Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe - POVZETKI

(1)

Uporaba

TOBAKA, ALKOHOLA

IN PREPOVEDANIH DROG med prebivalci Slovenije ter

neenakosti in kombinacije

te uporabe

(2)

PREDGOVOR

UPORABA TOBAKA, ALKOHOLA IN PREPOVEDANIH DROG MED ODRASLIMI PREBIVALCI SLOVENIJE

TOBAK ALKOHOL

PREPOVEDANE DROGE

KOMBINACIJE UPORABE TOBAKA, ALKOHOLA IN KONOPLJE 1

2

4 8 14 20

VSEBINA

V publikaciji so predstavljena večinoma zaokrožena števila.

V nekaterih primerih lahko zaradi zaokroževanja deleži skupno nekoliko presegajo 100 %.

(3)

Kajenje tobaka, čezmerno pitje alkoholnih pijač, opijanje in uporaba

prepovedanih drog so povezani s pomembnimi škodljivimi posledi-

cami za zdravje in dobrobit prebivalcev, z obolevnostjo in prezgo-

dnjo umrljivostjo ter visokimi stroški za posameznika in družbo. Za

učinkovito zasnovo, izvajanje in spremljanje celovitih programov za

zmanjševanje uporabe psihoaktivnih snovi in njihovih posledic je

pomembno stalno spremljanje razširjenosti in značilnosti uporabe

med prebivalci ter prepoznavanje posebej ogroženih skupin.

(4)

VSAK PETI

uporablja kakršnokoli kombinacijo² tobaka, alkohola (čezmerno pitje, opijanje) ali konoplje

VSAK ČETRTI

kadi tobak

VSAK DESETI

pije alkoholne pijače v čezmernih količinah

VSAK DRUGI

se je v zadnjem letu vsaj enkrat visoko tvegano opil¹

VSAK ŠESTIje vsaj enkrat v življenju uporabil katero izmed prepovedanih drog ali novo psihoaktivno snov. Najbolj razširjena prepovedana droga je konoplja, sledijo ji ekstazi ali amfetamin, kokain in heroin

VIŠJI DELEŽ MOŠKIH KOT ŽENSK

kadi ali čezmerno pije ali se opija ali uporablja prepovedane droge oziroma uporablja kombinacije.

V skupinah z nižjim socialno-ekonomskim položajem so deleži uporabe tobaka, čezmernega pitja alkohola in nadaljevanja uporabe konoplje³ višji kot v skupinah z višjim socialno-ekonomskim položajem.

UPORABA TOBAKA, ALKOHOLA IN PREPOVEDANIH DROG MED ODRASLIMI PREBIVALCI SLOVENIJE

Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog je med odraslimi prebivalci Slovenije razširjena.

PREBIVALCI SLOVENIJE, STARI 15–64 LET

(5)

24,0 26,8 21,1 10,5 13,0 7,7 46,5 55,8 36,6 16,1 19,8 12,2 15,8 19,5 11,8 21,1 26,6 15,1

Slika 1: Razširjenost uporabe tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu

1. Visoko tvegano opijanje je pitje šest meric alkohola ali več ob eni priložnosti za moške in štiri merice alkohola ali več ob eni priložnosti za ženske.

2. Uporaba tobaka, alkohola, konoplje v kombinacijah je lahko potekala istočasno ob eni priložnosti ali pa ob različnih priložnostih.

3. Prebivalce, ki nadaljujejo uporabo konoplje, smo opredelili kot tiste, ki so konopljo uporabili v zadnjih 12 mesecih, med vsemi, ki so konopljo uporabili kadarkoli v življenju.

Kadivsak dan ali občasno

Čezmerno pil

v zadnjih 12 mesecih

Vsaj enkrat se je visoko tvegano opil

v zadnjih 12 mesecih

Uporabil prepovedano drogo

kadarkoli v življenju

Uporabil konopljo

kadarkoli v življenju

Kombinacija vsaj dveh tveganih vedenj

(kajenje, čezmerno pitje, opijanje, raba konoplje)

Skupaj Moški Ženske

(6)

24 %

jih kadi tobak

23 %

je bivših kadilcev

53 %

je takih, ki nikoli v življenju niso kadili

Delež kadilcev je VIŠJI MED MOŠKIMI

kot ženskami.

