KUPŠCINE SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE
Ljubljana, 23. 2.1988 Letnik XIV, štev. 5 Cena 400 din SKLIC SEJ ZBOROV SKUPSCINE SR
SLOVENIJE 16. marca 1988
Seje Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopoli- tičnega zbora Skupščine SR Slovenije so sklicane za sredo, 16. marca 1988.
Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor bodo obravnavali:
- osnutek zakona o energetskem gospodarstvu;
- predlog zakona o spremembi zakona o stanovanjskem gospodarstvu;
- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne;
- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih;
- predlog periodičnega delovnega načrta zborov Skupš- čine SR Slovenije za II. trimesečje 1988.
Zbor združenega dela in Zbor občin bosta obravnavala:
- analizo izvajanja zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih;
- predlog zakona o usmerjanju dela davka od prometa naftnih derivatov;
- predlog zakona o dopolnitvi zakona o posebnem repu- bliškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne prave osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev;
- predlog zakona o statističnih raziskovanjih pomembnih za republiko;
- predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka z osnutkom zakona;
- predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah z osnutkom zakona;
- osutek zakona o financiranju graditve avtoceste Brat-
stvo-enotnost ter graditve in rekonstrukcije cest, pomembnih za vso državo;
- osnutek odloka o strategiji razvoja prometa in zvez v SFR Jugoslaviji, s strategijo;
- osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izdaji bankovcev in kovancev;
- osnutek dogovora o zaščiti gozdov pred sušenjem;
- predlog zakona o ratifikaciji konvencije med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFR Jugoslavije in vlado Sociali- stične republike Romunije o izkoriščanju in vzdrževanju hidroenergetskih in plovnih sistemov Djerdap I in Djerdap II;
- predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFR Jugoslavije in vlado Sociali- stične republike Romunije o nadaljnji razširitvi sodelovanja v izkoriščanju hidroenergetskih zmogljivosti Donave.
Zbor združenega dela bo obravnaval:
- osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah carin- skega zakona;
- osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelo- vanje.
Zbor združenega dela in Zbor občin bosta obravnavala tudi informacijo o uresničevanju sklepov zborov, sprejetih v II.
polletju 1987.
Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu sej tudi:
- volitve in imenovanja;
- pobude, predloge in vprašanja delegatov oziroma druž- benopolitičnih organizacij.
Enakopravno z zbori Skupščine SR Slovenije obravnava:
- predlog zakona o spremembi zakona o stanovanjskem gospodarstvu,
- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne,
- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih
na seji 16. marca 1988 tudi Skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
str. 2 str. 7 str. 9
str. 11 PREDLOG ZAKONA
o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko (ESA-229) PREDLOG ZAKONA
o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (ESA-398) PREDLOG ZAKONA
o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (ESA-399) PREDLOG UKREPOV
za opredelitev nalog na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in iz družbenega dogovora o uresničevanju skupnih prvin stanovanjske in komunalne politike
MNENJA IN STALIŠČA
Družbenega sveta Socialistične republike Slovenije za vprašanja družbene ureditve SR Slovenije o načelnih in odprtih vprašanjih s področja stanovanjske prenove str. 18
POROČILO
skupine delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije za stanovanjsko gospodarstvo k predlogu ukrepov Zveznega izvršnega sveta za opredelitev nalog na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva iz Dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in iz Družbenega dogovora
o uresničevanju prvin stanovanjske in komunalne politike. str. 22 INFORMACIJA
skupine delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije o poteku izdelave strokovnih zasnov-modelov stanovanjskega gospodarstva str. 24
PREDLOG ZAKONA
o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko (ESA-229)
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 96. seji dne 18. 2, 1988 določil besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O STATISTIČNIH RAZISKOVANJIH POMEMBNIH ZA REPUBLIKO,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi prve alinee 215.
člena, 266. in 267. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 69. člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in na
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Ta zakon ureja statistična raziskovanja, pomembna za repu- bliko.
S statističnimi raziskovanji, pomembnimi za republiko (v nadaljnjem besedilu: statistična raziskovanja), se zagotavljajo v družbenem sistemu informiranja podatki in informacije o stanju in gibanjih na posameznih področjih družbenega življenja, o stanju in gibanju prebivalstva ter o ekonomskih in drugih pojavih, ki so pomembni za subjekte družbenega sistema informiranja in ki niso zajeti v programih statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo.
2. člen
Statistična raziskovanja se na podlagi ugotovljenih družbe- nih potreb po podatkih in informacijah na posameznih področjih določijo s programi statističnih raziskovanj.
Programi statističnih raziskovanj določajo statistična razi- skovanja, ki se v SR Sloveniji izvajajo kot posebna ali pa kot dopolnitev k statističnim raziskovanjem, ki imajo pomen za vso državo.
Programe statističnih raziskovanj sprejema Skupščin SR Slovenije z odlokom.
3. člen
Statistična raziskovanja po tem zakonu obsegajo:
podlagi 220. in 221. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije določil, da bosta kot njegova predstavnika pri delu skupščin- skih delovnih teles sodelovala:
- Tomaž BANOVEC, direktor Zavoda SR Slovenije za stati- stiko in
- Irena BANFI, namestnica direktorja zavoda SR Slovenije za statistiko.
1. izdelavo projektov za izvedbo statističnih raziskovanj, ki obsegajo določanje metodologij statističnih raziskovanj, sta- tističnih standardov, izdelavo organizacijskih in drugih instru- mentov za izvajanje statističnih raziskovanj ter izbor tehnolo- gije njihovega izvajanja;
2. zbiranje, preverjanje, obdelavo, analizo, hrambo, objav- ljanje in druge oblike izkazovanja podatkov in informacij ter njihovo zaščito.
II. SKUPNE OSNOVE IZVAJANJA STATISTIČNIH RAZISKOVANJ
4. člen
S skupnimi osnovami izvajanja statističnih raziskovanj se zagotavlja njihovo usklajeno in racionalno izvajanje v okviru družbenega sistema informiranja.
5. člen
Skupne osnove izvajanja statističnih raziskovanj so:
- programi statističnih raziskovanj, - metodologije statističnih raziskovnaj, - statistični standardi,
- evidence in registri.
Socialistična republika Slovenija ZA VOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO
POVZETEK 1. Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR
Slovenije sta na seji dne 3. 2. 1988 obravnavala in sprejela osnutek zakona o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko, Izvršnemu svetu pa naložila, da pripravi predlog zakona.
2. Predlog zakona o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko izhaja iz načel in ciljev, ki so bili opredeljeni v predlogu za izdajo in osnutku zakona in so bili v širši razpravi potrjeni.
3. Predlog zakona ureja statistična raziskovanja, pomembna za republiko. V tem okviru ureja njihovo dolo- čanje na podlagi družbenih potreb po podatkih, ki jih je mogoče zagotoviti z izvajanjem statističnih raziskovanj, izdelavo projektov za izvedbo statističnih raziskovanj, zbi- ranje, obdelavo in analizo podatkov in informacij ter nji- hovo hranjenje, publiciranje in druge oblike izkazovanja.
Predlog zakona ureja tudi skupne osnove izvajanja stati- stičnih raziskovanj, pomembnih za republiko, ki predstav- ljajo del skupnih osnov družbenega sistema informiranja in s katerimi se zagotavlja njihovo usklajeno in enotno izvajanje v okviru družbenega sistema informiranja. Te skupne osnove so poleg programov statističnih razisko-
vanj še metodologije statističnih raziskovanj, statistični standardi in evidence ter registri.
S predlogom zakona je urejena tudi zaščita podatkov, dobljenih s statističnimi raziskovanji in v tem okviru nji- hova uradna tajnost. V posebnem poglavju pa ureja sank- cioniranje dajalcev podatkov, ki le-teh ne dajo pravočasno oziroma dajo nepopolne ali nepravilne podatke, ki so jih dolžni dati po programu statističnih raziskovanj, pomemb- nih za republiko.
4. Predlagatelj je pri pripravi osnutka zakona upošteval mnenja, predloge in pripombe delovnih teles skupščine in zborov, kar je ustrezno obrazloženo v obrazložitvi pred- loga zakona. Pri obravnavi osnutka v pristojnih zborih Skupščine SR Slovenije pripomb delegatov ni bilo.
5. S sprejemom zakona ne bodo nastale nove materi- alne obveznosti. Le-te bodo še naprej odvisne od vsebine programov statističnih raziskovanj, pomembnih za repu- bliko oziroma od v njih vsebovanega števila statističnih raziskovanj in njihovega obsega.
6. Za izvajanje zakona ne bodo potrebni izvršilni pred- pisi. Zakon se namreč izvaja preko programa statističnih raziskovanj, pomembnih za republiko, ki ga z odlokom sprejme Skupščina SR Šlovenije.
2 poročevalec
1. Programi statističnih raziskovanj 6. člen
Programi statističnih raziskovanj so srednjeročni in letni.
