Skupnostno socialno delo in skupnostna usmeritev v praksi socialnega dela v Sloveniji

(1)

Pavla Raposa Tajnšek

Skupnostno socialno delo in skupnostna usmeritev

v praksi socialnega dela v Sloveniji

1. Konceptualna in s o c i a l n o p o l i t i č n a i z h o d i š č a s k u p n o s t n e g a s o c i a l n e g a dela a) Prenos reševanja socialnih problemov na lokalno raven

Z a s o d o b n e socialno države je značilno, da se procesi globalnega povezova- n j a n a naddržavni ravni p r e p l e t a j o s težnjami po decentralizaciji in po p r e n a š a n j u številnih socialnih funkcij z državne na lokalno raven. Država zagotavlja državlja- n o m le osnovno socialno varnost, vse drugo pa prepušča lokalnim dejavnikom, ki n a j z bolj fleksibilnim pristopom uresničujejo specifične p r o g r a m e , prilagojene po- t r e b a m posameznih prostorskih in/ali interesnih skupnosti. T a k o se prav n a lokalni ravni ljudje n e p o s r e d n o srečujejo L uresničevanjem socialnih p o t r e b in pravic v okviru storitev, ki jih izvajajo strokovne službe; na ravni soseske in drugih oblik s k u p n o s t n e g a povezovanja pa p o t e k a j o tudi procesi s a m o p o m o č i in prostovoljne p o m o č i drugim, ki jih Ramovš (1991) o p r e d e l j u j e kot t e m e l j n e socialne i m u n s k e m e h a n i z m e . S a m o p o m o č in d o b r o d e l n o s t sta po Ramovšu "osnova vsega socialno- varstvenega delovanja, v sodobnih pojavnih oblikah pa tudi odločilna civilna izvajalca socialnega varstva v d r u ž b i " ( R a m o v š 1991: 38), ki se z dejavnostjo javnega

(državnega) sektorja in zasebnih neprofitnih ustanov, delno pa tudi p r o f i t n o narav- n a n i h organizacij povezujeta v pluralni sistem socialne blaginje.

N a stičišču navedenih sektorjev, kjer se mreže n e f o r m a l n e in f o r m a l n o organizirane s a m o p o m o č i ter dobrodelnosti p r e p l e t a j o z delom strokovnih u s t a n o v in služb, p o t e k a s k u p n o s t n o socialno delo kot p r o f e s i o n a l n a aktivnost, u s m e r j e n a v p r e p r e č e v a n j e in u r e j a n j e socialnih p r o b l e m o v v življenjskem okolju. S k u p n o s t n o socialno delo p o d p i r a obstoječe in promovira nove skupine in organizacije za sa- m o p o m o č in prostovoljno p o m o č drugim ter mobilizira ljudi, z n a n j e in sredstva, p o t r e b n e za kolektivne akcije pri reševanju socialnih problemov, ki z a h t e v a j o inte- grativni pristop in k o o r d i n i r a n o delovanje vseh sodelujočih akterjev.

V življenjskem okolju, tako v mestih kot na podeželju, se kopičijo socialne težave posameznikov in skupin, ki jih obstoječe strokovne službe n e z m o r e j o zado- voljivo obvladovati, zato p r e r a š č a j o v množične socialne p r o b l e m e . Sredstva, ki jih za njihovo reševanje daje država, so o b i č a j n o p r e m a j h n a , zato si prebivalci, strokovne službe in lokalne oblasti zastavljajo vprašanje, kako n a j se takih p r o b l e m o v učinkoviteje lotevajo. Revščina, brezposelnost, p o m a n j k a n j e s t a n o v a n j in slabe sta- n o v a n j s k e r a z m e r e , nezadostna p o m o č starim, bolnim in invalidom ter njihova osamljenost, težave pri varstvu in šolanju otrok, p o m a n j k a n j e p r o s t o r a in

(2)

priložnosti za d r u ž e n j e in preživljanje prostega časa, problemi mladinskega pres- topništva, vzgojne težave v družinah, vključevanje priseljencev in drugih specifičnih skupin, ki so izpostavljene marginalizaciji in diskriminaciji, a n o n i m n o s t in pojavi dezintegracije so značilni problemi, ki prizadevajo ljudi v n e p o s r e d n e m življenj- skem okolju in jih postavljajo pred zahtevno nalogo, kako jih reševati z lastnimi močmi ali tako, da zahtevajo večjo p o m o č države in strokovnih institucij.

b) Skupnostno delo - pomoč pri ustvarjanju neposrednega življenjskega okolja

S k u p n o s t n o socialno delo je v razvitem svetu doživelo največji r a z m a h v šestdesetih in s e d e m d e s e t i h letih, v času demokratizacije in množičnih civilno- družbenih gibanj, ko optimistični pogledi na družbeni razvoj in na možnosti širših strukturalnih s p r e m e m b še niso trčili ob novo realnost, ki jo o z n a č u j e j o z a t o n veli- kih ideologij, k o n e c e k o n o m s k e rasti in redukcija države blaginje. O m e j e v a n j e sredstev za socialne p r o g r a m e je prizadelo tudi s k u p n o s t n e p r o j e k t e , ki so jim cen- tralne oblasti po letu 1980 reducirale d e n a r n o p o m o č in jih prepustile r a z u m e v a n j u lokalnih upravnih organov in drugih sponzorjev. T o je otežilo zaposlovanje socialnih delavcev v skupnosti, čeprav se p o t r e b e po strokovni pomoči skupnostnim in- iciativam niso zmanjšale. N a s p r o t n o , zaradi kopičenja socialne p r o b l e m a t i k e v posameznih okoljih so p o t r e b e ljudi po učinkovitejšem u r e j a n j u in izboljševanju r a z m e r še bolj izražene, pri tem pa jih vodi s p o z n a n j e , da se b o d o morali za večjo kakovost življenja na koncu vsega potruditi zlasti sami in urediti vse tisto, kar j e za državo p r e m a j h n o in na videz p r e m a l o p o m e m b n o , za ljudi pa m o r d a usodno...

Z a t o se s k u p n o s t n o socialno delo, ki s e j e o d p o v e d a l o n e k a t e r i m "velikim t e m a m "

in n e r e a l n i m pričakovanjem o večji socialni pravičnosti, odpravi revščine in drugih strukturnih s p r e m e m b a h , še bolj u s m e r j a v p r o b l e m e vsakdanjega življenja in s k u p n e g a bivanja v n e p o s r e d n e m življenjskem okolju. P o j e m skupnega življenjske- ga okolja ali sveta, v k a t e r e m živimo (Lebenswelt p o n e m š k o ; life-world p o angleško), je bil in ostaja osrednji koncept skupnostnega socialnega dela. N a n a š a se na tisti del sveta, ki si ga ljudje ustvarimo in i n t e r p r e t i r a m o kot svoj svet in v n j e m s t o p a m o v interakcije z drugimi ljudmi, ki jih doživljamo kot svoje najbližje sosede v p r o s t o r u in času (Oelschlagel 1991). V d r u ž e n j u in sodelovanju z najbližji- mi je skrita m o č posameznikov, povezanih v skupnost, za izboljšanje in počlovečenje življenja v svojem svetu.

S k u p n o s t n o delo in s k u p n o s t n i pristop v s o c i a l n e m delu

K o n c e p t s k u p n e g a življenjskega okolja ni le izhodišče za s k u p n o s t n o delo kot m e t o d o kolektivnega reševanja p o t r e b in problemov v skupnosti, temveč tudi za tako imenovani skupnostni pristop v praksi socialnega dela, ki o b r a v n a v a vse p o - trebe ljudi, tudi p o s a m e z n i h klientov, v kontekstu življenjske situacije v skupnosti.