TOBAK

MOŠKI 15–64

kadilci

27 %

bivši kadilci

25 %

niso nikoli kadili

48 %

niso nikoli kadile

58 %

bivše kadilke

21 %

kadilke

21 %

ŽENSKE 15–64 PREBIVALCI SLOVENIJE, STARI 15–64 LET

Slika 2: Razširjenost uporabe tobaka med moškimi in ženskami v starosti 15–64 let

(7)

moški s srednješolsko izobrazbo ali manj brezpo selni m

oški in žens ke

oš m

in ki

ns že

s izke

razrgaedjeadnpo

Skupine prebivalcev, ki opuščajo kajenje v nižjem deležu, so moški in ženske, stari 15–24 let, šolajoči se moški in ženske, najmanj izobraženi moški in ženske ter moški in ženske, ki živijo brez partnerja.

SKUPINE Z IZSTOPAJOČIMI DELEŽI KADILCEV

in ženske s srednješolsko izobrazbo

led g na e

mat

tustai slniaer

moški, ki živijo brez partnerja moški, ki živijo sami

(8)

TOBAK

Socialno-ekonomske neenakosti v kajenju so izrazitejše med moškimi kot ženskami. Izrazitejše so med mlajšimi (25–44 let) kot starejšimi prebivalci (45–64 let), kar kaže na povečevanje neenakosti v zadnjem obdobju.

PRISOTNE SO ZNATNE SOCIALNO-EKONOMSKE NEENAKOSTI V KAJENJU

STAROSTNA SKUPINA 25–44 LET

Prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem ter tisti z večjim številom kazalnikov nizkega socialno-ekonomskega položaja bolj verjetno kadijo, so bolj verjetno kadili kadarkoli v življenju in manj verjetno opustili kajenje.

Med moškimi z najnižjo izobrazbo je delež kadilcev 3-krat višji kot med tistimi z najvišjo izobrazbo, med ženskami pa 2-krat višji.

Delež tistih, ki so kadarkoli v življenju kadili, je med moškimi z najnižjo izobrazbo več kot 2-krat višji kot med tistimi z najvišjo izobrazbo, med ženskami pa 1,5-krat višji.

Delež prebivalcev, ki so v preteklosti kadili, potem pa kajenje opustili, je med moškimi z najnižjo izobrazbo več kot 2-krat nižji kot med moškimi z najvišjo izobrazbo, med ženskami pa 1,5-krat nižji.

3x 2x

(9)

15 35

47 64 55 38 27 36 60

0 10 20 30 40 50 (%)

60 70 80 90 100

delež kadilcev delež tistih, ki so

kadarkoli v življenju kadili

Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višja strokovna ali več delež tistih, ki so kajenje opustili, med vsemi, ki so kadarkoli v življenju kadili

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

delež kadilk delež tistih, ki so

kadarkoli v življenju kadile

delež tistih, ki so kajenje opustile, med vsemi, ki so kadarkoli v življenju kadile

14 29

32 55 52 36 42 45 63

Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višja strokovna ali več (%)

MOŠKI 25–44

ŽENSKE 25–44

Slika 3: Deleži kadilcev glede na stopnjo izobrazbe med moškimi in ženskami v starosti 25–44 let

(10)

68 %

jih zmerno pije

11 %

jih čezmerno pije*

21 %

je abstinentov

Delež čezmernih pivcev je VIŠJI MED MOŠKIMI*

kot ženskami.