Srednjeročni program statističnih raziskovanj opredeljuje za vsako, v njem vsebovano statistično raziskovanje:
- naziv in oznako statističnega raziskovanja, - kratko vsebino statističnega raziskovanja, - periodiko izvajanja statističnega raziskovanja,
- oznako ali gre za posebno, republiško statistično razi- skovanje ali za dopolnitev statističnega raziskovanja, ki ima pomen za vso državo,
- namen za katerega se lahko uporabljajo podatki, ki so jih dolžni dajati dajalci podatkov.
Srednjeročni program statističnih raziskovanj vsebuje tudi program statističnih raziskovanj za prvo leto srednjeročnega obdobja, ki poleg elementov iz prejšnjega odstavka oprede- ljuje tudi:
- subjekte, ki so dolžni dajati podatke (dajalci podatkov), - rok dajanja podatkov,
- način dajanja podatkov,
- izvajalce statističnega raziskovanja, - rok prvih rezultatov obdelave,
- način objavljanja in drugih oblik izkazovanja podatkov in informacij.
Letni program statističnih raziskovanj opredeljuje stati- stična raziskovanja, ki se izvajajo v posameznih letih srednje- ročnega obdobja, razen v prvem, in vsebuje vse elemente iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Letni program stati- stičnih raziskovanj ^vsebuje tudi spremembe in dopolnitve statističnih raziskovanj, določenih s srednjeročnim pro- gramom.
Programi statističnih raziskovanj vsebujejo tudi razvojne naloge za potrebe statističnih raziskovanj, ki se bodo oprav- ljale v posameznem obdobju, njihove nosilce in izvajalce.
7. člen
Programe statističnih raziskovanj pripravi Zavod SR Slove- nije za statistiko v sodelovanju z izvajalci statističnih razisko- vanj. Pri pripravi programov se upoštevajo družbene potrebe po podatkih in informacijah, predlogi uporabnikov in dajalcev podatkov ter možnosti izvajanja statističnih raziskovanj.
8. člen
Z odlokom, s katerim se sprejme program statističnih razi- skovanj, se določijo tudi finančni, materialni in drugi pogoji, potrebni za njegovo izvedbo.
9. člen
O izvršitvi programa statističnih raziskovanj v preteklem letu izdela Zavod SR Slovenije za statistiko poročilo in ga do 31. marca v tekočem letu predloži Skupščini SR Slovenije.
2. Metodologije statističnih raziskovanj 10. člen
Metodologija statističnega raziskovanja vsebuje metode zbiranja, obdelave, hrambe in izkazovanja podatkov in infor- macij.
Metodlogije statističnih raziskovanj določi Zavod SR Slove- nije za statistiko.
Metodologije statističnih raziskovanj, ki jih izvajajo drugi izvajalci statističnih raziskovanj, določijo ti v soglasju z Zavo- dom SR Slovenije za statistiko.
Metodologije statističnih raziskovanj se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije.
11. člen
Informacijska služba, ki določi metodologijo za vodenje in vzdrževanje posamezne evidence, ki je vzpostavljena z zako- nom in je lahko vir statističnih podatkov, mora pridobiti mne- nje Zavoda SR Slovenije za statistiko.
Zavod SR Slovenije za statistiko mora dati mnenje iz prejš- njega odstavka tega člena v 30 dneh od dneva, ko prejme metodologijo, če v tem času mnenja ne da, se šteje, da se z njo strinja.
3. Statistični standardi 12. člen
Statistični standardi, s katerimi se pri izvajanju statističnih raziskovanj zagotavlja usklajenost in primerljivost podatkov in informacij ter njihovo povezovanje v družbenem sistemu informiranja so:
- definicije, statistične klasifikacije, statistične nomenkla- ture in identifikacije;
- tehnike in tehnologije hrambe, prenosa in obdelave podatkov ter izkazovanja podatkov in informacij.
13. člen
Statistične standarde določi Zavod SR Slovenije za stati- stiko, za statistična raziskovanja, ki jih izvajajo drugi izvajalci statističnih raziskovanj, pa ti v soglasju z njim.
Pri določanju statističnih standardov je treba zagotoviti njihovo usklajenost s statističnimi standardi, ki so določeni za izvajanje statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso dr- žavo.
Statistični standardi se objavijo v Uradnem listu SR Slove- nije.
4. Evidence in registri 14. člen
Evidence in registre vodijo in vzdržujejo Zavod SR Slovenije za statistiko, informacijske službe, ki so skupnega pomena v republiki in drugi pristojni organi in organizacije v skladu z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona.
15. člen
Zaradi enotnosti evidenc in registrov, s katerimi se zagotav- ljajo enotne baze podatkov kot temeljni vir podatkov in infor- macij, se obvezno uporabljajo naslednje skupne osnove:
- opredelitev enote evidence oziroma enote registra, - enoznačne identifikacije,
- enotne metodologije vodenja in vzdrževanja, - povezovalna funkcija,
- enotne osnove zaščite podatkov in informacij.
Skupne osnove iz prejšnjega odstavka se določajo z zako- nom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona.
III. IZVAJANJE STATISTIČNIH RAZISKOVANJ 1. Zbiranje in obdelava podatkov in informacij
16. člen
Podatke in informacije, potrebne za izvajanje statističnih raziskovanj, zbirajo in obdelujejo Zavod SR Slovenije za stati- stiko in drugi izvajalci statističnih raziskovanj. Pri tem morajo zagotoviti zajem podatkov iz evidenc, registrov in baz podat- kov, ki že obstajajo, preprečevanje oziroma odpravo večkrat- nega zbiranja podatkov in enotnost obdelave podatkov na podlagi usklajenih vsebinskih in tehničnih rešitev.
17. člen
Na obrazcih in drugih sredstvih za zbiranje podatkov in informacij mora biti poleg izvajalca navedena tudi pravna podlaga za izvajanje statističnega raziskovanja.
2. Obveznost dajanja podatkov in informacij 18. člen
Subjekti družbenega sistema informiranja, ki so s progra- mom statističnih raziskovanj določeni kot dajalci podatkov, morajo dajati Zavodu SR Slovenije za statistiko ter drugim izvajalcem statističnih raziskovanj popolne in pravilne podatke in informacije brezplačno, pravočasno ter na predpi- san način.
19. člen
Dajalci podatkov morajo omogočiti Zavodu SR Slovenije za statistiko ali drugemu izvajalcu statističnih raziskovanj, da
poročevalec i» 3
preveri pravilnost danih podatkov in informacij na kraju zajema v skladu z zakonom.
Ce posredovani podatki in informacije niso popolni, jih morajo dajalci podatkov na zahtevo Zavoda SR Slovenije za statistiko ali drugega izvajalca statističnih raziskovanj dopol- niti v skladu z navodili.
3. Objavljanje in hramba podatkov in informacij 20. člen
Zavod SR Slovenije za statistiko in drugi izvajalci statistič- nih raziskovanj posredujejo in objavljajo podatke in informa- cije, dobljene s statističnimi raziskovanji, na način, ki je dolo- čen v programu statističnih raziskovanj.
Če uporabnik podatkov zahteva drugačen način posredova- nja podatkov in informacij ali njihovo drugačno obliko, kot je to določeno v programu statističnih raziskovanj, mu Zavod SR Slovenije za statistiko ali drug izvajalec statističnih razi- skovanj lahko posreduje podatke na zahtevan način ali v zah- tevani obliki. Stroške, ki nastanejo zaradi dodatnih postopkov ali obdelav nosi uporabnik.
21. člen
Podatki, dobljeni s statističnimi raziskovanji, se štejejo za uradne podatke.
22. člen
Podatki in informacije, dobljene s statističnimi raziskovanji, hranijo Zavod SR Slovenije za statistiko in drugi izvajalci statističnih raziskovanj v skladu s standardi, ki jih določa zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis, ter na način, ki omogoča njihovo posredovanje oziroma dajanje v zato pred- videni obliki ob upoštevanju kriterijev večnamenske uporabe.
4. Mednarodne obveznosti 23. člen
Pri izpolnjevanju z mednarodnimi pogodbami in sporazumi prevzetih obveznosti SR Slovenije posredujejo v uporabo tujim državam in mednarodnim organizacijam podatke in informacije, dobljene s statističnimi raziskovanji, Zavod SR Slovenije za statistiko oziroma drugi izvajalci statističnih razi- skovanj v sodelovanju z republiškim organom, pristojnim za mednarodno sodelovanje.
5. Zaščita podatkov in informacij 24. člen
Zaščita podatkov, dobljenih s statističnimi raziskovanji, obsega zavarovanje podatkov, varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, v skladu z zakonom.
25. člen
Zavarovanje podatkov, dobljenih s statističnimi raziskova- nji, obsega ukrepe tehnične in organizacijske narave, s kate- rimi se preprečuje uničenje, izguba, ponarejanje ali zloraba oziroma nepooblaščena uporaba podatkov, ki jih zbirajo, obdelujejo in izkazujejo Zavod SR Slovenije za statistiko in drugi izvajalci statističnih raziskovanj.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka tega člena določijo Zavod SR Slovenije za statistiko in drugi izvajalci statističnih razisko- vanj v svojih splošnih aktih, ki opredeljujejo njihovo organiza- cijo, naloge in delovanje, v skladu z zakonom.