T r a d i c i o n a l n a strokovna p o m o č , ki je temeljila na o d n o s u med socialnim delavcem o z i r o m a institucijo in klientom, je bila pogosto neučinkovita, ker je z a n e m a r j a l a vlogo n e f o r m a l n i h mrež m e d s e b o j n e pomoči med sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci. P r i m a r n e m r e ž e pomoči so, čeprav skrite pred očmi stroke in n e p r i z n a n e , o h r a n i l e svoj p o m e n tudi v o b d o b j u , ko j e bilo reševanje življenjskih težav ljudi kar najbolj p o v e z a n o z enostranskim uveljavljanjem državne ali institucionalne p o m o č i

(3)

in ko so bili strokovnjaki prepričani, da p o z n a j o edino pravilne o d g o v o r e n a vsa življenjska v p r a š a n j a uporabnikov. T a k a praksa j e povečevala n e m o č in pasivnost ljudi, ki bi se m o r d a lahko oprli na s a m o p o m o č ali d o b r o d e l n o s t . Z a reševanje p r o - blemov ljudi je bilo t r e b n a vedno več strokovnjakov in vedno več d e n a r j a , kar je peljalo v začarani krog institucionalizacije in prispevalo k zlomu blaginjskega m o d e l a socialne politike.

Pluralizacija oblik in načinov socialne p o m o č i je v okolju, kjer je bila m o č n o p o u d a r j e n a vloga državnega sektorja, p o n o v n o oživila z a n i m a n j e za p r i m a r n e , p a tudi s e k u n d a r n e , f o r m a l n o organizirane mreže pomoči v skupnosti. Pokazalo se je, da so te mreže, k a d a r delujejo, učinkoviti viri p o m o č i pri reševanju težav posameznikov, družin in skupin, pa tudi zelo uspešna preventiva, ki d o b r o v a r u j e p r e d p o s l a b š a n j e m situacije ali n a s t a j a n j e m novih težav. V primerjavi z institucionalno p o m o č j o m r e ž e m e d s e b o j n e pomoči ne povečujejo s a m o blaginje p r e j e m n i k o v p o - moči, temveč tudi njihovo avtonomnost, poleg tega pa z m a n j š u j e j o izolacijo in o d t u j e n o s t ljudi v življenjskem okolju. Z a t o je začelo socialno delo v zadnjih dveh desetletjih v večjem obsegu in bolj načrtno vključevati mreže s a m o p o m o č i in dobrodelnosti v p o m o č , ki jo organizira okrog p o s a m e z n e g a klienta ( p o s a m e z n i k a , družine ali skupine).

P r e n o s pomoči v skupnosti in p o s t o p n o razvijanje, bolje r e č e n o , t k a n j e mrež m e d s e b o j n e pomoči je za socialne delavce zelo o b r e m e n j u j o č proces, n a p o r e n in pogosto tudi boleč (Bassinet-Bourget 1991). T a k o kot s a m e lokalne skupnosti, k i j e zlasti v m e s t n e m okolju bližja modelu " d r u ž b e " (Gesellschaft) kot " s k u p n o s t i "

( G e m e i n s c h a f t ) , tudi m e d s e b o j n e pomoči v življenjski sredini n e s m e m o idealizira- ti. Socialni delavci ugotavljajo, da je treba že obstoječe mreže n e f o r m a l n e p o m o č i previdno, hkrati pa zelo skrbno podpirati in o h r a n j a t i ; varovati in zagovarjati je treba i n t e r e s e posameznih članov mreže in pomagati pri razreševanju zapletov in

v

konfliktov, ki lahko ogrozijo nadaljnjo pomoč. Človeško o p o r o in strokovno p o m o č socialnih delavcev pa poleg klientov p o t r e b u j e j o tudi ljudje, ki p o d p i r a j o , n e g u j e j o in v a r u j e j o pomoči p o t r e b n e sorodnike, sosede in prijatelje ali člane skupine za s a m o p o m o č , ki jih z d r u ž u j e p o d o b n a življenjska izkušnja. Brez take p o m o č i in s p o d b u d e se lahko neformalni pomočniki ( e n a k o velja seveda tudi za f o r m a l n o organizirano d o b r o d e l n o s t ) počutijo preveč negotove, pogosto se p r e k m a l u u t r u d i - j o ali p r e t i r a n o izčrpajo. V primerih, ko p r i m a r n a mreža pomoči ne obstaja, p o - skušajo socialni delavci opogumiti in pritegniti p o m o č n i k e iz n e p o s r e d n e g a življenjskega okolja in/ali iž s e k u n d a r n i h skupin in organizacij, ki d e l u j e j o p o principu s a m o p o m o č i ali dobrodelnosti.

Z a r a d i že o m e n j e n i h s p r e m e m b v praksi socialne politike, pa tudi p o d vpli- vom ekološke sistemske teorije se socialno delo v procesu izvajanja pomoči p r e m i - ka od klasičnega, institucionalno naravnanega modela k s k u p n o s t n e m u pristopu, u s m e r j e n e m v iskanje in organiziranje pomoči v skupnosti, v p o d p o r o obstoječim oblikam solidarnostnega ravnanja v n e p o s r e d n e m življenjskem okolju in v razvoj novih. Pri tem m o r a m o ločiti med skupnostnim pristopom in skupnostnim d e l o m (Twelvetrees 1991: 74-79). Skupnostni pristop v socialnem delu se kaže kot pri- z a d e v a n j e , da bi p r o b l e m e ljudi razumeli in bolj učinkovito reševali v okviru m e d s e b o j n e pomoči v življenjskem okolju, zato se v procesu pomoči u p o r a b l j a j o pristopi in stališča, značilna za filozofijo s k u p n o s t n e g a dela. Bistveno za skupnostni

(4)

pristop je prizadevanje, da bi posameznike, družine ali skupine, ki iščejo p o m o č pri socialnih delavcih, povezali z vsemi obstoječimi viri m e d s e b o j n e pomoči v s k u p n o s - ti ter zagotavljali uspešno, usklajeno in k o n t i n u i r a n o izvajanje te p o m o č i v vsakem p o s a m e z n e m p r i m e r u . S k u p n o s t n o delo pa teži predvsem k razvijanju novih ali s p r e m i n j a n j u obstoječih organizacijskih oblik, ki zagotavljajo s a m o p o m o č in d o b r o - delnost v skupnosti. P o u d a r e k je n a kolektivnih akcijah, ki o m o g o č a j o u s p e š n o reševanje p r o b l e m o v in prispevajo k večji kakovosti življenja vseh članov skupnosti.

Razvijanje s k u p n o s t i in s k u p n o s t n o planiranje - dva vidika s k u p n o s t n e g a s o c i a l n e g a dela

S k u p n o s t n o socialno delo p o t e k a pod različnimi imeni: poleg s k u p n o s t n e g a dela s r e č u j e m o še druge izraze, kot so organiziranje skupnosti, razvijanje skupnosti, s k u p n o s t n o p l a n i r a n j e in skupnostna akcija. Skupnostno socialno delo definira- mo kot proces pomoči ljudem in organizacijam, ki organizirajo kolektivno akcijo, s k a t e r o želijo izboljšati kakovost življenja in odnosov v skupnosti (Twelvetrees 1991) oziroma uresničiti kakšen skupen interes (Kahn 1991). T o p o m o č p o n u j a j o skupnosti profesionalni socialni delavci ali strokovnjaki sorodnih profilov, lahko p a tudi prostovoljni delavci, zato s k u p n o s t n o delo ni izključno vezano na p r a k s o socialnega dela, iz katerega je zrastlo in s k a t e r o ima veliko skupnega.

