnega kota in notranjega sluhovoda smo omogočili kirurško zdravljenje tumorjev in drugih bolezenskih procesov, ki so bili pred tem za kirurško zdravljenje nedosegljivi. Zgledno sodelovanje z nevrokirurgi, ki omogoča nove kirurške posege, prispeva tudi k aktivnejši in zgodnejši diagnostiki patologije teh področij in pričakovati je nadaljnji razvoj predvsem v smeri infratemporalnega pristopa do sprednje-stranskega dela lobanjske baze.

- Skupaj s pediatrično kliniko smo uvedli diagnostiko genetskega materiala v povezavi z nesindromsko prirojeno gluhoto in zajeli vse bolnike, ki so obravnavani kot kandidati za kohlearno implantacijo.

- Avdiovestibulološka služba je uvedla testiranje kandidatov za vstavitev ojačevalca zvoka na koščice srednjega ušesa (Vibrant Soundbridge) s pomočjo sistema simulacije poslušanja govora in elektrofiziološke meritve odzivov možganskega debla in možganske skorje na električno draženje slušne proge pred in po vstavitvi implantov.

- Pri zdravljenju agresivne oblike papilomatoze grla smo pričeli s kombinacijo klasične kirurgije z

(29)

3.2.9. Ortopedska klinika Strokovni dosežki v letu 2009:

- V letu 2009 smo pričeli z uporabo novih tumorskih endoprotez tipa MUTARS - (Modular Universal Tumor and Revision System) nemškega proizvajalca Implantcast. Uporabljamo jih pri bolnikih s kostnimi tumorji, kjer so potrebne obsežne resekcije kosti v predelu sklepov in sočasno rekonstrukcija sklepov (kolk, koleno, rama) z omenjenim tipom proteze. Nove tumorske endoproteze imajo prednost in novost, da jih je možno med samo operacijo sestaviti in vgraditi glede na anatomske razmere, ki nastanejo pri operaciji po odstranitvi kostnega tumorja s kostjo in prizadetim sklepom vred.

- Korektivne osteotomije femurja in tibije z intramedularno fiksacijo. V zadnjih letih se tudi na področju korektivnih posegov dolgih kosti v svetu razvija trend manj invazivne kirurgije. V tem pogledu so se, če je lokacija planirane osteotomije na primernem mestu, t. j. v srednjem delu dolgih kosti, uveljavili intramedularni žeblji. To so dolge kovinske palice, ki ležijo v osrednjem kostnem kanalu in na ta način vzdržujejo korigiran položaj. Uvajanje žebljev in samo prekinitev kosti pa izvedemo skozi minimalne reze pod kontrolo rentgenskega ojačevalca. Na ta način naredimo bistveno manj okvar mišic in preostalih mehkih tkiv, kar omogoča hitrejše celjenje kosti. Prav tako so intramedularni implantati mehansko bolj ugodni, tako da je po operaciji potrebno krajše obdobje razbremenjevanja kot pri tradicionalnih posegih.

- Minimalno invazivna artodeza v sprednjem in zadnjem delu stopala s kombinacijami specialnih ploščič, vijakov in kompresijskih sponk. Stopalo je kompleksna regija, na kateri se korektivni posegi opravljajo v obliki selektivnih artrodez in osteotomij. Te zahtevajo dolgotrajno imobilizacijo v mavcu, da se zdrvaljene kosti prerastejo. Uporaba specialnih osteosintetskih materilov omogoča kotno stabilno kompesijsko osteosintezo - boljše in hitrejše celjenje kosti ter hitrejši povratek bolnika pri rehabilitaciji.

- Rekonstrukcija medialnega patelofemoralnega ligamenta (MPFL) pri ponavljajočem se izpahu pogačice s tetivo gracilis ali semitendinosus. Rekonstrukcija MPFL pomeni velik napredek pri reševanju kroničnih izpahov pogačice. Ta metoda vse bolj nadomešča posege na kosteh, ko je bilo potrebno premeščati kostna narastišča pogačice. Rekonstrukcija MPFL je poseg s polovično dolgo rehablitacijo glede na kostne prestavitve. Dodatna prednost je v ekonomičnosti posega, saj ne zahteva dražjih implantatov od predhodnih operativnih tehnik.

- Artroskopsko šivanje labruma kolčnega sklepa. Ignoriranje poškodbe labruma ali dosedanji načini zdravljenja s parcialnimi resekcijami so se izkazali rizični za nastanek progresivne artroze kolčnega sklepa. Namen rekonstrukcije labruma s šivanjem je izboljšati kvaliteto življenja bolnikov, ki imajo labrum poškodovan in preprečiti nastanek in progresijo obrabe sklepa.