26. člen
Z varstvom osebnih podatkov se v skladu z zakonom pre- prečuje zloraba oziroma nepooblaščena uporaba podatkov, dobljenih s statističnimi raziskovanji, ki se nanašajo na osebna, družinska in premoženjska stanja fizičnih oseb in katerih sporočanje in dajanje nepooblaščenim subjektom bi posegalo v posameznikovo osebno integriteto.
Podatki iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo za uradno tajnost in se kot taki ne smejo objavljati, sporočati pa se smejo le subjektom, ki so do njih upravičeni na podlagi zakona ali predpisa, izdanega na njegovi podlagi. Le-ti jih ne smejo objavljati ali sporočati drugim.
27. člen
S podatki, ki so jih dolžni posredovati dajalci podatkov na podlagi programa statističnih raziskovanj, pa je zanje z zako- nom, drugim predpisom ali samoupravnim splošnim aktom določeno, da predstavljajo državno, vojaško, uradno, poslovno ali drugo tajnost, morajo Zavod SR Slovenije za statistiko in drugi izvajalci statističnih raziskovanj ravnati na način, določen z aktom, ki določa vrsto in stopnjo tajnosti podatkov ter ukrepe za njihovo zaščito.
26. člen
Podatki, ki so jih dolžni posredovati dajalci podatkov na podlagi programa statističnih raziskovanj, se uporabljajo za namene, določene v programu statističnih raziskovanj.
Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi za namene, določene v zakonu, drugem predpisu, planskem aktu družbenopolitične skupnosti ali planskem aktu samou- pravnih organizacij in skupnosti oziroma njihovih združenj.
29. člen
Pri uporabi podatkov, dobljenih s statističnimi raziskovanji, mora uporabnik navesti njihov vir in metodo njihove uporabe.
IV. KAZENSKE DOLOČBE 30. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 1,000.000 dinarjev se kaz- nuje za prekršek organizacija združenega dela, druga samou- pravna organizacija in skupnost oziroma druga družbena pravna oseba in društvo, kot dajalec podatkov, če ravna v nasprotju z 18. in 19. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 250.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba dajalca podatkov iz prvega odstavka tega člena, ki ravna v nasprotju z 18. in 19. členom tega zakona.
31. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 250.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ali krajevne skupnosti, ki ravna v nasprotju z 18. in 19. členom tega zakona.
32. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 250.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik kot dajalec podatkov, ki ravna v nasprotju z 18. in 19. členom tega zakona.
V. KONČNA DOLOČBA 33. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
OBRAZLOŽITEV I. UVOD
Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slove- nije sta na seji dne 3. 2. 1988 obravnavala in sprejela osnutek zakona o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko.
P: i tem sta predlagatelju naložila, da ob upoštevanju stališč, pripomb, predlogov in mnenj delovnih teles Zborov in Skupš- čine pripravi predlog zakona o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona).
4 poročevalec
II. NAČELA S KATERIMI BODO UREJENA RAZMERJA IN CILJI, KI SE ŽELIJO DOSEČI ZZAKONOM
Predlog zakona izhaja iz načel in ciljev, ki so bili opredeljeni v predlogu za izdajo ter osnutku zakona in potrjeni v širši razpravi. To so:
1. da je potrebno v republiki zagotoviti enotno ureditev razmerij v zvezi s statističnimi raziskovanji, pomembnimi za republiko, to je statističnimi raziskovanji, ki se zaradi specifič- nih potreb po podatkih na območju SR Slovenije izvajajo kot posebna, republiška statistična raziskovanja ali pa kot dopol- nitev k statističnim raziskovanjem, ki imajo pomen za vso državo;
2. da je potrebno pri izvajanju statističnih raziskovanj, pomembnih za republiko, zagotoviti vsebinsko, časovno in prostorsko enotnost s statističnimi raziskovanji, ki imajo pomen za vso državo;
3. da je potrebno, glede na to, da še nimamo zakona, ki bi urejal zaščito podatkov v družbenem sistemu informiranja, le- to za področje statističnih raziskovanj urediti s tem zakonom.
V tem okviru je potrebno posebno pozornost posvetiti varova- nju tajnosti podatkov in njihovi zaščiti pred zlorabo podatkov v druge namene, kot so bili zbrani.
Temeljni cilj, h kateremu želi prispevati nova zakonska ureditev je torej enotna ureditev določanja in izvajanja stati- stičnih raziskovanj, pomembnih za republiko ter razmerij, ki pri tem nastajajo v okviru družbenega sistema informiranja, katerega eden pomembnejših delov je prav statistični sistem.
III. POGLAVITNE REŠITVE
1. Predlog zakona ureja statistična raziskovanja, pomembna za republiko. S statističnimi raziskovanji, pomembnimi za republiko, so mišljena tista statistična raziskovanja, s kate- rimi se v okviru SR Slovenije zagotavljajo potrebni podatki, ki niso zajeti v okviru statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo. Ta statistična raziskovanja določa Skupščina SR Slovenije s srednjeročnimi in letnimi programi statističnih raziskovanj, pomembnih za republiko, izvajajo pa se kot posebna, republiška raziskovanja ali pa kot dopolnitev stati- stičnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo. V tem okviru gre predvsem za ugotavljanje, opredeljevanje in dolo- čanje družbenih potreb po podatkih in informacijah na posa- meznih področjih, ki se odraža v programih statističnih razi- skovanj, za izdelavo projektov za izvedbo statističnih razisko- vanj ter zbiranje, preverjanje, obdelavo, analizo, hranjenje, publiciranje in druge oblike izkazovanja podatkov in informa- cij ter njihovo zaščito.
2. V okviru drugega poglavja predlog zakona ureja skupne osnove izvajanja statističnih raziskovanj, pomembnih za repu- bliko. Na prvem mestu so to programi statističnih raziskovanj, ki so srednjeročni in letni. Opredeljena je tudi njihova vse- bina. Program statističnih raziskovanj, pomembnih za repu- bliko sprejme Skupščina SR Slovenije za srednjeročno obdobje, letni program pa vsebuje statistična raziskovanja, ki se izvajajo v posameznem letu srednjeročnega obdobja, razen v prvem ter njihove spremembe in dopolnitve. Programi statističnih raziskovanj vsebujejo tudi razvojne naloge za potrebe statističnih raziskovanj.
Zavod SR Slovenije za statistiko ima v zvezi s programi statističnih raziskovanj pomembno vlogo tako pri oblikovanju vsebine programov, kot tudi pri izvajanju sprejetih progra- mov. V okviru izvajanja ima zavod poleg tega, da je v večini primerov sam izvajalec statističnih raziskovanj, tudi vlogo strokovnega nosilca povezovanja in usklajevanja ostalih izva- jalcev, ki so kot taki določeni s programom statističnih razi- skovanj. Glede na takšno vlogo mora zavod o izvršitvi pro- grama statističnih raziskovanj v preteklem letu poročati Skupščini SR Slovenije. Na tej podlagi naj bi Skupščina tudi ocenila potrebnost in upravičenost posameznih statističnih raziskovanj, vsebovanih v predlogu programa za naslednje obdobje.
Poleg programov statističnih raziskovanj, so skupne osnove izvajanja statističnih raziskovanj metodologije stati- stičnih raziskovanj, statistični standardi, evidence in registri.
V tem okviru je poudarek predvsem na metodologijah in standardih. Pri tem je potrebno posebej opozoriti, da ne gre
za kakšne posebne metodologije in standarde, temveč za skupne osnove izvajanja statističnih raziskovanj, ki so del skupnih osnov družbenega sistema informiranja, določenih v Zakonu o družbenem sistemu informiranja (Ur. list SRS, št.
11/83) in Zakonu o temeljih družbenega sistema informiranja in informacijskem sistemu federacije (Ur. list SFRJ, št. 68/81).
Metodologije statističnih raziskovanj in statistični standardi, ki se uporabljajo pri izvajanju statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, so urejeni z Zakonom o statističnih raziskovanjih; ki imajo pomen za vso državo. V predlaganem zakonu pa so mišljene samo tiste metodologije statističnih raziskovanj in statistični standardi, katerih določitev je nujna za izvedbo statističnih raziskovanj, pomembnih za republiko, ker še niso določeni. Pri tem je seveda nujno zagotoviti tudi usklajenost s statističnimi metodologijami in statističnimi standardi, ki so določeni in se uporabljajo za izvajanje stati- stičnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo.
Po ure'ditvi, vsebovani v predlogu zakona, bo metodologije statističnih raziskovanj (zbir metod zbiranja, obdelave, hra- njenja in izkazovanja podatkov in informacij) določal Zavod SR Slovenije za statistiko, za statistična raziskovanja, ki jih izvajajo drugi izvajalci statističnih raziskovanj, pa ti v soglasju z zavodom. Enaka ureditev je predvidena tudi za statistične standarde. Za oboje, tako za metodologije, kot za statistične standarde, predlog zakona določa, da se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije, s čimer naj bi se zagotovila njihova obvezna in enotna uporaba ter enostavna dostopnost vsem, ki so jih dolžni uporabljati. Takšna rešitev pa pomeni tudi zmanj- ševanje stroškov zavoda v zvezi s tiskanjem in razpošiljanjem navedenih metodologij in standardov.
