OBREMENITVE PRI ODRIVU NA VELIKI PROŽNI PONJAVI

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Kineziologija

OBREMENITVE PRI ODRIVU NA VELIKI PROŽNI PONJAVI

MAGISTRSKO DELO

Avtorica dela URŠA VRBEC

Ljubljana, 2021

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Kineziologija

OBREMENITVE PRI ODRIVU NA VELIKI PROŽNI PONJAVI

MAGISTRSKO DELO

MENTOR prof. dr. Ivan Čuk KONZULANT

prof. dr. Bojan Jošt Avtorica dela

RECENZENTKA URŠA VRBEC

izr. prof. dr. Maja Pajek

Ljubljana, 2021

(4)

IZJAVA ŠTUDENTA OB ODDAJI MAGISTRSKEGA DELA

Spodaj podpisana študentka Urša Vrbec, vpisna številka 22180219, avtorica pisnega zaključnega dela študija z naslovom: Obremenitve pri odrivu na veliki prožni ponjavi,

IZJAVLJAM,

1. da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela;

2. da je tiskana oblika pisnega zaključnega dela študija istovetna elektronski obliki pisnega zaključnega dela študija;

3. da sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisnem zaključnem delu študija in jih v pisnem zaključnem delu študija jasno označil/-a;

4. da sem pri pripravi pisnega zaključnega dela študija ravnal/-a v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil/-a soglasje etične komisije;

5. da soglašam z uporabo elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom VIS;

6. da na UL neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja pisnega zaključnega dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija UL;

7. da dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisnem zaključnem delu študija in tej izjavi, skupaj z objavo pisnega zaključnega dela študija.

8. da dovoljujem uporabo mojega rojstnega datuma v zapisu COBISS.

V: ________________________

Datum:_______________________

Podpis študentke:

___________________

(5)

ZAHVALA

Zahvaljujem se prof. dr. Ivanu Čuku za vso pomoč in potrpežljivost pri izdelavi magistrske naloge.

Zahvaljujem se staršem Katarini in Dragu, bratu Juretu, fantu Maticu in prijateljem, ki so me podpirali in mi stali ob strani v času študija.

Zahvaljujem se članom ŠD Sokol Bežigrad in ŠD Partizan Renče za pomoč pri izvedbi raziskave.

Hvala.

(6)

Ključne besede: velika prožna ponjava, skok stegnjeno, odriv, sila pritiska na ponjavo, stični čas

OBREMENITVE PRI ODRIVU NA VELIKI PROŽNI PONJAVI Urša Vrbec

IZVLEČEK

Velika prožna ponjava je telovadno orodje, ki v zraku akrobatomomogoča izvedbo skokov z večkratnimi salti in vrtenji okoli dolžinske osi. Skoki so sestavljeni iz izmeničnih stikov s ponjavo in leta. Stik s ponjavo delimo še na pristajanje, ki traja od prvega stika do najnižjega spusta ponjave, ter odriva, ki traja od najnižjega spusta ponjave do zadnjega stika s ponjavo. V stiku s ponjavo akrobat prilagodi svoje gibanje tako, da bo v zraku uspešno izvedel zastavljen skok. Akrobati na tekmovanju izvajajo sestave z desetimi skoki, za katere sodniki podajo oceno.

Ocena je sestavljena iz časa leta, vodoravnega pomika, ocene izvedbe in ocene težavnosti, v primeru neupoštevanja pravil pa lahko tekmovalec dobi še odbitek glavnega sodnika.

V raziskavi je sodelovalo 25 akrobatov in akrobatk zavedenih pri Gimnastični zvezi Slovenije.

Vsak akrobat je izvedel dve sestavi z desetimi stegnjenimi skoki z vnaprej določenim premikom po ponjavi. Za vsak odriv smo izmerili stične čase in sile pritiska na ponjavo za levo in desno nogo posebej ter izpisali koordinate skokov. Za ugotavljanje asimetrij med levo in desno nogo smo uporabili T-test, za ugotavljanje značilnosti vodoravnega premika pa regresijo.