V strokovni literaturi največkrat obravnavajo dva temeljna m o d e l a skupnostnega dela: razvijanja skupnosti, ki poteka na ravni s a m o o r g a n i z i r a n j a in s a m o - pomoči, ter s k u p n o s t n o planiranje, pri katerem je akcijski sistem sestavljen zlasti iz institucionalnih akterjev socialnega planiranja v skupnosti. T e m a dvema m o d e l o - ma d o d a j a R o t h m a n (1976) še socialno akcijo, n a m e n j e n o promociji prikrajšanih članov skupnosti. Navedeni trije pristopi se po R o t h m a n o v e m m n e n j u toliko razli- k u j e j o , da jih je včasih težko spraviti na skupni imenovalec. Mnogi drugi avtorji p a s k u p n o s t n o delo o b r a v n a v a j o kot celoto, v kateri se p o s a m e z n i modeli sicer razli- k u j e j o z vidika ciljev, s t r u k t u r e akcijskega sistema, strategije in taktike, v e n d a r lahko pri vseh zasledimo s k u p n e značilnosti, po katerih se lahko proces skup- n o s t n e g a dela uvršča v prakso socialnega dela.

Razvijanje skupnosti je tista oblika organiziranja skupnosti, ki temelji na ne- p o s r e d n e m povezovanju in aktivnosti prebivalcev n e k e določene p r o s t o r s k e soseske ali pripadnikov tako imenovane interesne skupnosti (včasih govorijo tudi o funkcionalni skupnosti), ki jih ne povezuje n e p o s r e d n a bližina bivanja, temveč jih p o v e z u j e j o s k u p n e p o t r e b e in interesi, ki izvirajo iz p o d o b n i h težav ali p o d o b n e življenjske situacije (na p r i m e r starši majhnih otrok, bolniki z d o l o č e n o boleznijo, pripadniki etnične manjšine, ženske, stari ljudje, begunci itn.). Ljudje, ki jih pri- z a d e v a j o s k u p n e težave v n e p o s r e d n e m življenjskem p r o s t o r u ali e n a k e ovire pri vključevanju v življenjsko sredino, si prizadevajo rešiti specifičen p r o b l e m ali iz- boljšati splošno življenjsko situacijo ali r a z m e r e v s k u p n e m okolju. D a bi to dose- gli, se m o r a j o povezati in organizirati, da povečajo potencial, ki ga imajo kot posamezniki. Posameznik lahko dobi p o m o č in o p o r o za s p r e m i n j a n j e svoje in s k u p n e življenjske sredine s a m o v povezovanju z drugimi, o b e n e m pa ima večja skupina zainteresiranih ljudi tudi večji vpliv na odločujoče dejavnike v okolju. Č e hočeš uresničiti svoje interese, moraš imeti moč, p o u d a r j a K a h n , zato se m o r a j o

(5)

ljudje, ki želijo kaj doseči, povezali in se s skupnimi močmi prebijati čez ovire, dokler ne dosežejo zaželjenega cilja ( K a h n 1992). Pri tem je treba ljudem p o g o s t o p o m a g a t i , da se lahko zberejo, o p r e d e l i j o svoje p o t r e b e in cilje, ustvarijo u s t r e z n o organizacijo in jo nato u p o r a b l j a j o kot sredstvo za uspešno s a m o p o m o č ali za vpli- v a n j e na druge dejavnike, od katerih je odvisno reševanje njihovih p o t r e b .

Strokovna p o m o č pri organiziranju skupnosti je ob naraščajočih p r o b l e m i h s o d o b n e g a sveta, ki jih s p r e m l j a j o apatija, občutki odtujenosti in n e m o č pri spre- m i n j a n j u r a z m e r in odnosov v n e p o s r e d n e m življenjskem okolju, e n a k o p o t r e b n a kot p o m o č pri osebnih stiskah. Se zlasti od tistih članov skupnosti, ki so marginali- zirani, prikrajšani, diskriminirani ali zapuščeni, ki n i m a j o nobenih pozitivnih iz- kušenj, pridobljenih ob s k u p n e m delu za isto dobro, ni mogoče pričakovati, da se b o d o u s p e š n o organizirali in uresničili s k u p n o akcijo, ki bo pripeljala do zaželjenih s p r e m e m b (Twelvetrees 1991). Ljudje, ki jih povezuje s k u p n o bivanje v p r o s t o r u ali s k u p n a življenjska usoda, p o t r e b u j e j o p o m o č , da bi lahko uporabili svojo moč za s k u p n o s p r e m i n j a n j e sveta, v k a t e r e m živijo. P o t r e b u j e j o p o m o č , da bi se zbrali, se povezali v skupino ali organizacijo, uredili pravila r a v n a n j a in vodenja, u s p e š n o komunicirali med seboj in z drugimi, gradili svojo kulturo, oblikovali strategijo in u s t r e z n e taktike, si pridobili d e n a r in druga sredstva, se predstavili v javnosti, se povezovali v koalicije, vplivali na politične procese in nosilce političnega odloča- nja, analizirali dosežene rezultate, proslavljali dosežke in sprejemali n e u s p e h e in z m o t e . P o m o č , ki jo skupnosti pri navedenih nalogah p o n u j a j o socialni delavci (lahko pa tudi drugi profesionalni ali prostovoljni delavci), je indirektna ali direkt- n a in variira od občasne s p o d b u d e in o p o r e do zelo intenzivne in n e p o s r e d n e p o - moči pri organizaciji in vodenju akcij. V vsakem p r i m e r u pa m o r a s k u p n o s t n a intervencija socialnih delavcev upoštevati t e m e l j n o p a r a d i g m o socialnega dela, ki postavlja v o s p r e d j e skupnost (klienta) in n j e n o p o j m o v a n j e p r o b l e m a , n j e n o lastno odločitev in akcijo.

Č e p r a v temelji na n e p o s r e d n e m povezovanju na primarni ravni ter na s a m o - p o m o č i ali na aktiviranju " n o t r a n j i h sil", razvoj skupnosti n e izključuje širšega povezovanja in delovanja navzven, iskanja zunanjih virov pomoči, vplivanja in pri- tiskov na politične, u p r a v n e in strokovne dejavnike v širšem okolju. V tem p r i m e r u gre za kombinacijo razvojnega modela z m o d e l o m s k u p n o s t n e g a planiranja.

Izraz razvijanje skupnosti je za prakso socialnega dela primernejši od p o j m a lokalnega razvoja, ki izhaja iz geografsko o p r e d e l j e n e lokalne skupnosti, n e p a tudi iz i n t e r e s n e g a združevanja, ki ni vezano na n e p o s r e d n o prostorsko bližino. Sicer p a s t e r m i n o m lokalni razvoj o z n a č u j e j o k o m b i n i r a n a prizadevanja države in lokalnih dejavnikov za integriran ekonomski in socialni n a p r e d e k lokalnih skupnosti.