Metoda je indicirana tudi pri bolnikih s poškodovanim labrumom zaradi utesnitvenega sindroma, kot del kompleksnega operativnega posega, dekompresija kolčnega sklepa.

- Operativno zdravljenje z uporabo sintetične osteokonduktivne paste NANOSTIM kot dodatka (avtograft ekstenderja) ob nezadostni količini pacientove lastne spongiozne kosti ali homologne spongioze pri obsežnejših rekonstruktivnih posegih acetabula pri menjavi kolčnih endoprotez.

- Transaksialna fiksacija L/S hrbtenice. Do sedaj je bil standard, s katerim smo dosegli zatrditev prizadetega segmenta hrbtenice, operacija, pri kateri smo medvretenčno ploščico z zadnje strani odstranili, jo nadomestili s kletko napolnjeno z lastno kostjo, vretenca pa fiksirali z vijaki, povezani s palicami. Nova metoda transaksialne fiksacije, omogoča zatrditev segmentov L5-S1 ali L4-L5 + L5-S1 skozi majhen, 4cm dolg rez ob križnici, skozi katerega s posebnimi inštrumenti dosežemo telesa omenjenih vretenc in jih zatrdimo s pomočjo posebnega vijaka.

Metoda je manj travmatska za bolnika, operacija je krajša, boljši je kozmetični učinek.

(30)

- Vsaditev interspinoznega vsadka pri stenozi ledveno- križnične hrbtenice: je nova metoda, ki jo izvajamo na Ortopedski kliniki v Ljubljani. Pri tej metodi zdravljenja se trnaste podaljške razširi in v razširjenem položaju zadrži s posebnim vsadkom. Prednost metode je v tem, da je operacija bistveno manj travmatska in traja v povprečju le 15min. Rehabilitacija je hitrejša, saj bolnik lahko vstane že nekaj ur po operaciji. S to metodo lahko zdravimo tudi stare, kritično bolne bolnike, ki klasične dekompresije ne bi prenesli.

- Revizijski rekonstruktivni operativni posegi na femurju pri menjavi kolčnih endoprotez z Exeter total hip sistemom, X-change Femoral Mesh in X-change Femoral Anatomic Mesh sistemom.

Število revizijskih operativnih posegov po vstavljenih kolčnih endoprotezah iz leta v leto narašča. Pri tovrstnih operativnih posegih se srečujemo z vse večjimi tako acetabularnimi, kot tudi femoralnimi kostnimi defekti. Zgoraj opisana novost nam omogoča anatomsko kostno rekonstrukcijo večjih femoralnih defektov pri omajanju kolčnih endoprotez.

- Totalna endoproteza kolka z metafizno fiksacijo (ECOFIT). Tovrstna TEP kolka predstavlja nov koncept v evoluciji endoprotetike, saj pride do fiksacije proksimalno na stegnenici (za razliko od dosedanje distalne fiksacije). Analize kažejo, da naj bi se s tem podaljšal čas do omajanje endoproteze, zmanjšala proksimalna osteoliza in izboljšala kvaliteta kosti v tem predelu.

- Nova delno vpeta totalna endoproteza kolena (Smith&Nephew). Endoproteza v primerjavi s prejšnjimi vrstami tovrstnih protez omogoča boljše rekonstrukcijske možnosti in večjo variabilnost velikosti femoralnih/tibialnih komponent. Prihaja v poštev pri težjih revizijah, pa tudi kot rezervna rešitev pri primarnih artroplastikah kolena s hudo nestabilnostjo kolateralnih ligamentov.

3.2.10. Klinični inštitut za radiologijo Strokovni dosežki v letu 2009:

V rutinsko prakso je bilo v letu 2009 bilo uvedenih kar pet novih metod diagnostike in radioloških posegov – UZ preiskava trebušnih organov s kontrastnim sredstvom, znotrajžilno zapiranje intrakranialnih AV malformacij, odstranjevaje strdkov iz možganskih žil, rutinsko postavljanje aortnih stent graftov (tako torakalnih in abdominalnih) pri akutnih stanjih – ruptura anevrizme, disekcija aorte, fMRI (funkcionalno magnetno resonančno slikanje) in spektroskopske MR preiskave.