Pri skokih na veliki prožni ponjavi prihaja do asimetrij, ki nam omogočajo premik po ponjavi in ustrezno vrtenje za izvedbo različnih prvin v zraku. Na vodoravni premik po ponjavi poleg sil na podlago vplivajo še stični časi ter druge spremenljivke, ki jih v naši raziskavi nismo izmerili. Pri vsakem stiku s ponjavo akrobat ustrezno prilagodi svoje gibanje glede na predhodni in naslednji skok.

(7)

Key words: trampoline gymnastics, straight jump, take-off, force on a trampoline, contact time LOADS DURING TAKE-OFF IN TRAMPOLINE GYMNASTICS

Urša Vrbec ABSTRACT

A trampoline is a gymnastic apparatus that allows acrobats to perform jumps consisting of multiple somersaults with twists. The jumps comprise alternating contacts with the trampoline bed and flight phases. The contact phase is further divided into the landing, which lasts from the first contact with the bed to maximum bed depression, and the take-off, which lasts from the maximum bed depression to the last contact with the bed. During the contact with the bed, acrobats adjust their movement so that they are able to successfully perform the set jump in the air. The acrobats in the competition perform routines containing ten jumps, which are then scored by the judges. The total score consists of time of flight, horizontal displacement, execution and difficulty. In case of non-compliance with the rules, the competitor may also receive a deduction from the Chief Judge.

Our study involved 25 acrobats, both male and female, who are registered at the Slovenian Gymnastics Federation. Each acrobat performed two routines consisting of ten stretched jumps with different horizontal displacement. For each take-off position, we measured the contact times and pressure forces on the bed for the left and right foot separately and calculated the coordinates of the jumps. A T-test was used to determine the asymmetries between the left and right leg, whereas regression was used to determine the characteristics of horizontal displacement.

During a trampoline jump, the asymmetries that occur allow us to move across the bed and rotate accordingly in order to perform various elements in the air. In addition to the forces on the ground, the horizontal displacement along the bed is also influenced by contact times and other variables that were not measured in the course of this study. At each take-off, the acrobat adjusts his or her movement according to the preceding and succeeding jumps.

(8)

Kazalo vsebine

1 UVOD ... 12

1.1 Velika prožna ponjava ... 13

1.2 Skoki na veliki prožni ponjavi ... 14

1.3 Stik s ponjavo ... 14

1.3.1 Sile pri stiku s ponjavo ... 16

1.3.2 Višina skoka in potovanje po ponjavi ... 17

1.3.3 Let ... 18

1.4 Skok stegnjeno ... 19

1.4.1 Stopala ... 19

1.4.2 Noge ... 20

1.4.3 Roke ... 20

1.4.4 Trup ... 21

1.4.5 Meritev dvajsetih stegnjenih skokov ... 21

1.5 Problem, cilji in hipoteze ... 21

1.5.1 Cilji raziskave ... 21

1.5.2 Hipoteze ... 22

2 METODE DELA ... 23

2.1 Preizkušanci ... 23

2.2 Pripomočki ... 23

2.2.1 Postavitev naprav ... 25

2.3 Postopek ... 25

3 REZULTATI ... 26

3.1 Odrivi pri skokih v smeri naprej ... 26

3.1.1 Opisna statistika ... 27

3.1.2 Razlike med levo in desno nogo ... 29

3.1.3 Vpliv sile in stičnega časa na dolžino gibanja po ponjavi ... 31

3.2 Odrivi pri skokih v smeri nazaj ... 33

3.3 Odrivi pri skokih v smeri desno ... 41

(9)

3.4 Odrivi pri skokih v smeri levo ... 49

3.5 Odrivi pri skokih v smeri naprej desno ... 57

3.6 Odrivi pri skokih v smeri naprej levo ... 64

3.7 Odrivi pri skokih v smeri nazaj desno ... 69

3.8 Odrivi pri skokih v smeri nazaj levo ... 76

4 RAZPRAVA ... 84

5 SKLEP ... 93

6 VIRI ... 94

(10)