M e d t e m ko gre pri razvijanju skupnosti n a j p r e j za p r o m o c i j o s a m o p o m o č i in za organiziranje ljudi "od s p o d a j " , pa bi model skupnostnega planiranja u s t r e z n e j e opredelili kot delovanje "z vrha". V tem primeru p o t e k a organiziranje skupnosti v glavnem na ravni institucionalnega delovanja in povezovanja, cilj teh procesov p a je izboljšanje ali d o p o l n j e v a n j e obstoječih ter načrtovanje novih p r o g r a m o v in služb, ki koristijo prebivalcem lokalne ali pripadnikom specifične i n t e r e s n e skupnosti. Procesi p l a n i r a n j a z a h t e v a j o usklajevanje interesov in povezovanje aktivnosti različnih udeležencev, političnih subjektov, ki s p r e j e m a j o razvojne odločitve, upravnih in strokovnih služb, ki n a č r t u j e j o in izvajajo p o m o č (dajatve in storitve)

(6)

ter uporabnikov, ki jim je p o m o č n a m e n j e n a . Model s k u p n o s t n e g a p l a n i r a n j a se zavzema za sodelovanje uporabnikov pri planiranju pomoči ter za vključevanje prostovoljcev v n j e n o izvajanje, v e n d a r je osrednji p o u d a r e k na institucionalnih in političnih p o b u d a h , virih in načinih u k r e p a n j a pri reševanju socialnih p o t r e b . Pri tem n e gre le za p o d r o č j e socialnega varstva, temveč za širši skupnostni pristop, ki se zavzema za r a z u m e v a n j e in u p o š t e v a n j e p o t r e b skupnosti ter za večjo vlogo in moč u p o r a b n i k o v v procesih planiranja in odločanja. T a k pristop j e pravzaprav n u j e n za d o b r o politično ali m e n e d ž e r s k o prakso na vseh področjih, ki se tičejo življenjskega ali delovnega okolja ljudi. Politične ali m e n e d ž e r s k e odločitve, ki n e u p o š t e v a j o skupnosti, se v vsakem p r i m e r u , če ne že na začetku, p a p o daljšem času, p o k a ž e j o kot n e u s p e š n e .

Socialna akcija v skupnosti se od prvih dveh modelov s k u p n o s t n e g a dela razlikujejo po tem, da je njen primarni cilj p o m o č pri zastopanju in uveljavljanju interesov prikrajšanih in zapostavljenih, diskriminiranih skupin ali kategorij v ne- p o s r e d n e m življenjskem okolju. Socialna akcija, s k a t e r o želimo izboljšati življenj- sko situacijo prikrajšanih skupin, lahko temelji ali na s a m o p o m o č i ali na socialnem planiranju, pogosto pa z d r u ž u j e oba vidika - aktivnost skupin in organizacij za sa- m o p o m o č se p r e p l e t a s profesionalnimi prizadevanji in javnimi projekti, ki zagotavljajo p o d p o r o ali d a j e j o prednost p o t r e b a m prikrajšanih članov lokalne ali f u n k c i o n a l n e interesne skupnosti. Socialna akcija v skupnosti je lahko a v t o n o m n a ali pa p o t e k a kot del širšega d r u ž b e n e g a gibanja za večje pravice in boljši življenj- ski položaj prikrajšanih skupin.

2. Razvoj in perspektive s o c i a l n e g a s k u p n o s t n e g a dela v Sloveniji

Z a socialno delo v Sloveniji s k u p n o s t n a usmeritev in s k u p n o s t n o delo nista nič novega: v delu centrov za socialno delo in na drugih področjih socialnega dela sta kot t e o r e t i č n a in v r e d n o s t n a orientacija navzoča že vrsto let, n j u n o uveljavljanje v praksi pa so ovirale različne težave. Med faktorji, ki so oteževali p r o c e s e s a m o - pomoči in s a m o o r g a n i z i r a n j a , m o r a m o omeniti zlasti prevladujočo institucionali- zacijo d r u ž b e n e g a življenja v preteklem o b o d b j u , povezano z m o n o p o l n i m p o l o ž a j e m strokovnih služb, ki je ob odsotnosti političnega pluralizma ter zanikan- ju razlik in konlliktov omejevala iniciativo in s a m o o r g a n i z i r a n j e državljanov, zato je bila a v t o n o m n a akcija ljudi tudi pri oblikovanju skupnega življenjskega sveta težko uresničljiva. Kolektivne akcije, n a m e n j e n e u r e j a n j u skupnih zadev, so bile uspešnejše v podeželskem okolju, kjer še ni povsem zamrla tradicija vaške skupnosti, o b e n e m p a so se prebivalci lažje združili ob nerešenih skupnih p o t r e b a h (zlasti na k o m u n a l n e m področju - ceste, vodovodi, telefoni itn.), ki jih je bilo v mestnih soseskah veliko težje prepoznati in izkoristiti kot povezovalni faktor, saj so l j u d j e pričakovali, da b o d o za vse p o t r e b e poskrbele ustrezne javne službe.

Možnosti za razvoj s k u p n o s t n e g a socialnega dela so bile o m e j e n e s številnimi zu- nanjimi dejavniki, na k a t e r e socialno delo ni moglo bistveno vplivati, na nerazvi- tost te p r o f e s i o n a l n e m e t o d e pa so vplivali tudi notranji razlogi, ki ležijo v s a m e m socialnem delu. T a k o kot za ostale oblike p r o f e s i o n a l n e intervencije so bili naši socialni delavci p r e m a l o usposobljeni tudi za s k u p n o s t n o delo, pri k a t e r e m je bilo t u j e izkušnje še težje uporabiti; od večjega angažiranja v skupnosti jih je odvračala

(7)

p r e o b r e m e n j e n o s t s posameznimi problemi in nalogami, ki jih je zahtevala z a k o n o - d a j a , p a tudi strah pred novimi, zahtevnimi o b r e m e n i t v a m i . Način f i n a n c i r a n j a in o r g a n i z i r a n j a socialnih služb ni spodbujal inovativnosti in preventivnega dela; toga organizacija dela je ovirala večjo Heksibilnost, n u j n o za sleherno inovacijo .- in s k u p n o s t n o delo je v bistvu n e n e h n a inovacija! V e r j e t n o je prav v tem skrit del odgovora na vprašanje, zakaj socialne ustanove in p o s a m e z n i strokovni delavci d o k a j p r e v i d n o pristopajo k s k u p n o s t n e m u delu, saj je "razvijanje in o h r a n j a n j e novih organizacijskih in delovnih načinov, ki niso le m e h a n i č n a kopija obstoječih vzorcev ali njihovih del, zahtevna n a l o g a " (Stritih, M o ž i n a 1992). V vsak p r o j e k t skupnostnega dela je treba vložiti n e p r i m e r n o več ustvarjalnosti, časa in n a p o r o v kot v izvajanje že utečenih, rutinsko organiziranih in priznanih delovnih nalog.

P r i č a k u j e m o , da se bo v novem, pluralnem sistemu socialnega varstva in socialne blaginje s k u p n o s t n o delo lažje uveljavljalo tako pri razvijanju s a m o p o m o č i in d o b r o d e l n o s t i kot v delu javnih služb, ki b o d o morale upoštevati težnje p o organiziranju u p o r a b n i k o v in njihovem vplivu na n a č r t o v a n j e in kakovost storitev.

Novi zakon o socialnem varstvu, sprejet leta 1992 ( U r a d n i list R e p u b l i k e Slovenije, leto II, št. 54., 13. n o v e m b e r 1992), uveljavlja pluralizem izvajalcev in d o d e l j e v a n j e koncesij za o p r a v l j a n j e javnih služb, kar bo od vseh a k t e r j e v zahtevalo stalne in intenzivne n a p o r e pri pridobivanju finančne in politične p o d p o r e , n u j n e za opravljanje lastne dejavnosti in za pokrivanje socialnih p o t r e b v skupnosti. Z a k o n o m o - goča c e n t r o m za socialno delo, da lahko organizirajo s k u p n o s t n e akcije za socialno o g r o ž e n e skupine prebivalstva (49. člen), določa p a tudi sodelovanje predstavnikov lokalne s a m o u p r a v e v centrih za socialno delo in predstavnikov oskrbovancev ali zakonitih zastopnikov varovancev v domovih in zavodih, pri č e m e r so vključeni tudi predstavniki invalidskih organizacij v posebnih zavodih in varstveno delovnih centrih (55. člen). Država podpira in s p o d b u j a razvoj s a m o p o m o č i , dobrodelnosti, oblik neodvisnega življenja invalidov ter drugih oblik prostovoljnega dela n a po- dročju socialnega varstva (2. člen). V p o s e b n e m poglavju zakon o p r e d e l j u j e d o b r o - d e l n e organizacije, organizacije za s a m o p o m o č in invalidske organizacije (62., 63.