Skladno z določbami Zakona o družbenem sistemu informi- ranja, predlog zakona določa tudi sodelovanje Zavoda SR Slovenije za statistiko v primeru, ko posamezna informacijska služba določa metodologijo za vodenje in vzdrževanje evi- dence, ki je vzpostavljena z zakonom in je lahko vir statistič- nih podatkov. V takem primeru mora informacijska služba, glede metodologije, pridobiti mnenje Zavoda SR Slovenije za statistiko s čimer naj bi se zagotovila metodološka usklaje- nost evidenc na ravni republike in preprečevalo večkratno in neracionalno zbiranje podatkov.
Evidence in registre vodijo in vzdržujejo Zavod SR Slovenije za statistiko in informacijske službe, ki so skupnega pomena v republiki in so za to pooblaščene že z Zakonom o družbe- nem sistemu informiranja. V skladu z navedenim zakonom se evidence in skupni registri določajo s posebnim zakonom oziroma odlokom izdanim na njegovi podlagi. Zaradi tega v predlogu zakona niso posebej določeni, temveč so oprede- ljeni samo skupni elementi oziroma osnove, ki jih je treba upoštevati ob njihovi uvedbi in vzpostavitvi, da bi se zagoto- vila njihova enotnost in ki se določijo s predpisom, ki je podlaga za njihovo vzpostavitev.
3. Predlog zakona določa kot podlago za izvajanje statistič- nih raziskovanj, pomembnih za republiko, programe statistič- nih raziskovanj. Na tej podlagi zbirajo in obdelujejo podatke poleg Zavoda SR Slovenije za statistiko tudi drugi izvajalci, ki so za to pooblaščeni s programi. Pri tem pa so dolžni zagoto- viti enotnost, racionalnost in enkratnost pri zbiranju (zajemu) in obdelavi podatkov, še zlasti z zajemom podatkov iz obstoje- čih evidenc, registrov in baz podatkov ter z uporabo istih vsebinskih in tehničnih rešitev pri obdelavi.
4. Predlog zakona opredeljuje tudi dajalce podatkov, to je subjekte, ki morajo dajati brezplačno, pravočasno in na pred- pisan način popolne in pravilne podatke, ki se zbirajo kot podlaga za izvajanje statističnih raziskovanj. Pri tem bo dolo- čal tudi postopke in ukrepe v primerih, ko podatki niso dani pravočasno ali pa so nepopolni. S tem so opredeljeni tudi primeri oziroma dejanska stanja, ki predstavljajo podlago za uvedbo postopka zaradi storjenega prekrška.
5. Podatke in informacije, dobljene z izvajanjem statističnih raziskovanj, posredujejo in objavljajo Zavod SR Slovenije za statistiko ter drugi izvajalci statističnih raziskovanj. Da bi se tudi na tem področju zagotovila enotnost, hkrati pa tudi to, da bi bilo uporabnikom podatkov vnaprej znano, v kakšni obliki oziroma na kakšen način so podatki dostopni, je predvideno, da se ta oblika določi v programu statističnih raziskovanj. Ne nazadnje to zahteva tudi način financiranja, ki je povezan z izvajanjem statističnih raziskovanj, pa tudi potrebno oprem- ljenost s tehničnimi sredstvi. Uporabnik sicer lahko zahteva
poročevalec 5
tudi drugačno obliko posredovanja podatkov, vendar v takem primeru nosi stroške, ki v zvezi s tem nastanejo zaradi dodat- nih ali drugačnih postopkov ali obdelav. Podatki, dobljeni s statističnimi raziskovanji so tudi predmet ustreznega načina hrambe v skladu s standardi, ki jih določa zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis ter ob upoštevanju kriterijev, ki omogo- čajo večnamensko uporabo.
6. S predlogom zakona je določeno tudi, da se podatki, ki so dobljeni kot rezultat izvajanja statističnega raziskovanja o določenem pojavu ali dogodku, štejejo za uradne podatke.
S tem naj bi se odpravil dvom o tem, kateri podatki se uporabljajo za določene namene, hkrati pa tudi preprečevalo, da se glede pojava oziroma dogodka, o katerem se zbirajo podatki na podlagi statističnega raziskovanja, določenega s programom statističnih raziskovanj, zbirajo podatki po kakšni drugi poti.
7. Ker statistična raziskovanja predstavljajo del družbenega sistema informiranja (DSI), morajo glede zaščite podatkov, dobljenih s statističnimi raziskovanji, veljati enaka načela, kot jih določa zakonodaja s področja DSI za vse podatke, ki se zagotavljajo v njegovem okviru. Zakon o družbenem sistemu informiranja določa, da so podatki in informacije, ki jih zago- tavlja DSI, javni in pod enakimi, z zakonom oziroma drugimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti določenimi pogoji dostopni vsem subjektom DSI (8. člen). Zakon ali drugi pred- pisi, izdani na podlagi zakona in samoupravni splošni akti določajo vrste podatkov, ki so predmet posebne zaščite in varovanja ter ukrepe in postopke, s katerimi se preprečuje njihova nepravilna, zlonamerna ali nepooblaščena uporaba, prikrivanje, spreminjanje, uničenje ali poškodovanje, kakor tudi poškodovanje in uničenje opreme za obdelavo in prenos podatkov. Zaradi varstva osebne svobode in zaščite osebnosti ter z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic človeka in občana, so osebni podatki in informacije predmet posebne zaščite, ki jo ureja zakon (9. člen).
Zaščita podatkov v DSI bo predmet posebnega zakona, katerega predlog za izdajo je Skupščina SR Slovenije obrav- navala že v letu 1984 (objavljeno v Poročevalcu z dne 10. 1.
1984). Zaradi tega so v predlogu zakona o statističnih razisko- vanjih predlagane samo tiste rešitve, ki so nujno potrebne z vidika izvajanja statističnih raziskovanj, pomembnih za republiko, in sicer v takšni obliki in s takšno vsebino, da kasnejša celovita zakonska ureditev podatkov v DSI ne bi narekovala njihovih sprememb in dopolnitev. Slednje se je skušalo doseči tudi z upoštevanjem načel, na katerih naj bi temeljil predlagani Zakon o zaščiti podatkov v družbenem sistemu informiranja ter tistih, v njem vsebovanih poglavitih rešitev, ki so nujne za zaščito podatkov, dobljenih s statistič- nimi raziskovanji.
Po predlaganih členih zaščita podatkov, dobljenih s stati- stičnimi raziskovanji, obsega v skladu z zakonom zavarovanje podatkov, varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podat- kov. Zavarovanje podatkov obsega tehnične in organizacijske ukrepe in predstavlja varovanje objektov, to je naprav za avtomatsko obdelavo in prenos podatkov, programske opreme in prostorov, v katerih se nahajajo te naprave in oprema.
Zavarovanje podatkov predstavlja predpogoj za varstvo podatkov. Z varstvom podatkov, objavljenih s statističnimi raziskovanji, pa se varujejo dajalci podatkov. Na eni strani so to fizične osebe (delovni ljudje in občani), na drugi strani pa drugi subjekti, ki so določeni s programom statističnih razi- skovanj kot dajalci podatkov. V prvem primeru so predmet varovanja osebni podatki, to je podatki, ki se nanašajo na osebna, družinska in premoženjska stanja fizičnih oseb. Ti podatki so v vseh primerih tajni, štejejo se za uradno tajnost in se ne smejo objavljati, sporočajo pa se lahko le subjektom, ki so do njih upravičeni na podlagi zakona ali predpisa, izda- nega na njegovi podlagi. Le-ti pa jih ne smejo objavljati ali sporočati drugim.
V drugem primeru gre za varstvo podatkov, ki so jih dolžne dajati družbene pravne osebe in organi in organizacije, ki to niso. Pri teh podatkih ne moremo izhajati iz istega stališča kot pri osebnih podatkih. Če vzamemo za primer organizacije združenega dela, vidimo, da Zakon o združenam delu prokla- mira načelo javnosti poslovanja, ki se navezuje na družbeno lastnino sredstev. Enako velja po zakonodaji s področja sistema državne uprave tudi za organe državne uprave. To
pomeni, da je potrebno v tem primeru varovati samo tiste podatke teh dajalcev, glede katerih so le-ti v skladu z zako- nom določili kot določeno vrsto in stopnjo tajnosti (npr. OZD kot poslovno tajnost v skladu s 440. členom ZZD) ali pa so kot taki določeni z zakonom ali drugim predpisom. V takšnih primerih mora izvajalec statističnega raziskovanja ravnati s takšnimi podatki na način, ki je določen v aktu, v katerem je določena vrsta in stopnja tajnosti.