Kazalo tabel

Tabela 1 Spremenljivke ... 24

Tabela 2 Opisna statistika skokov v smeri naprej ... 27

Tabela 3 T-test skokov v smeri naprej ... 29

Tabela 4 Regresijska analiza skokov v smeri naprej ... 31

Tabela 5 Opisna statistika skokov v smeri nazaj ... 34

Tabela 6 T-test skokov v smeri nazaj ... 36

Tabela 7 Regresijska analiza skokov v smeri nazaj ... 38

Tabela 8 Opisna statistika skokov v smeri desno ... 42

Tabela 9 T-test skokov v smeri desno ... 44

Tabela 10 Regresijska analiza skokov v smeri desno ... 46

Tabela 11 Opisna statistika skokov v smeri levo ... 50

Tabela 12 T-test skokov v smeri levo ... 52

Tabela 13 Regresijska analiza skokov v smeri levo ... 53

Tabela 14 Opisna statistika skokov v smeri naprej desno ... 58

Tabela 15 T-test skokov v smeri naprej desno ... 60

Tabela 16 Regresijska analiza skokov v smeri naprej desno ... 62

Tabela 17 Opisna statistika skokov v smeri naprej levo ... 65

Tabela 18 T-test skokov v smeri naprej levo ... 67

Tabela 19 Opisna statistika skokov v smeri nazaj desno ... 70

Tabela 20 T-test skokov v smeri nazaj desno ... 72

Tabela 21 Regresijska analiza skokov v smeri nazaj desno ... 74

Tabela 22 Opisna statistika skokov v smeri nazaj levo ... 77

Tabela 23 T-test skokov v smeri nazaj levo ... 79

Tabela 24 Regresijska analiza skokov v smeri nazaj levo ... 81

(11)