in 64. člen), ter o m o g o č a , da se različne oblike pomoči, ki jih organizirajo posa- m e z n e prostovoljne organizacije (sprejemališča, materinski domovi, svetovalnice, s t a n o v a n j s k e skupine, centri za neodvisno življenje invalidov ipd.), lahko organizi- r a j o tudi kot socialnovarstveni zavodi. Z a s k u p n o s t n o delo so p o m e m b n e tudi do- ločbe z a k o n a , ki govorijo o skrbi države za p r e p r e č e v a n j e socialnovarstvene ogroženosti s preventivnimi sistemskimi ukrepi na različnih področjih socialne politike ter z razvojem d e m o g r a f s k o ogroženih področij (9. člen), kar je sicer p r e d m e t drugih področnih zakonov. V skupnosti pa bo potekala tudi organizacija pomoči na d o m u in socialnih servisov (15. člen), pomoči pri h a r m o n i č n e m vključe- vanju telesno in duševnih prizadetih oseb v skupnost in okolje in priprave okolja, d r u ž i n e in posameznikov na starost (50. člen). Z a k o n torej o m o g o č a različne oblike s k u p n o s t n e g a dela, kot so organiziranje ljudi za s a m o p o m o č in d o b r o d e l n o s t v n e p o s r e d n e m okolju, vključevanje uporabnikov in prostovoljcev v n a č r t o v a n j e in izvajanje socialnovarstvenih storitev v javnih službah in organiziranje kolektivnih akcij za socialno o g r o ž e n e ali o d r i n j e n e skupine prebivalcev. Sicer p a z a k o n skup- n o s t n e g a dela ne m o r e predpisovati, saj bi se s tem država polastila p o d r o č j a , ki presega n j e n e pristojnosti.

(8)

P A V L A R A P O S A T A J N Š E K

3. Pregled obstoječih oblik s k u p n o s t n e g a s o c i a l n e g a dela v Sloveniji

Prikaz dosedanjih izkušenj s p o d r o č j a skupnostnega socialnega dela p o v z e m a prakso centrov za socialno delo, poleg njih pa tudi drugih ustanov in organizacij, ki so pri svojem delu upoštevale in razvijale e l e m e n t e s k u p n o s t n e g a pristopa ter s k u p n o s t n e g a dela. Skupnostni pristop se kaže zlasti v poskusih, da bi se socialne službe pri reševanju problemov ljudi čim bolj približale n e p o s r e d n e m u življenjske- mu okolju. K a k o se je ta pristop uresničeval v delu centrov za socialno delo, je raz- vidno zlasti iz njihovega povezovanja s krajevnimi skupnostmi, ki ga o b r a v n a v a m o v p o s e b n e m poglavju. D o s e d a n j e oblike s k u p n o s t n e g a dela, ki se je razvilo v pove- zavi s socialnim delom (ob sodelovanju drugih strok), pa p r i k a z u j e m o razvrščene v n e k a j značilnih kategorij, ki vključujejo problemsko p o d r o č j e ali populacijo, o b kateri je prišlo do s k u p n o s t n e akcije ali organiziranega prostovoljnega dela n a os- novi s a m o p o m o č i ali dobrodelnosti. Največ skupnostnega dela je bilo na področjih dela z otroki in mladino ter pri delu s starimi, pri delu z duševno in telesno pri- zadetimi, pri zdravljenju bolezni odvisnosti, na p o d r o č j u p o s t p e n a l n e pomoči in n a drugih področjih, med katerimi je v zadnjem letu v ospredju delo z begunci. D r u g a m o ž n a klasifikacija izhaja iz razlik v pristopih in načinih organiziranja. T u gre n a p r i m e r za razlike med projekti, ki so se že uveljavili kot modeli, in e n k r a t n i m i p r o - jekti; m e d projekti, ki temeljijo na samopomoči, in takimi, kjer gre za p o m o č d r u - gim; med projekti, ki nastajajo ob institucijah kot njihovo dopolnilo, in a v t o n o m n i m i ali alternativnimi projekti; med projekti, ki so bolj ali m a n j povezani z raziskovalnim delom, in takimi, ki nimajo nobenih raziskovalnih ambicij, itn.

Številne aktivnosti, ki vključujejo e l e m e n t e s k u p n o s t n e g a dela, so p o v e z a n e zlasti z organizacijo prostovoljnega dela, ki ga p o s a m e z n e ustanove (centri za socialno delo, svetovalne ustanove, domovi upokojencev, zavodi za u s p o s a b l j a n j e , šole in drugi) razvijajo v dopolnilo lastne dejavnosti ali v sodelovanju s skupinami in organizacijami za s a m o p o m o č in dobrodelnost. O b tem m o r a m o opozoriti na dileme, ki s p r e m l j a j o o d n o s profesionalnega socialnega dela do s a m o p o m o č i oziroma prostovoljnega dela v korist drugim. Kadar skupine s a m o p o m o č i n a s t a j a j o o b strokovnih institucijah, kakršne so centri za socialno delo, zdravstvene ustanove, svetovalne institucije in p o d o b n o , se s a m o p o m o č povezuje s spoznanji in p o t r e b a - mi stroke, ki lahko zavira avtonomijo članov skupine, po drugi strani p a jim olajšuje d o s e g a n j e ciljev in morda sploh o m o g o č a delovanje, saj ni n u j n o , da bi sicer prišlo do samoorganiziranja. Skupine za s a m o p o m o č , ki so pri nas p o g o s t o p o v e z a n e z institucijami, m o r d a ne ustrezajo vsem kriterijem, ki n a j bi veljali za s a m o p o m o č : to je, da so vsi člani prizadeti s p r o b l e m o m , zaradi k a t e r e g a so se zbrali; da imajo skupen cilj; da med njimi ne p r i h a j a do t e k m o v a n j a in da so le m i n i m a l n o odvisni od p r o f e s i o n a l n e pomoči, ki bi lahko zavirala o s a m o s v a j a n j e članov ( T r o j a n 1986), v e n d a r so p o m e m b n a razširitev obstoječe pomoči in k o r a k v smeri samoorganiziranja.

Tudi za prostovoljno delo kot p o m o č drugim oziroma d o b r o d e l n o s t veljajo p o d o b n e dileme, kar se tiče vloge institucij in f o r m a l n e g a organiziranja. Z a ž e l j e n o je, d a bi čim več dobrodelnosti nastajalo s p o n t a n o , m i m o formalnih pravil, v e n d a r taka p o m o č pogosto ne z a j a m e ljudi, ki bi je bili n a j b o l j p o t r e b n i . Prav tako ni za- gotovila, da bo n e f o r m a l n a p o m o č ustrezna in vedno v korist tako u p o r a b n i k a kot

(9)

izvajalca pomoči. Z a t o p o m e n i organizirana p o m o č drugim n e k e vrste d r u ž b e n o jamstvo, da b o d o p o t r e b e in pravice o b e h strani spoštovane v m e d s e b o j n e m o d n o - su, ki ga p o m a g a oblikovati in mu določa okvire f o r m a l n a organizacija.