ALKOHOL

MOŠKI 15–64 ŽENSKE 15–64

Slika 4: Deleži abstinentov, zmernih in čezmernih pivcev med moškimi in ženskami v starosti 15–64 let

abstinentke

27 %

zmerne pivke

66 %

abstinenti

17 %

zmerni pivci

70 %

čezmerni pivci čezmerne pivke

13 % 8 %

(11)

moški in ženske z osnovnošolsko moški in ženske v staro sti

m ki oš

iz sp

njod

ega razreda SKUPINE Z IZSTOPAJOČIMI DELEŽI ČEZMERNIH

PIVCEV*

izobrazbo ali manj 15–17 let in 18

–24 let

led g na e

mat

tatusi slniaer

šolajoči se moški in ženske moški in ženske, ki živijo brejaz partner

* Mladoletne osebe, ki pijejo alkohol, so opredeljene kot čezmerni pivci.

(12)

ALKOHOL OPIJANJE

MOŠKI 15–64

Slika 5.2: Deleži žensk v starosti 15–64 let glede na pogostost visoko tveganega opijanja ob eni priložnosti v zadnjih 12 mesecih.

Slika 5.1: Deleži moških v starosti 15–64 let glede na pogostost visoko tveganega opijanja ob eni priložnosti v zadnjih 12 mesecih.

dnevno ali skoraj vsak dan

dnevno ali skoraj vsak dan 0,1 %

1 %

1 % 3 %

7 % 13 %

1- do 3-krat na teden

1- do 3-krat na teden 1- do 3-krat na mesec

1- do 3-krat na mesec manj kot 1-krat na mesec

manj kot 1-krat na mesec v zadnjem letu se niso opili

v zadnjem letu se niso opile abstinenti

abstinentke

ŽENSKE 15–64

39 % 28 %

16 %

29 %

V zadnjih dvanajstih mesecih se je vsaj enkrat visoko tvegano opilo 47 % prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let. Delež tistih, ki so se v zadnjih dvanajstih mesecih vsaj enkrat visoko tvegano opili, je višji med moškimi kot ženskami.

40 %

24 %

(13)

TVEGANO PIJE 48 % PREBIVALCEV (PIJE ČEZMERNO IN/ALI SE JE V ZADNJIH DVANAJSTIH MESECIH VSAJ ENKRAT OPILO OB ENI PRILOŽNOSTI).

SKUPINE Z IZSTOPAJOČIMI DELEŽI PREBIVALCEV,

KI SO SE V ZADNJIH DVANAJSTIH MESECIH

VSAJ ENKRAT VISOKO TVEGANO OPILI

š olajo

či se

moški in ženske ženske iz vzhodnega dela države ki žjaivierjo brtnrez pa moše,kisk in žen moški s srednješolsko izobrazbo moški in ženske v staro

sti

m

dnjere s izkioš

ga razreda in in ženske s srednješolsko 18

–24 le t

že

gornje z izkens

ga razreda

izobrazbo in več

g

lede

na mater

ialni status

(14)

ALKOHOL

Socialno-ekonomske neenakosti so prisotne pri moških in ženskah, pri mlajših in starejših prebivalcih. Socialno-ekonomske neenakosti v pitju alkohola so najizrazitejše pri izobrazbi. Med prebivalci z najnižjo izobrazbo je 3-krat višji delež abstinentov in 1,6-krat višji delež čezmernih pivcev ter 1,4-krat nižji delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat visoko tvegano opile ob eni priložnosti, v primerjavi s tistimi z najvišjo izobrazbo.

PRISOTNE SO ZNATNE SOCIALNO-EKONOMSKE NEENAKOSTI V PITJU ALKOHOLA

Prebivalci Slovenije, stari 25–64 let, z nižjim socialno-ekonomskim položajem so bolj verjetno čezmerni pivci, tisti z višjim socialno- -ekonomskim položajem pa se bolj verjetno visoko tvegano opijajo.

Med moškimi z najnižjo izobrazbo je delež abstinentov skoraj 3-krat višji kot med tistimi z najvišjo izobrazbo, med ženskami pa več kot 3-krat višji.

Delež čezmernih pivcev je med moškimi z najnižjo izobrazbo 1,7-krat višji kot med tistimi z najvišjo izobrazbo, med ženskami z najnižjo izobrazbo pa 1,6-krat višji kot med tistimi s srednjo izobrazbo.

Delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat visoko tvegano opile ob eni priložnosti, je med moškimi s srednjo izobrazbo 1,3-krat višji kot med tistimi z najnižjo izobrazbo, med ženskami z najvišjo izobrazbo pa 1,7-krat višji kot med najmanj izobraženimi.

1,7x

1,3x

1,6x

1,7x

(15)

10 17

27 13 9 8 44 55 52

0 10 20 30 40 50 (%)

60 70 80 90 100

abstinenca čezmerno

pitje

Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višja strokovna ali več visoko tvegano opijanje v zadnjih 12 mesecih

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

15 26

50 5 3 3

36 32 21

Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višja strokovna ali več (%)

abstinenca čezmerno

pitje visoko tvegano opijanje v zadnjih 12 mesecih

MOŠKI 25–64

ŽENSKE 25–64

Slika 6: Deleži abstinentov, čezmernih pivcev in oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat visoko tvegano opile ob eni priložnosti, glede na stopnjo izobrazbe med moškimi in ženskami, v starosti 25–64 let

(16)

PREPOVEDANE DROGE

16 %

jih je prepovedano drogo uporabilo vsaj enkrat v življenju

72 %

Delež uporabnikov prepovedanih drog je VIŠJI MED MOŠKIMI

kot ženskami.

Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi/amfetamin, kokain in heroin.

Starostno obdobje za začetek uporabe večine prepovedanih drog je od 18. do 22. leta.

tistih, ki so že kdaj uporabili prepovedano drogo, je uporabo opustilo

(17)

MOŠKI 15–64

ŽENSKE 15–64

Slika 7.2: Delež uporabnic prepovedanih drog kadarkoli v življenju in tistih med njimi, ki so uporabo nadaljevale v zadnjem letu, med ženskami v starosti 15–64 let

Slika 7.1: Delež uporabnikov prepovedanih drog kadarkoli v življenju in tistih med njimi, ki so uporabo nadaljevali v zadnjem letu, med moškimi v starosti 15–64 let

nadaljujejo uporabo opustile

24 %

uporabo

76 %

nadaljujejo uporabo opustili

30 %

uporabo

70 %

niso uporabili

80 %

niso uporabile

88 % 12 %

20 %

uporabile vsaj enkrat uporabili vsaj enkrat

(18)

PREPOVEDANE DROGE KONOPLJA

15,8 4,4

2,3

0 10 20 30 40 50

(%) 60 70 80 90 100

15–64 let

15–24 let

25–34 let

V zadnjih 30 dneh V zadnjih 12 mesecih Kadarkoli v življenju

7,5

27,3 15,0

6,9 29,7 3,7

3,3 5,9

19,5 1,2

2,8 11,8

0 10 20 30 40 50

(%) 60 70 80 90 100

V zadnjih 30 dneh V zadnjih 12 mesecih Kadarkoli v življenju moški

ženske

RAZŠIRJENOST UPORABE KONOPLJE PO STAROSTNIH SKUPINAH

RAZŠIRJENOST UPORABE KONOPLJE PO SPOLU

Slika 8: Delež uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju, v zadnjih 12 mesecih in v zadnjih 30 dneh po starostnih skupinah ter po spolu

Povprečna starost ob prvi uporabi konoplje je 18 let.

Uporaba konoplje je bolj razširjena med mlajšimi kot med starejšimi prebivalci Slovenije in med moškimi bolj kot med ženskami.

(19)

Pri uporabi konoplje v zadnjih 12 mesecih in v zadnjih 30 dneh⁴ v primerjavi z uporabo konoplje kadarkoli v življenju pri izstopajočih skupinah opazimo nekatere razlike: pri starosti izstopa najmlajša skupina prebivalcev v starosti 15–24 let, po izobrazbi izstopajo prebivalci s srednješolsko izobrazbo ali manj, po statusu aktivnosti poleg šolajočih se izstopajo tudi brezposelni, pri materialnem statusu pa ne izstopa noben razred.