Kazalo slik

Slika 1. Ponjava ... 13

Slika 2. Sila pritiska na podlago ... 14

Slika 3. Sile pri stiku s ponjavo ... 16

Slika 4. Sila pritiska na podlago leve in desne noge ... 17

Slika 5. Izpis izmerjenih vrednosti v programu Qira ... 18

Slika 6. Skok stegnjeno ... 19

Slika 7. Gibanje rok pri skoku stegnjeno ... 20

Slika 8. Naprava HDTS ... 23

Slika 9. Naprava Novel Loadsol ... 24

Slika 10. Postavitev naprav v dvorani ... 25

Slika 11. Odriv v smeri naprej 1 ... 26

Slika 12. Odriv v smeri naprej 2 ... 26

Slika 13. Skok naprej 2 - premik v smeri X ... 32

Slika 14. Odriv v smeri nazaj 1 ... 33

Slika 15. Odriv v smeri nazaj 2 ... 33

Slika 16. Skok nazaj 1 - premik v smeri X ... 39

Slika 17. Skok nazaj 2 - premik v smeri Y ... 40

Slika 18. Odriv v smeri desno 1 ... 41

Slika 19. Odriv v smeri desno 2 ... 41

Slika 20. Skok desno 1 - premik v smeri Y ... 47

Slika 21. Skok desno 2 - premik v smeri Y ... 48

Slika 22. Odriv v smeri levo 1 ... 49

Slika 23. Odriv v smeri levo 2 ... 49

Slika 24. Skok levo 1 - premik v smeri X ... 54

Slika 25. Skok levo 2 - premik v smeri X ... 55

Slika 26. Skok levo 1 - premik v smeri Y ... 55

Slika 27. Skok levo 2 – premik v smeri Y ... 56

Slika 28. Odriv v smeri naprej desno 1 ... 57

Slika 29. Odriv v smeri naprej desno 2 ... 57

Slika 30. Skok naprej desno 2 - premik v smeri X ... 63

Slika 31. Odriv v smeri naprej levo 1 ... 64

Slika 32. Odriv v smeri naprej levo 2 ... 64

Slika 33. Odriv v smeri nazaj desno 1 ... 69

Slika 34. Odriv v smeri nazaj desno 2 ... 69

Slika 35. Skok nazaj desno 1 - premik v smeri X ... 75

Slika 36. Odriv v smeri nazaj levo 1 ... 76

Slika 37. Odriv v smeri nazaj levo 2 ... 76

Slika 38. Skok nazaj levo 2 - premik v smeri X ... 82

Slika 39. Skok nazaj levo 1 - premik v smeri Y ... 83

Slika 40. Odrivi naprej in nazaj ... 85

Slika 41. Odrivi desno in levo ... 86

Slika 42. Odriv naprej desno in levo 1 ... 88

(12)

Slika 46. Odriv nazaj desno in levo 1 ... 91 Slika 47. Odriv nazaj desno in levo 2 ... 91

(13)

12

1 UVOD

Velika prožna ponjava je telovadno orodje, ki akrobatom omogoča visoke skoke in občutek kratkotrajnega letenja. Od leta 1936, ko je George Niseen izdelal prvo veliko prožno ponjavo, je priljubljenost skokov na tej napravi strmo naraščala. Ne le iz razvedrilnega, ampak tudi tekmovalnega vidika. Danes ima že skoraj vsaka druga hiša na vrtu prožno ponjavo za razvedrilno uporabo. Tekmovalna velika prožna ponjava pa se je počasi razvijala do današnje oblike, ki omogoča tekmovalcem zelo visoke skoke in skoraj dve sekundi letenja pri vsakem skoku. Od leta 2002 so skoki na veliki prožni ponjavi tudi olimpijska disciplina.

Akrobat v predtekmovanju izvede dve sestavi. Vsaka sestava mora imeti deset skokov. V prvi sestavi mora akrobat zadostiti posebnim zahtevam iz mednarodnega pravilnika, druga sestava pa je poljubna. Najboljših osem tekmovalcev iz predtekmovanja se uvrsti v finale, kjer izvedejo še eno poljubno sestavo. Sodniki podajo končno oceno, ki je sestavljena iz časa leta, vodoravnega pomika po ponjavi, ocene izvedbe in ocene težavnosti. Oceno izvedbe in težavnosti poda sodnik, medtem ko čas leta in oceno vodoravnega pomika poda naprava, pritrjena na noge velike prožne ponjave (Mednarodna telovadna zveza (FIG), 2016).

Skoki na veliki prožni ponjavi so sestavljeni iz izmeničnih stikov s ponjavo in letov. Pri stiku s ponjavo mora akrobat zagotoviti dovolj navpičnega in kotnega pospeška, da lahko v času letenja izvaja različne prvine. Navpični pospešek zagotovi dovolj visok skok in predvsem dovolj časa za izvedbo skoka. Kotni pospešek pa zagotovi zadostno vrtenje okoli čelne osi za izvedbo dvojnega oz. trojnega salta (Kelly, 2014).

Stik s ponjavo predstavlja vse od prvega do zadnjega stika s ponjavo. Po prvem stiku s ponjavo se le ta začne gibati v smeri navzdol do najnižje točke, temu pravimo pristajanje. Nato pa sledi še odriv, ki traja od najnižje točke spusta ponjave do zadnjega stika z mrežo (Burke, 2015).

V magistrski nalogi smo s pomočjo naprave za merjenje pritiska izmerili stične čase in najvišje sile pri odrivu ter ugotavljali razlike med stičnimi časi in najvišjimi silami glede na različne smeri odriva in oddaljenostjo od središča ponjave.

(14)

13 1.1 Velika prožna ponjava

Prva velika prožna ponjava je bila izdelana iz kovinskega ogrodja, na katerega je bilo z elastiko pritrjeno dvojno podloženo najlonsko platno. Ponjava je omogočala globok spust platna, vendar se je pri velikih obremenitvah dotaknila tal. Da bi to odpravili, so izdelali nekoliko višje kovinsko ogrodje, na katerega so s kovinskimi vzmetmi pritrdili debelejšo mrežo. Ogrodje je bilo tako dovolj visoko, ponjava pa dovolj toga, da je omogočala visoke skoke, pri katerih se ponjava ni več dotaknila tal. S časom se je ponjava spreminjala do današnje 4 mm široke prepletene mreže, ki akrobatom omogoča visoke skoke, pri katerih še lahko ohranjajo ravnotežje (Kally, 2014).