Z a razvoj s k u p n o s t n e g a dela so p o m e m b n i zlasti projekti akcijsko-razisko- valnega značaja, ki so bili novost, dopolnitev ali alternativa obstoječim oblikam, kot na p r i m e r terapevtske kolonije in t a b o r j e n j a za o t r o k e s psihosocialnimi p r o - blemi, ki p o t e k a j o od leta 1975 pa do danes. Rezultati in izkušnje iz teh letovanj so bili v veliko p o m o č pri organiziranju prostovoljnega dela n a vseh področjih, n e le pri delu z mladimi, kjer je bilo sicer še n e k a j raziskovalno in preventivno n a r a v n a - nih projektov. T a k o se je na področju dela s starimi že uveljavil p r o j e k t razvijanja skupin za s a m o p o m o č starih v domovih upokojencev in v n a r a v n e m življenjskem okolju, ki p o t e k a od leta 1987 n a p r e j , raziskovalen pa je bil pristop tudi pri razvi- j a n j u modelov in akcijah za uvedbo gospodinjske pomoči starejšim ljudem n a

d o m u . N a s l e d n j e p o m e m b n o področje, kjer p o t e k a j o akcijsko-raziskovalni in alter- nativni projekti, je varstvo duševnega zdravja v skupnosti, ki vključuje večletne akcije v Hrastovcu in dejavnost O d b o r a za d r u ž b e n o zaščito norosti, v z a d n j e m o b d o b j u pa še delo stanovanjske skupine nekdanjih oskrbovancev psihiatričnih ustanov, dejavnost Stigme - p r o j e k t a za s a m o p o m o č in p o m o č zasvojenim - ter organiziranje zagovorništva. S tem p r o j e k t o m je bila, čeprav n e n e p o s r e d n o , p o v e z a n a tudi Informalnica za mlade v Ljubljani, ki j e imela p r e d h o d n i c e že v dejavnosti mladinskih klubov v s e d e m d e s e t i h letih. O že uveljavljenem modelu lahko govorimo tudi v zvezi z razvijanjem p o s t p e n a l n e pomoči, ki jo organizirajo v posameznih sredinah in ki vključuje več skupin, v katerih sodelujejo prostovoljci.

N a področju dela z otroki in mladino je v e r j e t n o najbolj razvito preventivno in prostovoljno socialno delo, ki ga organizirajo p o s a m e z n e institucije in prostovoljne organizacije. Ž e dvanajst let poteka v okviru ljubljanskega svetovalnega centra d o b r o organizirana prostovoljna p o m o č o t r o k o m s težavami, p o d o b n e oblike p o m o č i o t r o k o m pa izvajajo tudi svetovalne ustanove, centri za socialno delo in šole v drugih krajih Slovenije. Med preventivnimi akcijami na p o d r o č j u dela z mladimi se v z a d n j e m o b d o b j u uveljavljajo mladinske delavnice, ki so o r g a n i z i r a n e v številnih šolah. Z a delo z mladostniki je m a n j organiziranih oblik kot za delo z otroki; za p r i m e r organizirane pomoči mladostnikom n a j n a v e d e m o svetovalnico za mlade, ki že več let d e l u j e v Kranju, in pa c e n t e r za p o m o č mladim, ki ga razvi- j a j o v Ljubljani. Kol prostovoljci sodelujejo pri delu z otroki in mladostniki zlasti

dijaki in študenti, ki jih usposabljajo (na predavanjih, pogovorih, ogledih filmov ipd.) pred začetkom dela in med delom na rednih srečanjih.

N a področju pomoči starim se kot prostovoljni pomočniki vključujejo tudi osnovnošolski otroci in odrasli. Poleg že o m e n j e n i h skupin za s a m o p o m o č sta p o n e k o d v sodelovanju z Rdečim križem in Karitasom organizirana tudi laična p o m o č in družabništvo na domovih starejših ali bolnih krajanov. V sodelovanju z zdravstvom p o t e k a delo različnih skupin s a m o p o m o č i , kot so skupine bolnikov ali prizadetih oseb in njihovih družinskih članov, pa tudi klubi zdravljenih alkoholi- kov. S a m o p o m o č se razvija tudi na področju dela z družino, kjer se poleg s a m o p o - moči med rejniškimi družinami pojavljajo nove skupine, na p r i m e r posvojiteljev, razvezanih p a r t n e r j e v in drugih skupin za s a m o p o m o č . R a z m e r o m a nova oblika s a m o p o m o č i ali pomoči drugim so krizni telefoni in skupine za p o m o č žrtvam

(10)

fizičnega in spolnega nasilja, ki delujejo a v t o n o m n o (ženske skupine), kot organi- zator p a se pojavljajo tudi centri za socialno delo. Novost so tudi skupine za s a m o - p o m o č med brezposelnimi ter p o m o č p o s a m e z n i k o m in družinam v okviru javnih del, ki sicer n e sodi v okvir prostovoljnega dela, temveč gre za n e k o vmesno, plača- no dejavnost, ki je n a m e n j e n a iskalcem zaposlitve. Sicer pa lahko ugotovimo, d a dobijo tudi nekateri prostovoljni sodelavci centrov m a n j š e d e n a r n e n a g r a d e v na- domestilo za stroške in v p r i z n a n j e za zavzeto opravljanje dela.

O b navedenih primerih s k u p n o s t n e g a dela, ki jih ni tako malo, kot je bilo videti še p r e d n e k a j leti, je zanimivo, da v nekaterih centrih za socialno delo doslej niso imeli n o b e n i h izkušenj na tem področju ali pa so opustili še tisto, kar so že začeli. N e k a t e r i menijo, da pri njih ni p o t r e b e p o prostovoljnem delu, ker o b s t a j a d o b r o razvita sosedska in družinska n e f o r m a l n a pomoč, drugi pa ugotavljajo, da v njihovem okolju ni ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejeti d o b r o d e l n o p o m o č , ki je pri nas še p r e m a l o znana. T a k o so v neki občini izdelali načrt, kako b o d o u p o r a b n i k e socialnovarstvenih pomoči povezali s pomoči potrebnimi uporabniki, v e n d a r je projekt p r o p a d e l , ker njihove pomoči nihče ni potreboval. N e k a j p o d o b n e g a se d o g a j a v nekaterih občinah, ko iščejo u p o r a b n i k e za izvajalce pomoči v okviru javnih del. N a s p r o t n o se v nekaterih občinah pritožujejo, da pri njih ni mogoče najti prostovoljcev, ker n i m a j o dijakov in študentov; starejši ljudje so angažirani v okviru n e f o r m a l n e pomoči, zaposleni del populacije pa je docela o k u p i r a n z b o r b o za preživetje, zato p o njihovem m n e n j u ni mogoče storiti ničesar, da bi spodbudili s a m o p o m o č in d o b r o d e l n o s t v skupnosti. Res je, da socialni delavci n e m o r e j o prehitevati procesov s a m o o r g a n i z i r a n j a , ki so šele na začetku, v e n d a r p a bi m o t t o s k u p n o s t n e g a dela, po k a t e r e m ljudje p o t r e b u j e j o p o m o č , da bi lahko sami spre- minjali svoje življensko okolje, morali razširiti v ugotovitev, da p o t r e b u j e j o tudi socialni delavci več pomoči pri organiziranju skupnosti.