SKUPINE Z IZSTOPAJOČIM DELEŽEM UPORABE KONOPLJE KADARKOLI

V ŽIVLJENJU

živijo

v zahod

ni Slov eniji

go

spodinjstev ki živijo brez partnerja glede na materialni status

m

oški in žen

ske, ki m

oški iz enostarševskih moški in ženske, iz zgornjega razreda moški in ženske moški in ženske moški in ženske šolajoči se m

oški in ženske

,

in 25–34 let ali več po

seljen ih obm

očjih

v starosti 15–24 let z višjo izobrazbo moški in ženske k

i živ ijo v gos

to

(20)

PREPOVEDANE DROGE KONOPLJA

Prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem in tisti z večjim številom kazalnikov nizkega socialno-ekonomskega položaja bolj verjetno nadaljujejo uporabo konoplje.

Socialno-ekonomske neenakosti so večinoma najbolj izrazite glede na izobrazbo;

izrazitejše so med ženskami kot med moškimi v starosti 15–34 let.

Delež tistih, ki nadaljujejo uporabo konoplje, med vsemi, ki so kadarkoli uporabili konopljo, je med najnižje izobraženimi moškimi 2,4-krat višji kot med najvišje izobraženimi, pri ženskah je 3,8-krat višji.

Med najvišje izobraženimi moškimi je delež uporabe konoplje kadarkoli v življenju 1,5-krat višji kot med najnižje izobraženimi, pri ženskah je 1,8-krat višji.

PRISOTNE SO ZNATNE SOCIALNO-EKONOMSKE NEENAKOSTI V UPORABI KONOPLJE

Konopljo bolj verjetno vsaj enkrat v življenju uporabijo tisti prebivalci, stari 15–34 let, ki so najvišje izobraženi, iz zgornjega razreda glede na materialni status, brezposelni in tisti, ki ne živijo s partnerjem.

Delež tistih, ki opuščajo uporabo konoplje, med vsemi, ki so kadarkoli uporabili konopljo, je med najvišje izobraženimi moškimi in ženskami 2,3-krat višji kot med najnižje izobraženimi.

(21)

41 32

26 69 41 29 31 59 71

0 10 20 30 40 50 (%)

60 70 80 90 100

delež tistih, ki so kadarkoli v življenju

uporabili konopljo

delež moških, ki so opustili uporabo konoplje, med vsemi, ki so kadarkoli uporabili konopljo delež moških, ki so nadaljevali

uporabo med vsemi, ki so kadarkoli v življenju uporabili konopljo

Osnovnošolska ali manj Srednješolska Višja strokovna ali več

MOŠKI 15–34

ŽENSKE 15–34

Slika 9: Delež uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju in tistih med njimi, ki so nadaljevali uporabo v zadnjem letu ali opustili uporabo konoplje, glede na stopnjo izobrazbe med moškimi in ženskami v starosti 15–34 let

28 24

15 65 33 17 35 67 83

0 10 20 30 40 50 (%)

60 70 80 90

100 delež žensk, ki so

kadarkoli v življenju uporabile konopljo

delež žensk, ki so opustile uporabo konoplje, med vsemi, ki so kadarkoli uporabile konopljo delež žensk, ki so nadaljevale

uporabo med vsemi, ki so kadarkoli v življenju uporabile konopljo

(22)

KOMBINACIJE UPORABE

TOBAKA, ALKOHOLA IN KONOPLJE

42 %

jih trenutno ne kadi, v zadnjih 12 mesecih ni čezmerno pilo ali se vsaj enkrat tvegano opilo ter v zadnjih 12 mesecih ni uporabilo konoplje

37 %

jih poroča o enem od opazovanih tveganih vedenj*

21 %

jih poroča o dveh opazovanih tveganih vedenjih* ali več (kombinacija)

Delež uporabnikov kombinacij je VIŠJI MED MOŠKIMI

kot ženskami.