Danes veliko prožno ponjavo sestavlja jeklen okvir, preko katerega je s 120 kovinskimi vzmetmi napeta pravokotna ponjava. Ponjava je prepletena iz različnih trakov, širokih od 24 mm do 4 mm, pri čemer širina najlonskega traku in razmik vplivata na togost ponjave. Na velikih tekmovanjih se danes uporablja »Eurotramp Ulitmate trampoline 4x4«, ki najboljšim akrobatom omogoča do osem metrov visoke skoke (Kraft, 2001).

Slika 1. Ponjava. Povzeto po Mednarodna telovadna zveza (FIG). (2016). 2017 – 2020 Code of Points Trampoline Gymnatics. Lausanne: Fédération Internationale de Gymnastique.

Na Sliki 1 je prikazana ponjava. Ponjava je široka 214 cm in dolga 428 cm. Na sredini ima narisan rdeč križ, ki predstavlja središče ponjave. Okoli njega so narisane črte, ki določajo odbitke za vodoravno pomikanje (Mednarodna telovadna zveza (FIG), 2017).

(15)

14 1.2 Skoki na veliki prožni ponjavi

Slika 2. Sila pritiska na podlago

Skoki na veliki prožni ponjavi so sestavljeni iz izmeničnih stikov s ponjavo in letenja. Stik s ponjavo je sestavljen iz pristajanja, ki traja od prvega stika s ponjavo do popolnega spusta ponjave in odriva, ki traja od popolnega spusta ponjave do zadnjega stika s ponjavo (Burke, 2015), tako kot je prikazano na Sliki 2.

1.3 Stik s ponjavo

Pri stiku s ponjavo akrobat prilagodi svoje gibanje tako, da ima dovolj navpičnega in kotnega pospeška, ki mu omogoča uspešno opravljeno prvino v zraku. Navpični pospešek zagotavlja zadostno višino skoka, kar nam da potreben čas za izvedbo skoka pred naslednjim stikom s ponjavo. Kotni pospešek pa nam omogoča zadostno vrtenje za izvedbo skoka. Manjši kotni pospešek bo povzročil, da bo navpični pospešek višji in bo posledično skok višji, ne bo pa dovolj vrtenja za izvedbo skoka. Akrobat mora pri vsakem odrivu ugotoviti ustrezno razmerje med navpičnim in kotnim pospeškom, da bo skok dovolj visok in da bo imel dovolj vrtenja za izvedbo prvine (Kelly, 2014).

Pred prvim stikom s ponjavo akrobat zniža težišče tako, da se skrči v kolenu in kolku, trup pa se nekoliko nagne naprej. Tik pred prvim stikom s ponjavo akrobat začne iztegovati noge in s tem dvigne težišče telesa nekoliko višje, kar še dodatno poveča silo, s katero akrobat potisne ponjavo navzdol. S prvim stikom se sila in hitrost gibanja ponjave navzdol počasi zmanjšujeta

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000

0,01 0,11 0,21 0,31 0,41 0,51 0,61 0,71 0,81 0,91 1,01 1,11 1,21 1,31 1,41 1,51 1,61 1,71 1,81 1,91 2,01 2,11 2,21 2,31 2,41 2,51 2,61 2,71 2,81 2,91 3,01 3,11 3,21 3,31 3,41 3,51 3,61 3,71

Sila pritiska na podlago (N)

Čas (s)

SKOKI NA VELIKI PROŽNI PONJAVI Najnižja točka spusta

Prvi stik s podlago

Zadnji stik s podlago čas leta

(16)

15

do 0 v najnižji spodnji točki – mrtvi točki. Nato pa znova naraščata, dokler akrobat ne zapusti ponjave (Pendrill in Eager, 2015).