Predlagana ureditev zaščite podatkov, vsebovana v pred- logu zakona, varuje dajalce podatkov tudi glede uporabe podatkov, ki so jih dolžni dajati. Ti podatki naj bi se v prvi vrsti uporabljali za namene, določene v programu statističnih razi- skovanj. Ravno pri vprašanju namena uporabe zbranih podat- kov naletimo na nasprotje med varstvom podatkov in raci- onalnostjo oziroma načeloma enkratnega zbiranja. Vendar je nujno uporabo podatkov vezati tudi na namen, ki mora biti znan pred samo uporabo. Takšna zahteva je bila postavljena tudi med obravnavo predloga za izdajo zakona v delovnih telesih zborov skupščine. Ker so bili s strani Odbora Gospo- darske zbornice Slovenije za informativno dejavnost izraženi pomisleki, da predlagani 28. člen osnutka zakona, ki to vpra- šanje ureja, lahko pripelje do tega, da se bo oteževala upo- raba že zbranih podatkov subjektom DSI, kar bo povzročilo naracionalnosti oziroma večkratno zbiranje istih podatkov, je v skladu z usmeritvami skupščinskih delovnih teles v pred- logu zakona predlagana nova formulacija 28. člena. Po tej formulaciji se podatki, ki so jih dolžni posredovati dajalci podatkov na podlagi programa statističnih raziskovanj, še vedno uporabljajo za namene, določene v programu. Vendar se lahko uporabljajo tudi za druge namene, kadar obstajajo za to družbene potrebe, določene v zakonu, drugem predpisu ali planskem aktu družbenopolitične skupnosti ter planskih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma njihovih zdru- ženj.
8. Predlog zakona ureja tudi sankcije za primere, ko dajalci podatkov ne dajo podatkov, ki so jih dolžni dati oziroma dajo netočne in nepopolne podatke ali v nasprotju s predpisanim načinom. V takšnem primeru se dajalec podatkov kaznuje z denarno kaznijo za prekršek, posebej pa so določene tudi denarne kazni za odgovorno osebo dajalca podatkov. Višina denarnih kazni za storjeni prekršek je usklajena s predpisi o prekrških.
IV. UPOŠTEVANJE STALIŠČ, PRIPOMB
IN PREDLOGOV DANIH NA OSNUTEK ZAKONA Osnutek zakona so obravnavali: Odbor Zbora občin za družbenopolitični sistem, Odbor zbora združenega dela za družbenopolitični sistem, Komisija za informiranje in Zakono- dajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije. V vseh nave- denih delovnih telesih je bil osnutek zakona podprt, ugotov- ljeno pa je bilo tudi, da so bile njihove pripombe in predlogi glede predloga za izdajo zakona upoštevani.
Vsa delovna telesa so se izrekla za ohranitev 11. člena osnutka zakona v predlaganem besedilu. Prav tako so tudi podprla predlagatelja glede predlagane ureditve namenske uporabe podatkov, ki so jih dolžni dati dajalci podatkov na podlagi programa statističnih raziskovanj (28. člen). Komisija za informiranje je ob obravnavi pripomb Odbora Gospodar- ske zbornice Slovenije za informativno dejavnost ugotovila, da predlagani 28. člen, ki ureja to vprašanje, ne predstavlja ovire za večnamensko uporabo podatkov, zbranih na podlagi statističnih raziskovanj, vendar pa naj predlagatelj prouči ali bi bilo možno zboljšati dikcijo tega člena. Predlagatelj je to upošteval in oblikoval novo besedilo 28. člena, ki naj bi odpravilo dvome o večnamenski uporabi podatkov, zbranih na podlagi programa statističnih raziskovanj, hkrati pa še vedno zagotavljajo zaščito pred njihovo nenamensko upo- rabo. Predlagatelj je pri pripravi predloga zakona upošteval pripombe zakonodajno-pravne komisije, ki so se nanašale na 6., 8. in 26. člen osnutka zakona. Glede na to je v predlogu zakona na novo oblikovana vsebina četrtega odstavka 6.
člena, in sicer tako, da je jasno razvidno, da srednjeročni program statističnih raziskovanj vsebuje tudi program stati- stičnih raziskovanj za prvo leto srednjeročnega obdobja, kar pomeni, da se za to leto letni program ne sprejema posebej.
Na predlog Zakonodajno-pravne komisije je v 8. členu pred- loga zakona jasneje določeno, da se finančni, materialni in
6 poročevalec
drugi pogoji za izvedbo programa določajo z odlokom, s kate- rim se sprejema program statističnih raziskovanj, ki je sestavni del odloka.
Pri 26. členu je bilo opozorjeno, da je potrebno varstvo osebnih podatkov zagotavljati v vseh primerih in torej ne le v primeru, ko te podatke dajejo fizične osebe kot dajalci podatkov. Pri pripravi predloga zakona je bila ta pripomba upoštevana.
Komisija je opozorila tudi na to, da veljavni srednjeročni program ne vsebuje nekaterih elementov, ki so predvideni s 6.
členom predlaganega zakona (npr. način posredovanja in objavljanja podatkov). Glede na dejstvo, da smo sredi srednje- ročnega obdobja, se kot najustreznejša rešitev tega vprašanja kaže njegova ureditev z letnimi programi statističnih razisko- vanj. . .
Pri obravnavi osnutka zakona na sejah Zbora občin in Zbora združenega dela delegati niso imeli pripomb.
V. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE
Predlog zakona ohranja dosedanji način zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za izvajanje statističnih razisko- vanj, pomembnih za republiko, kar pomeni, da je program statističnih raziskovanj podlaga za določitev finančnih, mate- rialnih in drugih pogojev, ki so potrebni za njihovo izvajanje.
S sprejemom zakona se torej finančne obveznosti ne poveču- jejo, odvisne bodo še naprej od vsebine programov oziroma od v njih vsebovanega števila statističnih raziskovanj in njiho- vega obsega. V vseh primerih, ko subjekti družbenega sistema informiranja kot uporabniki podatkov in informacij, dobljenih s statističnimi raziskovanji, zahtevajo drugačen način posredovanja podatkov ali njihovo drugačno obliko, kot je to določeno v programu, pa so po ureditvi, vsebovani v predlogu zakona, dolžni nositi tudi stroške, ki v zvezi s tem nastanejo zaradi dodatnih postopkov ali obdelav.
Za izvajanje zakona ne bodo potrebni izvršilni predpisi.
Zakon se bo izvajal preko programa statističnih raziskovanj, ki ga z odlokom sprejme Skupščina SR Slovenije in se kot tak objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
V predlogu zakona je predvideno, da se bodo v Uradnem listu objavljale tudi metodologije statističnih raziskovanj in statistični standardi, ki se obvezno uporabljajo pri izvajanju posameznih statističnih raziskovanj, vsebovanih v programu.
Spremljanje izvajanja zakona bo zagotovljeno preko poro- čila, ki ga o izvršitvi programa statističnih raziskovanj, izdela letno Zavod SR Slovenije za statistiko in predlogi Skupščine SR Slovenije.
Glede na materijo, ki se ureja v zakonu, za pričetek njego- vega izvajanja ni potrebno posebno predhodno obdobje.
PREDLOG ZAKONA
o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (ESA-398)
PREDLOG ZAKONA
o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (ESA-399)
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 96. seji dne 18.
2. 1988 določil besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNI- TVAH ZAKONA O CIVILNIH INVALIDIH VOJNE in
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNI- TVAH ZAKONA O VOJAŠKIH INVALIDIH,
ki vam ju pošiljamo v obravnavo na podlagi prve alinee 215. člena, 266. in 267. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 69.
člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in na podlagi 220. in 221. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije določil, da bodo kot njegovi predstavniki pri delu skupščinskih delovnih teles sodelovali:
- Stane KOTNIK, član Izvršnega sveta in predsednik Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide,
- Vladimir DEJAN, pomočnik predsednika Republi- škega komiteja za borce in vojaške invalide in
- Jasna KISOVEC, svetovalka predsednika Republi- škega komiteja za borce in vojaške invalide.
PREDLOG ZAKONA
o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne 1. člen
V zakonu o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 8/78 in 12/85) se 13. člen spremeni tako, da se glasi:
»Pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč imajo civilni invalidi vojne I. skupine.
Pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč imajo civilni invalidi vojne II. skupine, ki jim je glede na njihovo celotno invalidnost, ne glede na njen izvor, potrebna postrežba in tuja pomoč za osnovne življenjske potrebe.
Civilni invalidi vojne iz prejšnjih dveh odstavkov so glede pravice do dodatka za postrežbo in tujo pomoč razvrščeni v dve stopnji:
1. v prvo stopnjo - civilni invalidi vojne I. in II. skupien, ki potrebujejo stalno postrežbo in tujo pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, slepi in nepokretni;
2. v drugo stopnjo - civilni invalidi vojne I. in II. skupine, ki potrebujejo stalno postrežbo in tujo pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
Dodatek za postrežbo in tujo pomoč I. stopnje znaša mesečno 85% dodatka za postrežbo in tujo pomoč I. stopnje po predpisih o vojaških invalidih, dodatek za postrežbo in tujo pomoč II. stopnje pa znaša mesečno 85% dodatka za postrežbo in tujo pomoč II. stopnje po predpisih o vojaških invalidih.«.
2. člen
V drugi alinei prvega odstavka 14. člena se številka »50«
nadomesti s številko »70«.
poročevalec
3. člen 8. člen 14.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kot osnova za ugotavljanje pravice in določanje višine denarne pomoči (v nadaljnjem besedilu: osnova za denarno pomoč) se od 1. aprila tekočega leta do 31. marca nasled- njega leta upošteva najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem bese- dilu: najnižja pokojnina).