3.2.11. Klinika za nuklearno medicino Strokovni dosežki v letu 2009:

- Uvedba diagnostike z I 123 (pred tem I 131) in s tem manjša sevalna obremenitev za bolnike in okolico

- Prenos metode iz tujine za zdravljenje OE z Mabthero - Uvedba SPECT/CT (kombinacija NM diagnostika z CT)

- Hitro snemanje kardioloških in onkoloških preiskav s posebno programsko opremo

- Uvajanje spremljanja ponovljivosti analiznih metod v medicinskem laboratoriju z uporabo združenih vzorcev pri posamezni seriji rezultatov

3.2.12. Klinični inštitut za kemijo in klinično biokemijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- Zaključitev projekta strokovno-organizacijske konsolidacija 4 laboratorijev KIKKB (Hematološki,

(31)

3.2.12. Inštitut za medicinsko rehabilitacijo Strokovni dosežki v letu 2009:

- V uporabo smo uvedli specialno električno stimulacijo oslabljenih mišic pri poškodovancih v zgodnji fazi rehabilitacije.

- Nadaljevali smo z uvajanjem kineziotapingom pri otrocih s cerebralno paralizo in uporabo kompresijskih oblačil za zaznavo lastnega telesa.

- Uvedli smo redno izvajanje multisenzorne stimulacije pri bolnikih v fazi minimalnega zavedanja po hudi poškodbi možganov (problem pri tovrstni terapiji je nastopil, ker nam oddelek, kjer so bolniki hospitalizirani še vedno ne zagotovi terapevtskega prostora).

3.2.13. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Strokovni dosežki v letu 2009:

Aktivno smo se lotili dela s človeškimi viri:

- Izdelan je bil nov softverski program in mreža za ambulantno spremljanje zdravstvenih podatkov bolnikov (Infonet) za obe dejavnosti in na obeh lokacijah

- izdelane so bile smernice za verifikacijo sedmih poklicnih bolezni

3.2.14. Služba bolniške prehrane in dietoterapije Strokovni dosežki v letu 2009:

- Razvojno raziskovalni projekt Ocena prehranskega statusa bolnika s ciljem, da pravočasno prepoznamo bolnike pri katerih obstaja tveganje za nastanek podhranjenosti in individualna prehranska obravnava bolnikov. izdelali smo model individualne prehranske obravnave bolnikov na kliničnem oddelku, ki ga izvaja dietetik SBPD ter pripravili dokumente za strokovne izračune in dokumentiranost prehranske obravnave bolnikov. Model smo uspešno testirali na 3 kliničnih oddelkih UKC, na vsakem oddelku je delo potekalo 1 mesec. Na kliničnih oddelkih je bilo v času izvajanja projekta od 4,5 % do 13 % prehransko že ogroženih bolnikov in povprečno 26,5 % bolnikov, pri katerih je obstajalo tveganje za podhranjenost.

- ISO 22 000 sistema vodenja varnosti prehrane

- V programsko dietetskem oddelku so se izvajale redne degustacije pripravljenih diet, prehranska svetovanja po oddelkih, individualni programi prehrane izbranih bolnikov.

- Izvedli smo posodobitve HAACP načrta v smislu strožjih strokovnih in higienskih kriterijev dela.

V centralni kuhinji smo redno izvajali strokovni nadzor nad kontrolnimi točkami priprave hrane in spremljajočih higienskih programov, ki so opredeljeni v HACCP načrtu .

- Vpeljali smo sistem nadzora nad snažnostjo delovnih površin in rok zaposlenih z aparatom System SURE Plus (tedenska kontrola snažnosti z hitrimi brisi).

- V Centralni mlečni kuhinji je bilo opravljenih deset individualnih prehranskih obravnav dojenčkov in malih otrok, ki so bili hospitalizirani na otroški kirurgiji in na otroških oddelkih infekcijske klinike. Prehranske obravnave so vključevale individualno sestavo jedilnikov, navodilo o postopku priprave hrane z izračunom hranilne in energijske vrednosti obrokov, v štirih primerih tudi prehransko svetovanje staršem. Večina obravnavanih otrok je prejemalo hrano po sondi ali hranilni stomi.

- Za potrebe otroške kirurgije smo pripravili energijske in hranilne izračune vseh frakturnih obrokov za dojenčke do 2. leta starosti.

- Pri enteralni prehrani je bilo opravljenih 32 individualnih prehranskih obravnav.

- Pripravili smo tudi splošno navodilo za pripravo hrane po gastrostomi za domov in splošno navodilo za prehrano po resekciji želodca.