Poleg z n a n j a so za angažiranje v s k u p n o s t n e m delu p o m e m b n e zlasti ustrezne r a z m e r e v delovni sredini. Praksa tistih centrov, ki so u s p e š n o razvijali p r o - stovoljno delo pa tudi n e k a t e r e e k s p e r i m e n t a l n e in alternativne p r o j e k t e , je pokazala, da sta bolj kot število in s t r u k t u r a zaposlenih p o m e m b n i u g o d n a klima v organizaciji in p o d p o r a vodstva, ki zna ustvariti vzdušje, v k a t e r e m je m o g o č e inovativno delo, zna pa tudi zagovarjati s k u p n o s t n e p r o j e k t e v javnosti, p r e d politi- ki in financerji. V tem pogledu so imeli zelo pozitivne izkušnje v centru za socialno delo v občini Ljubljana Moste-Polje, kjer so izvedli več skupnostnih projektov, npr.

svetovalnico in informacijski servis v naselju Fužine, poskušali p a so razviti tudi mrežo s a m o p o m o č i med starši, servis za p o s r e d o v a n j e m e d s e b o j n e pomoči in ob- časnih zaposlitev v občini in druge. N e k a j časa je v centru delala p o s e b n a skupina, ki je načrtovala in izvajala različne s k u p n o s t n e p r o j e k t e kot obliko timskega dela, v k a t e r e m so posamezni sodelavci našli p o d p o r o in ustrezni referenčni okvir za delo na d o l o č e n e m p r o j e k t u . V drugi fazi razvoja je ta skupina razpadla, n a m e s t o nje p a d e l u j e j o p o s a m e z n e delovne skupine, v k a t e r e se poleg delavcev c e n t r a vključujejo zunanji sodelavci. Poleg socialnega delavca, ki je zaposlen izključno n a skupnostnih projektih (po razpoložljivih podatkih j e to edini p r i m e r v Sloveniji), o m o g o č a o m e n j e n i c e n t e r tudi drugim sodelavcem, da p o n u j a j o nove ideje, vrhu tega p a imajo d e j a n s k o možnost, prostor, čas in vso p o d p o r o , da skupaj z z u n a n j i m i sodelavci te ideje tudi uresničujejo.

(11)

S K U P N O S T N O SOCIALNO DELO IN SKUPNOSTNA USMERITEV v PRAKSI SOCD\LNEGA DELA

Povezovanje centrov za s o c i a l n o delo s krajevnimi s k u p n o s t m i

S k u p n o s t n a usmeritev v praksi centrov za sociálno delo, ki so doslej praviloma pokrivali o b m o č j e e n e občine, zahteva ustrezno organizacijo dela pri reševanju p r o b l e m o v , ki sodijo na delovno p o d r o č j e centra. P o d o b n o kot marsikje po svetu tudi naši centri iščejo pravo r a z m e r j e med centralizacijo in decentralizacijo p o - moči, med generičnim in specializiranim socialnim delom. Ko govorimo o skup- n o s t n e m pristopu, ne gre več s a m o za organizacijo neke službe, temveč za specifično v r e d n o s t n o in metodično orientacijo, ki p o u d a r j a soodvisnost p o s a - meznika ali družine v okolju, v k a t e r e m živi, in vlogo n e f o r m a l n e pomoči v tem okolju. V skladu s tem principom so na primer v Veliki Britaniji občinske socialne službe organizirali tako (Barclay 1982; Hadley 1987), da p o s a m e z e n socialni delavec, praviloma pa ožja delovna skupina pokriva d o l o č e n o lokalno o b m o č j e in pos- kuša čim bolj k o m p l e k s n o reševati p o s a m e z n e p r o b l e m e .

V naših r a z m e r a h je navedena usmeritev zelo različno z a s t o p a n a . Kaže, da se j e večina centrov za socialno delo odločila za kombinacijo f u n k c i o n a l n e g a

(specializiranega) in polivalentnega (generičnega) socialnega dela. V prvem pri- m e r u , ko prevladuje funkcionalni princip, se večina socialnih delavcev n a c e n t r u specializira za p o s a m e z n o področje dela in pokriva o b m o č j e celotne občine, o b tem pa se p o v e z u j e j o še z določenim številom krajevnih skupnosti, za k a t e r e so p o s e b e j odgovorni. V drugem p r i m e r u , ko je delo na centru organizirano izključno ali v glavnem po teritorialnem principu, posamezni socialni delavci r e š u j e j o vso p r o b l e m a t i k o na območju p o s a m e z n e krajevne skupnosti, n a j p o g o s t e j e p a več hkrati; seveda pa tudi v tem primeru ni izključena delna specializacija za p o s a m e z - na p o d r o č j a . O b a m o d e l a imata prednosti in slabosti, zato si je vsak c e n t e r v skladu z r a z m e r a m i izbral ustrezno organizacijsko obliko, ki se lahko s p r e m i n j a . T a k o so v e n e m od centrov navedli, da pripravljajo nov, teritorialni princip delovanja in da b o d o f u n k c i o n a l n o delitev ohranili le v nekaterih primerih, ko brez specializacije strokovno delo p r e p r o s t o ni mogoče; v drugem centru pa se prav zdaj poslavljajo od teritorialne organiziranosti, ki se ni najbolje obnesla, in v p r i h o d n j e r a č u n a j o n a večjo učinkovitost funkcionalnega principa dela.

Z a n i m i v o je, da so tako v centrih, ki so delovali p o teritorialnem principu, kot v tistih, ki so favorizirali funkcionalni princip, zvečine menili, da so s krajevnimi skupnostmi kar d o b r o povezani, s kvaliteto m e d s e b o j n e g a sodelovanja p a niso bili t a k o zadovoljni. Po zadnji reorganizaciji krajevnih skupnosti, ko se je povečalo njihovo število, je p o s a m e z e n socialni delavec praviloma odgovoren za več krajevnih skupnosti; pokrivajo po dve, pa tudi po deset krajevnih skupnosti, odvisno od velikosti občine in števila zaposlenih na centru za socialno delo. V n e k a t e r i h primerih so centri odgovorili, da sodelovanje s krajevnimi skupnostmi ni p o s e b e j u r e j e n o , temveč se vsak socialni delavec po potrebi poveže s p r i z a d e t o s k u p n o s t j o . V e č i n a centrov pa ima f o r m a l n o določene povezave s krajevnimi skupnostmi, ki so lahko zelo pogoste in intenzivne ali pa bolj r e d k e in o h l a p n e . T a m , kjer p r e v l a d u j e specializacija p o referatih, se socialni in drugi strokovni delavci (psihologi, sociolo- gi itn.), zadolženi za povezave s posameznimi krajevnimi skupnostmi, le i z j e m o m a u k v a r j a j o s p r o b l e m a t i k o teh skupnosti ali s konkretnimi primeri s tega o b m o č j a , ki n e sodijo v njihov referat. S krajevnimi skupnostmi se največkrat srečajo n a

(12)

občasnih obiskih in sestankih s člani komisije, ki pokriva p o d r o č j e socialnega varstva ( p o navadi s k u p a j z zdravstvom). Več stikov s krajevnimi skupnostmi i m a j o socialni delavci v tistih centrih, kjer gre za bolj u r a v n o t e ž e n o kombinacijo o b e h principov ali za prevlado teritorialnega načela. V e n d a r ima tudi v teh primerih socialna delavka ali delavec svoje delovno mesto na centru, kjer čaka na s t r a n k e in se le občasno, če je treba, odpravi v krajevno skupnost. Samo v e n e m od centrov, ki jih j e zajela a n k e t a v tem letu, imajo socialni delavci vsak teden u r a d n e u r e v krajevni skupnosti, drugje jih imajo bolj p o r e d k o , na p r i m e r e n k r a t mesečno ali sploh ne, ker se niso obnesle, saj ljudje p r i h a j a j o po p o m o č kar na center.

Poleg stikov s strankami se socialne delavke in delavci v krajevni skupnosti p o v e z u j e j o s p a t r o n a ž n i m i sestrami, krajevnimi miličniki, člani o d b o r a R d e č e g a križa in člani socialnozdravstvene komisije; o d k a r d e l u j e Slovenska Karitas, se krepijo stiki z njenimi sodelavci. V nekaterih primerih so stiki minimalni, o m e j u j e - jo se n a pisne komunikacije, ali pa pride do njih le ob izjemnih situacijah ( n a r a v n e

nesreče ipd.).