Odmerjeni zneski denarne pomoči se z veljavnostjo od 1.
julija tekočega leta dalje uskladijo za odstotek porasta naj- nižje pokojnine od njene določitve v tekočem letu do dokončne uskladitve v naslednjem letu.«.
4. člen
V prvem in drugem odstavku 15. člena se številka »50«
nadomesti s številko »70«.
5. člen
V tretjem odstavku 16.a člena se v zadnjem stavku črtata besedi »delovni organizaciji«
6. člen
V 21 členu se za prvim odstakom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Postopek za ugotavljanje pravice in določitev višine denarne pomoči na podlagi novega dejanskega stanja v smi- slu 16.c člena tega zakona, kakor tudi postopek za ugotavlja- nje pravice in določitev višine oskrbnine med poklicno rehabi- litacijo na podlagi novega dejanskega stanja v smislu drugega odstavka 24. člena zakona o vojaških invalidih, uvede pristojni organ po uradni dolžnosti.«.
Sedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
7. člen
Prvi odstavek 21.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti ter pridobitne nez- možnosti se uporabljajo predpisi o vojaških invalidih.«
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pri ugotavljanju upravičenosti do dodatka za postrežbo in tujo pomoč se smiselno uporabljajo kriteriji, določeni s samo- upravnimi splošnimi akti Skupnosti pokojninskega in invalid- skega zavarovanja v SR Sloveniji.«.
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek in se spre- meni tako, da se glasi:
»V postopku za uveljavljanje pravice do rehabilitacije in pravice do dodatka za postrežbo in tujo pomoč se uporabljajo določbe, ki veljajo v postopku za uveljavljanje pravic po pred- pisih o vojaških invalidih.«.
Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V 24. členu se za prvim odstavkom doda nov, drugi odsta- vek,ki se glasi:
»Če zdravniška komisija pošlje osebo, na katero se nanaša odločba, ki je v postopku revizije, na medicinske preiskave, začne rok iz prejšnjega odstavka teči od dneva, ko je zdravni- ška komisija podala izvid in mnenje organu, ki opravlia revi- zijo«.
9. člen
Za 24. členom se doda nov 24.a člen, ki se glasi:
»Ce revizije odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici po tem zakonu, ni bilo mogoče opraviti v roku iz 24. člena tega zakona, ker civilni invalid vojne ali družinski član ni prišel na pregled pred zdravniško komisijo, da zdravniška komisija izvid in mnenje na podlagi obstoječe medicinske dokumenta- cije.
Izvid in mnenje zdravniške komisije sta lahko razlog za obnovo postopka, če nista bila uporabljena v postopku revi- zije, ker sta bila dana po poteku roka za revizijo odločbe, predpisanega v 24. členu tega zakona.«.
10. člen
O pravici in stopnji dodatka za postrežbo in tujo pomoč upravičencev, ki so uveljavili pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč do dneva uveljavitve taga zakona, odloči pri- stojni občinski upravni oran, po določbah tega zakona na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije, v treh mesecih po njegovi uveljavitivi.
11. člen
O pravici in višini denarne pomoči upravičencem, ki so uveljavili pravico do denarne pomoči pred uveljavitvijo tega zakona, odloči pristojni občinski upravni organ po določbah tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
12. člen
Civilni invalidi vojne - žrtve fašističnega nasilja, ki so uve- ljavili pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč do uveljavitve tega zakona, po tem zakonu pa bi prišli v manj ugoden položaj, zadržijo 15-odstotno povečanje dodatka za postrežbo in tujo pomoč tudi po uveljavitvi tega zakona.
13. člen
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije določi prečiščeno besedilo zakona o civilnih invalidih vojne.
14. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 2., 3., 4. in 6. člena tega zakona pa se uporab- ljajo od 1. aprila 1988.
OBRAZLOŽITEV Skupščina SR Slovenije je na sejah zbora združenega dela,
zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 3. februarja 1988 obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne z osnutkom zakona. Zbori so predlog z osnutkom zakona sprejeli in naro- čili Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, da pripravi pred- log zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne, pri pripravi pa prouči in ustrezno upošteva pripombe, predloge in mnenja delovnih teles zborov in zborov skupščine ter delegatov na sejah zborov.
Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne z osnutkom zakona je obrav- navala in sprejela tudi Skupščina Skupnosti socialnega var- stva SR Slovenije na seji dne 17. februarja 1988, ko je predlog obravnavala kot enakopraven zbor.
Besedilo predloga zakona je glede na besedilo zakonskega osnutka deloma spremenjeno oz. dopolnjeno, opravljene pa so tudi izboljšave iz zakonodajno-tehničnega vidika.
- V skladu s stališči, zavzetimi ob obravnavi predloga za izdajo zakona z osnutkom zakona v delovnih telesih zborov in
v zborih Skupščine SR Slovenije, s katerimi je bila dana podpora predlogu Zveze društev civilnih invalidov vojne Slo- venije za določitev dodatka za postrežbo in tujo pomoč I. oz.
II. stopnje v odnosu do dodatka iste stopnje po predpisih o vojaških invalidih, je predlagatelj v I. členu predloga zakona določil novo višino dodatka za postrežbo in tujo pomoč I. oz II. stopnje. Dodatek za postrežbo in tujo pomoč I. stopnje, do katerega bi bili upravičeni civilni invalidi vojne, ki potrebujejo postrežbo in tujo pomoč za vse osnovne življenjske potrebe, so slepi ali nepokretni, se tako določa v višini 85% dodatka za postrežbo in tujo pomoč I. stopnje po predpisih o vojaških invalidih, dodatek II. stopnje pa v višini 85% dodatka za postrežbo in tujo pomoč II. stopnje po predpisih o vojaških invalidih.
Glede na to, da v predlogu zakona (kot že v zakonskem osnutku) ni več predvideno 15% povečanje dodatka za postrežbo in tujo pomoč za žrtve fašističnega nasilja, je v 12.
členu predloga zakona vgrajena posebna varovalna določba, ki tej kategoriji upravičencev glede višine dodatka še vnaprej poročevalec
V
zagotavlja vsaj enak pravni položaj, kot ga imajo po veljavnem zakonu.
- V 5. členu predloga zakona je predlagana delna spre- memba tretjega odstavka 16. a člena zakona. Predlaga se sprememba določbe, po kateri se šteje za dohodek upravi- čenca, zakonca ali vzdrževanega družinskega člana pri ugo- tavljanju pravice in določanju višine denarne pomoči mesečni znesek zakupnine, če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji. Ne glede na to, da obstoj in višina zakup- nine nista vselej evidentirana pri pristojni upravi za družbene prihodke, kadar je kmetijsko zemljišče oddano v zakup drugi fizični osebi, je nedvomno prav, da se obstoj tudi take zakup- nine dokaže in upošteva v postopku odločanja o omenjeni pravici.
Sprememba v osnutku zakona ni bila zajeta.
- V 6. členu predloga zakona se uvedba postopka po uradni dolžnosti, ko gre za upoštevanje sprememb v premo- ženjskem in družinskem stanju upravičencev, dodatno pred- laga še glede pravice do oskrbnine med poklicno rehabilita- cijo.
- V 7. členu predloga zakona so določbe na novo sistemi- zirane, tako da so v prvem odstavku določeni materialno pravni in procesnopravni predpisi, po katerih se ugotavlja odstotek invalidnosti ter pridobitna nezmožnost. V drugem odstavku je - kot izjema določena materialno pravna podlaga za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za postrežbo in tujo pomoč. V tretjem odstavku pa je določeno, po katerih proce- sualno pravnih predpisih se vodi postopek za uveljavljanje pravice do rehabilitacije in pravice do dodatka za postrežbo in tujo pomoč.
- V 9. členu predloga zakona so - drugače kot v osnutku zakona - zajeti tudi drugi primeri odločb, ob katerih reviziji se utegne zgoditi, da le-te ne bo mogoče opraviti v zakonsko določenem roku, ker civilni invalid vojne ali družinski član ne bo prišel na pregled pred zdravniško komisijo in bo potrebno izvid in mnenje, ki je lahko razlog za obnovo postopka, podati na podlagi obstoječe medicinske dokumentacije. Takšna situ- acija utegne namreč, razen v primerih, ko gre za revizijo odločbe o pravici do civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč, nastopiti tudi v primeru, ko gre za revizijo odločbe o pravici do denarne pomoči, ki je bila uve- ljavljena na podlagi popolne pridobitne nezmožnosti, odločbe o pravici do rehabilitacije ali tudi v primeru, ko gre za revizijo odločbe, s katero je odločeno o pravici do posebnih pripo- močkov in naprav za civilne invalide vojne po Pravilniku o posebnih pripomočkih in napravah za civilne invalide vojne.
V drugem odstavku so črtane besede »iz prejšnjega
odstavka tega člena«, kar pomeni, da je izvid in mnenje zdravniške komisije lahko razlog za obnovo postopka v vsa- kem primeru, ko je bil dan po poteku revizijskega roka, ne glede na to, iz katerega razloga je bil dan po poteku tega roka.