Nižji kot je spust ponjave, večjo navpično silo lahko proizvedemo, višji je skok. Ni pa na vseh delih ponjave enako. Najvišjo silo in hkrati najnižji spust ponjave lahko proizvedemo na sredini ponjave, ki je označen z rdečim križem, dlje kot smo oddaljeni od sredine ponjave, manjši je lahko spust (Kraft, 2001). Povprečen spust ponjave, ko je akrobat na sredini, znaša 0,7 m, Jacques (2008) pa trdi, da lahko najboljši akrobati na svetu dosežejo spust ponjave tudi do 1 m.

Hanning in Riehle (1987) sta ugotovila, da je stični čas s ponjavo pri akrobatih, težkih 70-95 kg, premo povezan s telesno težo. Težji kot je akrobat, daljši je stični čas. Po njunem mnenju se najprimernejša telesna teža akrobata za razvoj najvišje sile pri odrivu giblje med 70 in 95 kg.

Odrasel akrobat s težo 70-95 kg lahko ponjavo potisne navzdol kar s 13-kratno telesno težo. Pri merjenju desetih stegnjenih skokov je povprečni stični čas znašal 0,262 s. Za merjenje sta uporabila ploščo za merjenje navpičnih sil pod vsako nogo velike prožne ponjave.

Glitsch in Henrichs (1992) sta z napravo F – SCAN merila silo pod nogami akrobata. Najvišja izmerjena sila pod eno nogo je bila 3000 N, kar pomeni približno 7,5-kratniktelesne teže.

Zabeležila sta še stične čase glede na višino skoka. Pri višini 2 m je povprečen stični čas znašal 0,338 s, pri višini 3 m pa 0,317 s, kar pomeni, da višji kot je skok, krajši je stični čas. Potrdila sta ugotovitve Hanninga in Riehleta (1987), da je telesna teža premo povezana s stičnim časom.

Težji kot je akrobat, daljši je stični čas.

Hackbart, Hansen in Ferger (2019) so v raziskavi uporabili enake Novel Loadsol vložke kot smo jih uporabili mi v nadaljevanju. Stični časi stegnjenih skokov se gibljejo od 0,43 s do 0,50 s. Stični časi enojnih saltov nazaj se gibljejo od 0,53 s do 0,6 s. Stični časi enojnih saltov naprej z obratom za 180° se gibljejo od 0,51 s do 0,53 s. Stični čas stegnjenega salta nazaj z obratom za 360° pa je znašal 0,63 s.

(17)

16 1.3.1 Sile pri stiku s ponjavo

Slika 3. Sile pri stiku s ponjavo. Povzeto po Jacques, H. P. (2008). Determining and modelling the forces exerted by a trampoline suspension system. Loughborough, Nemčija. Univerza v Loughboroughu. Pridobljeno s https://repository.lboro.ac.uk/articles/thesis/Determining_and_

modelling_the_forces_exeted_by_a_trampoline_suspension_system/9616454/1

Opomba. MaG = sila teže, MpvG = sila teže ponjave in vzmeti, Fpv = sila ponjave in vzmeti, Fg = sila teže akrobata, ponjave in vzmeti, Fr = reakcijska sila.

Na Sliki 3 so prikazane sile, ki vplivajo na akrobata pri stiku s ponjavo. Akrobat s svojo silo teže (MaG) potisne ponjavo navzdol, ob čemer se vzmeti in ponjava raztegnejo. Poleg njegove sile teže deluje na vzmeti in ponjavo tudi sila teže ponjave in vzmeti (MpvG). Navpična reakcijska sila (Fr), ki pri stiku s ponjavo deluje na akrobata, pa je seštevek sile ponjave in vzmeti (Fpv), ki se pojavi zaradi njunega raztegovanja in skupne sile teže akrobata, ponjave in vzmeti (Fg). Vrednost navpične reakcijske sile se s časom spreminja sorazmerno s spremembo sile ponjave in vzmeti, saj so ostale prej omenjene sile nespremenjene. (Jacques, 2008)

𝐹(𝑡) = 𝐹_𝑝𝑣(𝑡) + |𝑚_𝑎𝑔| + |𝑚_𝑝𝑣𝑔| + |𝐹_𝑔| (1)

(18)

17 Slika 4. Sila pritiska na podlago leve in desne noge

Na Sliki 4 je prikazan primer spremembe sile pritiska na podlago v odvisnosti od časa.