MOŠKI 15–64 ŽENSKE 15–64

Slika 10: Deleži moških in žensk v starosti 15–64 let glede na število opazovanih tveganih vedenj*

dve opazovani tvegani vedenji ali več

15 %

dve opazovani tvegani vedenji ali več

27 %

eno opazovano tvegano vedenje

33 %

eno opazovano tvegano vedenje

41 %

nič opazovanih tveganih vedenj

52 %

nič opazovanih tveganih vedenj

33 %

(23)

SKUPINE Z IZSTOPAJOČIM

DELEŽEM UPORABNIKOV

KOMBINACIJ*

* Med opazovana tvegana vedenja sodijo kajenje, čezmerno pitje v zadnjih 12 mesecih, tvegano opijanje vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih in uporaba konoplje v zadnjih 12 mesecih. Če posameznik poroča o dveh ali več opazovanih tveganih vedenjih, govorimo o kombinacijah uporabe tobaka, alkohola in konoplje oziroma o uporabnikih kombinacij.

š olajoč

i se m oški in že

nske moški in ženske, ki živijo brez partnerja ženske s srednje

šolsko izobrazb

o ali m anj mlajši moški in ženske (15–34 let) moški z osnovn

ošols ko iz

obrazb o ali m

anj te r

(24)

KOMBINACIJE UPORABE

TOBAKA, ALKOHOLA IN KONOPLJE

Tudi v razširjenosti kombinacij (trenutno kajenje, čezmerno pitje v zadnjih 12 mesecih, opijanje vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih, uporaba konoplje vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih) se kažejo socialno-ekonomske neenakosti.

Med moškimi z najnižjo izobrazbo je delež uporabnikov kombinacij 2-krat višji kot med tistimi z najvišjo izobrazbo, med ženskami te starosti pa 1,7-krat višji.

2x 1,7x

12 16 20 18

28

0 37

10 20 30 40 50 (%)

60 70 80 90 100

delež uporabnic kombinacij med ženskami

delež uporabnikov kombinacij med moškimi

MOŠKI IN ŽENSKE 15–64

Slika 11: Delež uporabnikov kombinacij glede na stopnjo izobrazbe med moškimi in ženskami v starosti 15–64 let

Prebivalci z nižjo izobrazbo bolj verjetno uporabljajo kombinacije kot tisti z višjo.

(25)

(26)

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je osrednja nacionalna ustanova, katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih ukrepov. Poleg osrednje vloge v dejavnosti javnega zdravja v Sloveniji se NIJZ aktivno vključuje tudi v mednarodne projekte, ki pokrivajo različna področja zdravja in splošnih javnozdravstvenih problemov prebivalstva. NIJZ predstavlja tudi ekspertno raven za podporo odločitvam, ki jih sprejema država na nacionalnem in lokalnem nivoju in ki imajo posreden ali neposreden vpliv na zdravje.

Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva cesta 2

1000 Ljubljana

Telefon: + 386 1 2441 400 Faks: + 386 1 2441 447 www.nijz.si,

Naslov za e-pošto: info@nijz.si Podatkovni portal

(27)

UPORABA TOBAKA, ALKOHOLA IN PREPOVEDANIH DROG MED PREBIVALCI SLOVENIJE TER NEENAKOSTI IN KOMBINACIJE TE UPORABE

Avtorice: Helena Koprivnikar, Maja Zorko, Marjetka Hovnik Keršmanc, Andreja Drev Oblikovanje: Gorazd Učakar

Lektura: Nuša Mastnak

Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana Kraj in leto izida: Ljubljana 2016

Elektronski vir.

Spletni naslov: http://www.nijz.si/

Povzeto po publikaciji:

Koprivnikar H, Zorko M, Drev A, Hovnik Keršmanc M, Kvaternik I, Macur M. Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Ljubljana:

Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015.

Raziskavo »Anketa o tobaku, alkoholu in drugih drogah« je fi nanciralo Ministrstvo za zdravje.

Zaščita dokumenta

Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršenkoli način in v kateremkoli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorja. Kršitve se sankcionirajo v skladu z avtorsko, pravno in kazensko zakonodajo.

(28)