- Kot že omenjeno, je med prehodne določbe v 12. členu predloga zakona na novo vključena določba, ki ureja način prehoda na novo pravno ureditev za dosedanje prejemnike dodatka - žrtve fašističnega nasilja, ki bi z uvrstitvijo v drugo stopnjo dodatka prišli v slabši položaj glede višine dodatka.
Upoštevaje, da po predlogu zakona 15% povečanje dodatka za postrežbo in tujo pomoč za civilne invalide vojne - žrtve fašističnega nasilja ni več predvideno, je v tem členu dolo- čeno, da ti prejemniki dodatka zadržijo 15% povečanje dodatka tudi vnaprej.
- Zaradi lažjega prehoda na novo pravno ureditev - odlo- čanja o pravici do denarne pomoči in določanja višine teh pomoči je kot datum pričetka uporabe zakona, kolikor gre za določbe zakona, ki se nanašajo na denarno pomoč, predviden 1. april 1988. Na ta način bi se izognili preračunavanju zne- skov denarne pomoči po dnevih deloma po sedaj veljavnem, deloma pa po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne.
Pri posameznih drugih določbah so bile opravljene zakono- dajno tehnične izboljšave oziroma redakcijski popravki.
Finančne in druge posledice
Za izvedbo predlaganih sprememb in dopolnitev zakona bo potrebno v letu 1988 iz proračuna SR Slovenije poleg načrto- vanih 844.561.750 din zagotoviti še 397,816.000 din dodatnih sredstev. Ocena potrebnih dodatnih sredstev upošteva poleg bistvenih vsebinskih sprememb zakona (razširitve kroga upra- vičencev do dodatka za postrežbo in tujo pomoč in določitve dodatka I. stopnje v večjem znesku od sedanjega, določitve višje osnove za ugotavljanje pravice in določanje višine denarne pomoči in oskrbnine v času poklicne rehabilitacije) tudi dodatne stroške zaradi povečanega obsega dela zdravni- ških komisij na I. oziroma II. stopnji.
Sprejem zakona bo zahteval tudi izvedbo postopkov za izdajo odločb na I. stopnji za uskladitev obstoječih pravno- močnih odločb o pravici do dodatka za postrežbo in tujo pomoč in o pravici do denarne pomoči, pa tudi o pravici do oskrbnine, z novo pravno ureditvijo. V skladu z določbo 22.
člena zakona bo potrebno opraviti tudi revizijo prvostopnih odločb.
Na podlagi 20. člena zakona bo Republiški komite za borce in vojaške invalide z izvršilnim predpisom natančneje uredil način usklajevanja denarnih pomoči z medletnimi uskladi- tvami najnižje pokojnine.
PREDLOG ZAKONA
o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih 1. člen
V zakonu o vojaških invalidih (Uradni list SRŠ, št. 30/78 in 12/85) se 3. a člen spremeni tako, da se glasi:
»Kot osnova za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka in za določanje njegove višine (v nadaljnjem bese- dilu: osnova za invalidski dodatek) se od 1. aprila tekočega leta do 31. marca naslednjega leta upošteva najnižja pokoj- nina za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Odmerjeni zneski invalidskega dodatka se z veljavnostjo od 1. julija tekočega leta dalje uskladijo za odstotek porasta najnižje pokojnine od njene določitve v tekočem letu do dokončne uskladitve v naslednjem letu.«
2. člen
V tretjem odstavku 9. člena se črtata besedi »delovni orga- nizaciji«.
3. člen
Tretji odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za osebo, ki se sama preživlja, se po tem zakonu šteje tisti uživalec osebne oziroma družinske invalidnine, ki nima ožjih družinskih članov in staršev, ki bi bili v delovnem razmerju ali v pokoju ali bi imeli svoje zemljišče ali dohodek iz samostojne dejavnosti in nima v svojem gospodinjstvu pridobitno zmož- nih sorodnikov.«
4. člen 14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pravico do družinskega dodatka imajo uživalci družinske invalidnine po invalidu I. do IV. skupine, ki je do smrti preje- mal dodatek za postrežbo in tujo pomoč, če sami oziroma njihovi družinski člani nimajo rednih prejemkov, ki bi na upravičenca presegali ali bili enaki osnovi za družinski do- datek.
Osnova za družinski dodatek je za uživalce družinske inva- lidnine po invalidu, ki je do smrti prejemal dodatek za postrežbo in tujo pomoč 1. stopnje, enaka najnižji pokojnini, povečani za 22%, za uživalce družinske invalidnine po inva- lidu, ki je do smrti prejemal dodatek za postrežbo in tujo pomoč II. stopnje, najnižji pokojnini, povečani za 15%, za uživalce družinske invalidnine po invalidu, ki je do smrti poročevalec
prejemal dodatek za postrežbo in tujo pomoč III. stopnje pa najnižji pokojnini, povečani za 10%.«
5. člen
Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Družinski dodatek je enak razliki med tistim delom pre- jemka, ki mesečno pride na upravičenca in osnovo za družin- ski dodatek iz drugega odstavka 14. člena tega zakona, ven- dar ne more znašati manj kot 10% osnove za družinski do- datek.«
6. člen
V 16. členu se za besedami »na družinski dodatek« dodajo besede »glede časovnega upoštevanja osnove za družinski dodatek in glede medletnega usklajevanja družinskih do- datkov.«
7. člen 17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Uživalec družinske invalidnine, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do družinskega dodatka in pravice do invalidskega dodatka, ne more poleg pravice do družinskega dodatka uveljaviti tudi pravice do invalidskega dodatka.«
8. člen
V 23. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odsta- vek, ki se glasi:
»Invalidu ne pripadajo pravice iz naslova poklicne rehabili- tacije v času, ko ponavlja letnik, ali nadaljuje izobraževanje v okviru druge smeri izobraževanja, ker ni izpolnil z vzgojno- izobraževalnim programom določenih obveznosti za napre- dovanje v naslednji letnik iz razlogov, ki niso zajeti v prejš- njem odstavku tega člena.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
9. člen
V prvem odstavku 24. člena se besede »iz preteklega leta«
nadomestijo z besedami »iz predhodnega polletja«.
Na koncu drugega odstavka se za piko doda novo besedilo, ki se glasi:
»Sprememba višine rednih prejemkov iz 8., 9. in 10. člena tega zakona v preteklem letu vpliva na pravico do oskrbnine
od 1. januarja tekočega koledarskega leta dalje. Druge spre- membe glede prejemkov in spremembe števila družinskih članov se upoštevajo na način, določen z drugim in tretjim odstavkom 12. člena tega zakona.«
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Znesek oskrbnine predstavlja razliko med zneskom polne oskrbnine in delom rednih prejemkov, ki pride na invalida.«
Sedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
10. člen
V 46. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odsta- vek, ki se glasi:
»Postopek za ugotavljanje pravice in določitev višine inva- lidskega dodatka, družinskega dodatka in oskrbnine na pod- lagi novega dejanskega stanja v smislu 12. člena in drugega odstavka 24. člena tega zakona uvede pristojni organ po uradni dolžnosti.«
Sedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
11. člen
O pravici in višini družinskega dodatka upravičencev, ki so uveljavili pravico do družinskega dodatka pred uveljavitvijo tega zakona, odloči pristojni občinski upravni organ po določbah tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
12. člen
O višini oskrbnine, ki pripada invalidom in osebam iz prvega odstavka 24. člena tega zakona v času poklicne reha- bilitacije odloči pristojni občinski upravni organ po določbah tega zakona v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.
13. člen
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije določi prečiščeno besedilo zakona o vojaških invalidih.
14. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 10. člena tega zakona pa se uporabljajo od 1. aprila 1988.
Skupščina SR Slovenije je na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbeno političnega zbora dne 3. februarja 1988 obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih z osnutkom zakona.
Zbori so predlog z osnutkom zakona sprejeli in naložili Izvrš- nemu svetu Skupščine SR Slovenije, da pripravi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških inva- lidih, pri pripravi pa prouči in ustrezno upošteva pripombe, predloge in mnenja delovnih teles zborov in zborov skupščine ter delegatov na sejah zborov.
Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih z osnutkom zakona je obravnavala in sprejela tudi Skupščina skupnosti socialnega varstva SR Slovenije na seji dne 17. februarja 1988 ko je predlog obravna- vala kot enakopraven zbor.
Besedilo predloga zakona je glede na besedilo zakonskega osnutka deloma dopolnjeno, opravljene pa so tudi izboljšave iz zakonodajno-tehničnega vidika.
- V 2. členu predloga zakona je - podobno kot v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invali- dih vojne - predlagana delna sprememba tretjega odstavka 9.
člena zakona, po katerem se šteje kot dohodek upravičenca, zakonca in vzdrževanega družinskega člana pri ugotavljanju pravice in določanju višine invalidskega dohodka (prav tako pa tudi družinskega dodatka) mesečni znesek zakupnine, če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji.
Ne glede na to, da obstoj in višina zakupnine nista vselej evidentirana pri pristojni upravi za družbene prihodke, kadar je kmetijsko zemljišče oddano v zakup drugi fizični osebi, je nedvomno prav, da se obstoj tudi take zakupnine dokaže in upošteva v postopku odločanja o pravici do invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka.
Sprememba v osnutku zakona ni bila zajeta.