D o stikov s sodelavci v krajevnih skupnostih pride največkrat ob zbiranju informacij o življenjski situaciji družine ali posameznika, p o t r e b n i h za d o d e l j e v a n j e socialnovarstvenih pomoči, ob problemih v družini, kot so medsebojni konflikti, nasilje nad otroki, problemi dodelitev otrok, posvojitve, rejništvo, skrbništvo, u r e - j a n j e d o m s k e g a varstva in mladoletniško prestopništvo. V občinah, kjer živijo

R o m i , se v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi rešujejo tudi problemi njihovega vključevanja v okolje.

V odnosih s krajevno skupnostjo se največkrat pojavlja zbiranje in p o s r e d o - v a n j e informacij o reševanju primerov, ki jih obravnava center za socialno delo. Ni p a ustreznega odgovora na vprašanje, koliko so socialni delavci dejanski organiza- torji in k o o r d i n a t o r j i vseh oblik pomoči v sami skupnosti, pa tudi z u n a j nje, ko gre za p r o b l e m p o s a m e z n e g a klienta. Skupnostni pristop predpostavlja, da bosta socialni delavec ali delavka delovala kot "case m a n a g e r " , ki p o m a g a klientom priskrbeti u s t r e z n o p o m o č iz neformalnih in institucionalnih virov v skupnosti in ki u s k l a j u j e vse a k t e r j e in p o s t o p k e v procesu izvajanja pomoči.

Se m o r d a tej vlogi lažje približajo socialne delavke v bežigrajskih krajevnih skupnostih, ki s svojimi klienti v njihovem okolju navežejo "prvi stik" in jih poveže- jo z ustreznimi viri pomoči v centru za socialno delo in d r u g j e ? C e n t e r za socialno

delo v občini L j u b l j a n a Bežigrad je n a m r e č " p o d e d o v a l " in do n e k e m e r e ohranil delovna mesta socialnih delavk v krajevnih skupnostih. Sprva so bile socialne delavke z a p o s l e n e kot uslužbenke krajevnih skupnosti, po regionalizaciji p a so po- stale delavke centra, v e n d a r so še vedno locirane v prostorih krajevnih skupnosti, kar jim o m o g o č a bolj n e p o s r e d n e k o n t a k t e s krajani. Njihovo delo je polivalentno in z a j e m a različna problemska področja. T o jim o m o g o č a večjo k o n t i n u i t e t o v od- nosu s s t r a n k a m i , boljše p o z n a v a n j e celostne situacije ter pristnejše in z a u p n e j š e m e d s e b o j n e o d n o s e . Delo socialnih delavk v krajevnih skupnostih je o m e j e n o zlasti na prvo fazo dela v procesu reševanja p r o b l e m a ali v u p r a v n e m p o s t o p k u , ko gre predvsem za zbiranje podatkov in ugotavljanje stanja, o d l o č a n j e pa je p r e p u š č e n o specializiranim socialnim delavcem na centru. Na centru p o t e k a tudi n a d a l j n j e po- globljeno d e l o s stranko, če se pokaže, da bo treba reševati težavo s timskim ali daljšim svetovalnim delom. T a k o se socialno delo v krajevni skupnosti odvija zlasti

(13)

n a ravni prvega stilca, i n f o r m i r a n j a in začetne ocenitve p r o b l e m a , čeprav se pri m a n j zahtevnih problemih n a d a l j u j e tudi v fazo intervencije. T a k način dela je p o m n e n j u socialnih delavk bolj u s m e r j e n v preventivo, saj se na e n e m mestu obravnavajo vse vrste p o t r e b in se p o m o č organizira na individualni in kolektivni ravni.

Pokriva vsa p o d r o č j a socialnega varstva, tako kot so bila z a j e t a v dosedanji z a k o n o - daji, pred s p r e m e m b a m i , ki jih prinaša novi zakon o socialnem varstvu:

• p o m o č pri reševanju stanovanjskih stisk, subvencije, pogovor o alternativ- nih možnostih, p o s r e d o v a n j e v p o d j e t j i h pri reševanju stanovanjske težave;

• p o m o č pri u r e j a n j u otroških dodatkov, znižanju oskrbnin za vrtce, vključe- v a n j e v vrtce ali v privatno varstvo, uveljavljanje p o r o d n i š k e g a nadomestila,

• sodelovanje s šolsko svetovalno službo pri težavah v družini, ki se o d r a ž a j o v v e d e n j u o t r o k a ; sodelovanje s starši in u s m e r j a n j e na center za socialno delo ali v svetovalni center;

• sodelovanje s p o m l a d k o m R d e č e g a križa na šoli pri pomoči starejšim lju- d e m na njihovem d o m u ;

• u r e j a n j e zdravstvenega varstva, skrb za starejše bolnike v sodelovanju z iz- v e n d o m s k o p o m o č j o , p a t r o n a ž o , zdravnikom;

• p o m o č pri iskanju zaposlitve, u s m e r j a n j e v privatne zaposlovalnice, p r e d l o - gi za komisijo za o c e n o zmožnosti za zaposlitev, štipendije iz združenih sredstev;

• rejništvo - predlog za tak ukrep;

• posvojitve (pregled r a z m e r na d o m u prihodnjih posvojiteljev);

• skrbništvo - predlog za u v e d b o p o s t o p k a , iskanje skrbnika, izvajanje skrbništva

• u r e j a n j e domskega varstva, p o m o č starejšim o b č a n o m na d o m u ;

• odnosi med zakonci;

• delo z družino, ko so otroci obravnavani na centru zaradi prekrškov.

L i t e r a t u r a

Barclay Re[)ort ( 1 9 8 2 ) : Social Workers, Their Role and Tasks. B A S W , Bedford Square Press, London

M.-R. Bassinel-Boiirg(îl ( 1901 ): Social Networks. Learning to Work-Together. V: Van R e e s et al.: A Survey of Con temporary Contniiiiiilr Development in Europe. Dr. Cradus Hendriks-Sticliling, O p b o u w t e k s t e n , H a g u e , 1991

R. H a d l e y ei al. ( 1 9 o 7 ) : /I Coinnninily Social Workers llandhook.'\a\'i&\ock Publication S. Kahn ( 1 9 9 1 ) : A Guide for Grassroots Leaders. N A S W , Silver Spring, Maryland

D. O e l s c h l a g e l ( 1 9 9 1 ) : iî<itwe<Mi R e s p o n s i h i l i l y and Rííslriction: Conirnmiity Work as a profesional Strategy in the Social Field. V: Van K(Í(ÍS et al.-. A Survey of Contemporary Community Development iii Europe. Dr.

Gradus Ilendriks-Sticliting, Opbouwteksten, Hague 1991

J. R a m o v š ( 1991 ): Slovenska, sacuda med včeraj in jutri. Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varst- vo. Inštitut za s o c i a l n o uuidicino in s o c i a l n o varstvo, Ljubljana

J. Rothman ( 1 9 7 2 ) : Thr(î(î Modtds of Community Organnization Practice. V: E. Cox, J. Erlich, J. R o t h m a n , E. F. Tropman: Strategies of Community Organization: A Hook of Readings. Peakock Publishers, Itasca B. Stritib, M. Možina ( 1 9 9 2 ) : Aviopoeza. Procesi samoorganiziranja in s a m o p o m o č i . Socialno delo, 3 1 , št. 1 - 2 , str. 18-7:3

Trojan ( 1 9 8 6 ) : W i s s e n ist Macht (citirano po predavanju Marie Pooth na V Š S D , 18. 6 . 1 9 9 2 ) A. T w e l v e t r e e s ( 1 9 9 1 ) : Community Work: Practical Social Work. MacMillan, London