• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v Ob 80-letnici prof. dr. Dušana Savićevića

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v Ob 80-letnici prof. dr. Dušana Savićevića"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

OB 80-LETNICI PROF. DR.

v ; ;

DUSANA SAVICEVICA

o b 80-Ietnici profesorja Dusana Savice- vica so mu njegovi ucenci na Katedri za an- dragogiko na Filozofski fakulteti v Beogradu 2. junija 2006 pripravili znanstveno srecanje na temo Andragogika na zacetku tretjega ti- soCietja. S profesorjem sem opravil intervju, imel pa sem tudi priloznost, da vnovic obcu- dujem njegovo 'ocetovsko' skrb za druzini- co, ki jo je ustvaril na beograjski filozofski fakulteti. lzkljucno njegova zaslugaje, da ima Beograd edini na univerzah nekdanje Jugos- Iavije samostojno in mocno katedro za andra- gogiko, ki danes steje II redno zaposlenih visokosolskih uciteljev. Nikoli ne born poza- bil dogodka, ko sem bil na obisku pri njem v Beogradu, kako vesel in srecen je bil, ko mu je eden od njegovih studentov prinesel svoje doktorsko delo: kot otrok ga je s ponosom ka- zal prisotnim in poudarjal, kako pomemben dogodek je to za katedro.

Po letu 1991, ko je praznoval 65-Ietnico, to- rej v samo 15 letih je objavil devet obseznih del: lstrazivanja u pedagogiji i andragogiji (Beograd, 1995), Metodologija istrazivanja u vaspitanju i obrazovanju (Vranje, 1996),

Dusan (Dusko) Savicevic se danes, kot je rekel eden od njegovih naslednikov·dr. Mi- omir Despotovic, »Z njemu Iastno skrbjo in posvecenostjo, rekel bi celo trmo<<, kljub svojim letom nadaljuje svoje delo za razvoj andragogike kot znanosti in univerzitetne discipline. Na srecanju so udelezencem razdelili njegovo najnovejso knjigo Andra- goske ideje u medunarodnim okvirima in objavili tudi, da je naslednja ze v tisku.

Adult Education: From Practice to Theory Building (Frankfurt, 1999), Koreni i razvoj andragoskih ideja (Beograd, 2000), Put ka drustvu ucenja (Beograd, 2000), Filozofski osnovi andragogije (Beograd, 2002), Kompa- rativna andragogija (Beograd, 2003), Ucenje i starenje (Beograd, 2005) ter ze navedena Andragoske ideje u medunarodnim okvirima (Beograd, 2006). Seveda je podoben in se obseznejsi seznam knjig, ki jih je izdal pred tern. Ce navedem Ie nekatere: Primena me- toda u obrazovanju odraslih (Zagreb, 1961 ), Problemi integracije u obrazovanju odraslih (Beograd, 1962), Obrazovanje za zivot u po- rodici (Beograd, 1967), The System of Adult Education in Yugoslavia (Syracuse, New York, 1968), Povratno obrazovanje (Beograd, 1975), Covjek i dozivotno ob-

razovanje (Titograd, 1983 ), Komparativno proucavanje obrazovanja i vaspitanja (Be- ograd, 1984), Issues and Pro- blems on Comparative Con- tinuing Education of Adults (Madison, 1984), Koncepcija obrazovnih potreba u andra-

Beograjska univer- za ima po zaslugi prof Savicevica sa- mostojno katedro za andragogiko.

gogiji (Beograd, 1989), Savremena shvatanja andragogije (Beograd, 1991), Priroda i ka- rakteristike interesa u andragogiji (Beograd, 1992).

Na koncu svoje uvodne predstavitve dela pro- fesorja Savicevica na posvetu v Beogradu je Miomir Despotovic simpaticno rekel: »Skrb- no nas je izbiral- kolikor se je moglo izbirati in izbrati. Ni nam, tako kot tudi sebi, niti malo prizanasal, cesar ne bomo pozabili in mu tudi ne oprostili, posebno se, kadar je vztrajno

(2)

78

Profesor Savicevic je uspesno vodil stevilne teoreticne in raz- vojne projekte doma in v tujini, aktivno sodeloval pri delu na- cionalnih in mednarodnih konferenc in srecanj, bil sodelavec UNESCA, OECD-ja in Sveta Evrope, clan urednistev domacih in mednarodnih revij (npr. International Journal of Adult Edu- cation, Convergence, International Journal of Lifelong Educa- tion, Andragoske studije), bil gostujoci profesor na stevilnih tu- jih univerzah, obiskal andragoske ustanove na vseh kontinentih (mednarodno dejavnost podrobno opisuje v svoji zadnji knjigi).

Njegova zdajsnja razmisljanja vsebuje intervju, ki smo ga na- redili z njim. Uvodoma naj le se navedem gesto, ki je pozela splosno odobravanje. Katedri za andragogiko je podaril vso svo- jo bogato strokovno knjiznico, ki steje vee kot 7000 knjig.

iskal tudi tisto, cesar ni mogoce niti dati niti narediti. Toda to, cesar ne moremo pozabiti,je njegov Cloveski in korekten osebni odnos do mlajsih sodelavcev, ki jih- zacensi ze s prvim delovnim dnem - ni obravna- valle kot svoje pomocnike pri ucnem in znanstvenem delu, temvec kot polnopravne sode- lavce, in spostovanje, ki jim ga je izkazoval kot akademikom

Prof dr. Saviievii je po letu 1991, to- rej v 75letih, izdal 9 obsefnih knjig!

in osebnostim, ki si zasluzijo vso njegovo pozornost in spostovanje. Za to se mu ne born zahvaljeval, saj za to, kakrsen je nekdo in kako je (samo)oblikovan in nare- jen, se mu drugi nimamo kl\i zahvaljevati!<<

Dr. Zoran Jelenc

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Tako Klun (1992) kot tudi Kuhar (2010) se ne osredotočata samo na mater, ampak pozornost posvečata tudi očetom, saj je čas nosečnosti posebno obdobje tudi za očeta spočetega otroka.

Tako opazovalna shema kot tudi ankete nam prikazujejo, da učenci pri petju predvsem sedijo, malo jih med petjem stoji, pri tem pa ne pazijo na pravilno pevsko držo, tudi učitelji

Tako pri nas kot v tujini opažamo, da se zamenjava zgodi tak- rat, kadar se vzorec bolnikove krvi ne označi ob bolnikovi postelji, kadar se na vzorec prepisujejo podatki z napačne

Tako smo na primer lahko telesno dejavni doma: doma lahko delamo vaje za moč, vaje za gibljivost in vaje za ravnotežje, hodimo po stopnicah, uporabimo sobno kolo. Ne pozabimo, da

Dejansko lahko trdim, da je zaradi slabega poslovanja nekaterih podružnic šlo za reševanje iz krize, kajti podjetje ni bilo sposobno, zaradi slabega stanja podružnice, na trgu

Na trditev,da bi občani morali imeti vlogo pri nastajanju projekta ni nihče odgovoril, da se ne strinja, prav tako tudi da se deloma ne strinja, da se niti ne strinja niti se

Da s stavo povedka v latinščini ni bilo tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, nam priča tudi dejstvo, da v romanskih jezikih povedkov glagol praviloma ne stoji

Tako gledanje je danes večini evropskih učiteljev tujih jezikov tuje, tudi nam pa se še pred nekaj desetletji ni zdelo tako nenavadno; kot bomo videli iz analiz slovenskih