(32)

3.2.15. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Strokovni dosežki v letu 2009:

- V letu 2009 smo nadaljevali s spremljanjem pojavljanja MRSA, ESBL in VRE po klinikah in kliničnih oddelkih. Zajemamo nove primere kolonizacij in okužb skupaj in izračunavamo mesečne incidence na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD).

- Po preliminarnih podatkih za leto 2009 bo incidenca MRSA ostala blizu izračunane za leto 2008. Incidenca bakterij, ki izločajo betalaktamaze širokega spektra (ESBL) je bila tudi v letu 2009 v porastu. Pri pacientih zaznavamo porast ESBL ne le med izolati bakterije Klebsiella pneumoniae, temveč tudi pri Escherichia coli in to že ob sprejemu v bolnišnico. Nosilstvo VRE na KO za hematologijo, ki je bilo velik problem v letu 2008, je v drugi polovici leta 2009 v upadu.

- Skrbeli smo za opozorilni sistem za MRSA, VRE in ESBL v BIS-u. Pri aplikacijah BIRPIS še vedno nismo uspeli z vnosom kritičnih podatkov.

3.2.16. Lekarna

Strokovni dosežki v letu 2009:

---

3.3. PODATKI O ŠTEVILU DOSEŽENIH TOČK ZA KLINIČNOST

V letu 2009 je Ministrstvo za zdravje podelilo odločbe o pridobitvi naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek več kliničnim oddelkom. Naziv kliničnosti se podeli za dobo 5 let.

Podatki o doseženem številu točk kliničnosti za posamezne klinične oddelke so razvidni v Tabeli 6 in 7.

Tabela 6: Število doseženih točk posameznih klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov.

Ime Število točk

Kirurška klinika, KO za travmatologijo 9.064

Kirurška klinika, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 20.183

Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 7.049

Kirurška klinika, KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

8579

Kirurška klinika, KO za urologijo 4.308

Interna klinika, Koza endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni 13.257

KO za nefrologijo 14.065

Pediatrična klinika, KO za endokrinologijo 10.920,3

Pediatrična klinika, KO za nevrologijo 16.032

Pediatrična klinika, Služba za gastroenterologijo 4.548,8

Pediatrična klinika, Služba za neonatologijo 4.264,2

Pediatrična klinika, Služba za onkologijo in hematologijo 5.280

Pediatrična klinika, KO za nefrologijo 3.875,6

Nevrološka klinika, KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko

terapijo 7.454

(33)

Klinika za nuklearno medicino 9.137 Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo 6.212

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 20.283,7

Očesna klinika 6.338

Dermatovenerološka klinika 5.435

KIKKB 6.338

Tabela 7: Št evilo doseženih točk posameznih klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov, ki so zaenkrat še v postopku pridobitve odločbe

Ime Število točk

Interna klinika, KO za kardiologijo 11.627

Interna klinika, KO za gastroenteorlogijo 9.735

Ortopedska klinika 6.297

KIMDPŠ 4.902

Kirurška klinika, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo 9.883

3.4. KOORDINACIJA OPERATIVNE DEJAVNOSTI V CENTRALNEM OPERACIJSKEM BLOKU

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

% vrednosti izdanih zdravil Povečalo se je tudi število receptov z zdravili iz vmesne liste, zato so se zvišali stroški za zdravila iz prostovoljnega zdravstvenega

V skupini D, ki zajema zdravila za bolezni kože in podkožnega tkiva, zdravniki predpisujejo največ receptov z zdravili, ki vključuje kortikosteroide – dermatike (v letu 2012

Vendar je prav ta odlo č itev že za č etek iskanja rešitve in reševanja problemov.. Vztrajanje v takšni razpetosti lahko dolgoro č no

Povpre č no število receptov otroku mlajšemu od 4 let je bilo nekoliko višje zaradi predpisovanja posameznih skupin zdravil – predvsem, glede na ostale starostne

Skupni prirast je v medpopisnem obdobju tako znašal okrog 17.000 prebivalcev, to pa je obseg, ki ni mogel bistveno vplivati na strukturiranost prebivalstva Slovenije.. Ker je

Iz bilance površin za obstoječe raziskovalne, pridobivalne in potencialne prostore vseh vrst mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, stanje 31.12.2002, povzemamo, da znašajo

PEDIATRIČNA KLINIKA 30 18 Pulmološka ambulanta Diplomirana medicinska sestra (D 104 PEDIATRIČNA KLINIKA 33 01 Hospitalni oddelki Diplomirana medicinska sestra (D 129 PEDIATRIČNA

Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika, Negovalni oddelek, Stomatološka klinika, Dermatovenerološka klinika, Klinika