- V 9. členu predloga zakona je predlagana dopolnitev drugega odstavka 24. člena zakona s tem, da se natančno
opredeljuje način upoštevanja sprememb v višini rednih pre- jemkov invalida iz preteklega leta in drugih sprememb v pre- moženjskem in družinskem stanju invalida pri odmeri oskrb- nine po 24. členu zakona. Novo besedilo, ki je bilo v osnutku zakona (8. člen) dodano v drugem odstavku 24. člena, je zajeto v novem četrtem odstavku.
- V 10. členu predloga zakona je predvidena uvedba postopka po uradni dolžnosti tudi tedaj, ko gre za upošteva- nje sprememb v premoženjskem in družinskem stanju upravi- čencev do družinskega dodatka in oskrbnine.
- Da bi se izognili dvakratnemu odločanju o invalidskem dodatku in o družinskem dodatku (od 1. aprila 1988 po še veljavnem zakonu oziroma od kasnejšega datuma po določ- bah zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih), je v 14. členu zakona kot datum pričetka uporabe zakona, kolikor gre za določbe, ki se nanašajo na prevedbo invalidskega dodatka (in družinskega dodatka) oziroma na pravico do družinskega dodatka, predviden 1. april 1988.
Posamezne druge določbe so bile izboljšane iz zakono- dajno-tehničnega vidika oziroma redakcijsko popravljene.
Finančne in druge posledice
Učinki predlaganih rešitev so glede na porabo sredstev približno enaki kot po veljavni ureditvi, zato za izvedbo pred- laganih sprememb in dopolnitev zakona ne bo potrebno zagotoviti dodatnih sredstev.
Sprejem zakona pa bo zahteval izvedbo upravnih postop- kov in izdajo odločb na prvi stopnji za uskladitev obstoječih pravnomočnih odločb o pravici do družinskega dodatka in pravici do oskrbnine v času poklicne rahabilitacije z novo pravno ureditvijo, v skladu z določili 49. člena zakona pa tudi izvedbo revizije prvostopnih odločb.
Na podlagi 41. člena zakona bo Republiški komite za borce in vojaške invalide s podzakonskim aktom uredil način uskla- jevanja denarnih prejemkov po zakonu o vojaških invalidih z medletnimi uskladitvami najnižje pokojnine.
PREDLOG UKREPOV
za opredelitev nalog na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva iz dolgoročnega programa ekononomske stabilizacije in iz družbenega dogovora o uresničevanju skupnih prvin stanovanjske in komunalne politike
Zvezni izvršni svet je predložil v obravnavo pred- loge ukrepov za opredelitev nalog na področju sta- novanjskega in komunalnega gospodarstva iz dol- goročnega programa gospodarske stabilizacije in iz družbenega dogovora o uresničevanju prvin stano- vanjske in komunalne politike. Predlog ukrepov je v pospešeni razpravi, zlasti pri podpisnikih navede- nega družbenega dogovora. Do predloga sta se opredelila tudi Družbeni svet za vprašanja družbene ' ureditve in Skupina delegatov vseh zborov za stano- vanjsko gospodarstvo. Skupina je predlagala, da se tako predlog ukrepov kot tudi mnenje družbenega sveta in poročilo skupine zaradi aktualnosti proble- matike objavita v Poročevalcu. Skupina se je zav- zela tudi za to, da se hkrati s tem objavi tudi infor- macija o poteku izdelave strokovnih osnov-modelov stanovanjskega gospodarstva, ki naj bi omogočili
v nadaljnjem boju dokumentirano razpravo o ponu- jenih rešitvah.
V okviru izvajanja posameznih nalog s tega področja, bo predvidoma po opravljenih razpravah o predloženih ukrepih Zveznega izvršnega sveta potekala v zborih Skupščine SR Slovenije razprava o Spremembah in dopolnitvah družbenega dogo- vora (zveznega) o določanju skupnih prvin stano- vanjske in komunalne politike* ko bo le-ta predložen Skupščini v postopek. Skupina ocenjuje, da je pred- log ukrepov hkrati tudi del nalog, ki imajo srednje- ročni pomen, zahteva temeljito proučitev in dopol- nitev, zlasti še zaradi tega, ker bo potrebno v skladu s programom dela Skupščine opredeliti izhodišča nadaljnjega razvoja stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
Pošiljam vam predlog ukrepov za opredelitev nalog na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva iz dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in iz družbenega dogovora o uresničevanju skupnih prvin sta- novanjske in komunalne politike z analizo dosedanje sta- novanjske in komunalne politike, ki ga je Skupščini SFRJ predložil Zvezni izvršni svet s pismom 19 št. 36-32/87 z dne 26. januarja 1988. leta.
Prosim vas, tovariš predsednik, da vaša skupščina svoje pripombe in predloge za spremembe in dopolnitev pred- loga ukrepov pošlje Zboru republik in pokrajin do 24.
februarja 1988. leta, da bi se na podlagi danih pripomb in predlogov podpisnikov navedenega dogovora pripravilo končno besedilo predloga ukrepov.
I. UVOD
1. Uvodne pripombe
Izhodiščne osnove za dolgoročno ekonomsko stabilizacijo na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva so dane v posebnem separatu dolgoročnega programa eko- nomske stabilizacije, delno pa so konkretizirane z družbenim dogovorom o uresničevanju skupnih elementov stanovanjske in komunalne politike, ki je bil sprejet v začetku 1985. leta (Ur.
I. SFRJ, št. 2/85), ki so ga podpisali Skupščina SFRJ, skupš- čine republik in avtonomnih pokrajin, Gospodarska zbornica Jugoslavije, Zvezna konferenca Socialistične zveze delov- nega ljudstva Jugoslavije, Svet Zveze sindikatov Jugoslavije, Stalna konferenca mest in občin Jugoslavije, Združenje bank Jugoslavije in Zveza stanovanjskih zadrug Jugoslavije.
Opredelitve na področju stanovanjskih in komunalnih stori- tev v teh dokumentih, dolgoročnem družbenem planu Jugo- slavije za obdobje od 1986. do leta 2000, družbenem planu Jugoslavije za obdobje od 1986. do 1990. leta, kot tudi v dru- gih razvojnih dokumentih ter resolucijah X, XI, XII in XIII kongresa ZKJ so jasne, vendar pa pri njihovem izvajanju prihaja do odstopanj in prelaganj.
Od dokumentov, sprejetih v 1987. letu, so za to področje še posebej pomembna: »Teze za nadaljnjo dograditev gospodar-
poročevalec
skega sistema«, ki uveljavlja tržne zakonitosti in realne eko- nomske kategorije na stanovanjsko-komunalnem področju, s korenitimi spremembami in celovitim reševanjem vseh vpra- šanj, ki se nanašajo na planiranje, sistem in način financira- nja, zemljiško in komunalno politiko, proučitev ustrezne nor- mativne i reditve glede uporabe in upravljanja s stanovanjsko- komunalnim skladom in »program ukrepov ter aktivnosti za zmanjšanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva«, ki te opre- delitve konkretizira s postopnim uvajanjem ekonomskih krite- rijev, prenosom težišča financiranja z družbenega na indivi- dualni sektor, zagotavljanjem spodbudnih pogojev za vlaga- nja osebnih sredstev, vse to pa z namenom dinamičnejše stanovanjske graditve in hitrejšega ter ugodnejšega reševanja stanovanjskih potreb.
Čeprav je stanovanjska politika del razvojne politike, hkrati pa tudi pomemben dejavnik celotnega razvoja, je bila le-ta pogosto enostransko obravnavana v funkciji socialne politike, politike zaščite življenjske ravni, tako da je tudi sama delovala destabilizirajoče na gospodarske in družbene razvojne tokove. (Od vojne do danes se ni zagotavljala minimalna amortfzacija za zamenjavo dotrajanega stanovanjskega sklada, kot tudi ne za minimalno investicijsko vzdrževanje, dana posojila za stanovanjsko graditev niso bila vrnjena po realni vrednosti, vse to pa je bilo v korist osebne porabe uporabnikov stanovanj in posojil.) Namesto da bi stanovanj- sko-komunalno gospodarstvo postalo komplementarno z gospodarstvom v celoti in da prek te komplementarnosti aktivira in spodbuja celotno mestno in regionalno ekonomijo ter prek nje vpliva na nacionalno ekonomijo, sta nastala dva popolnoma razdvojena in nepovezana mehanizma: eden eko- nomski - materialna proizvodnja in drugi neekonomski - stanovanjsko-komunalno gospodarstvo z vsemi spremljajo- čimi pomanjkljivostmi.
Zato je pri iskanju zdravih odnosov v stanovanjsko-komu- nalnem gospodarstvu potrebno izhajati iz ekonomskih odno- sov na tem področju oziroma jasno ločevati in diferencirati elemente ekonomskih cen storitev kot predpogoj, da se one- mogoči »erozija« družbenega kapitala in da se omogoči postopno zmanjševanje obremenjevanja gospodarstva, ki temelji na tezah za nadaljnjo dograditev gospodarskega sistema in na programu ukrepov ter aktivnosti za zmanjševa- nje inflacije in stabilizacijo gospodarstva.
11
A i