Asimetrije med levo in desno nogo povzročajo vrtenje, ki je potrebno za uspešno narejen skok (Qian idr., 2019).

1.3.2 Višina skoka in potovanje po ponjavi

Odriv na veliki prožni ponjavi je podoben streljanju z lokom. Akrobat predstavlja puščico, ponjava pa lok. Tja, kamor usmerimo puščico v loku, tja bo letela. Na smer njenega leta po izstrelitvi iz loka ne moremo več vplivati. Prav tako je pri skokih na veliki prožni ponjavi.

Navpičen položaj telesa na ponjavi nam pove, da se bo akrobat gibal naravnost navzgor, vsak večji nagib na ponjavi pa bo povzročil potovanje po ponjavi (Kelly, 2014).

Jacques (2008) je pri skokih s potovanjem po ponjavi v smeri naprej v primerjavi z navpičnimi skoki na sredini ponjave opazil spremembe v kotnem pospešku. Kotni pospeški so pri skokih z vodoravnim premikom med 0,4 m in 1,1 m višji od 200 N do 330 N. Že majhna sprememba v kotnem pospešku je povzročila velik premik po ponjavi.

Do leta 2010 je končno oceno na tekmovanjih, tako kot pri orodni telovadbi, predstavljal seštevek ocene izvedbe in ocene težavnosti. Leta 2010 pa so zaradi bolj objektivne ocene dodali še oceno časa leta, ki jo izmeri naprava. Danes pa naprava HDTS poleg ocene časa leta poda tudi oceno o vodoravnem pomikanju (Mednarodna telovadna zveza (FIG), 2016).

Naprava HDTS je sestavljena iz štirih kovinskih plošč, ki vsebujejo opteoelektronične senzorje.

Senzorji merijo sile v enodimenzionalni ravnini. Kovinske plošče so nameščene pod vsako nogo velike prožne ponjave. Ko akrobat pride v stik s ponjavo, pride do deformacije senzorjev v kovinskih ploščah, hkrati pa se spremeni intenzivnost svetlobe. Programska oprema C++

vizualizira posamezne navpične sile, ki deluje na vsako kovinsko ploščo. Branje se izvaja s hitrostjo 2 kHz, kar pomeni, da so podatki iz merilne naprave na voljo vsakih 0,5 ms. S pomočjo

0 500 1000 1500 2000

0,09 0,18 0,27 0,36 0,45 0,54 0,63 0,72 0,81 0,9 0,99 1,08 1,17 1,26 1,35 1,44 1,53 1,62 1,71 1,8 1,89 1,98 2,07 2,16 2,25 2,34 2,43 2,52 2,61 2,7 2,79 2,88 2,97 3,06 3,15 3,24 3,33 3,42 3,51

Sila pritiska na podlago (N)

Čas (s)

POSAMEZNI SKOK NA VELIKI PROŽNI PONJAVI

LEVA NOGA DESNA NOGA

(19)

18

8P8C kabla se podatkiprenesejo na analogno-digitalni pretvornik in nato prek kabla Micro Usb na računalnik z Windows sistemom. Na računalniku pa se v programu Qira prikažejo izmerjene vrednosti (čas leta, položaj tekmovalca in krivulja spreminjanja sile). Vrednosti za vodoravni pomik so razdeljene v štiri kategorije: nevtralno območje, kjer odbitka ni, območje 1, kjer je odbitek 0,1 točke, območje 2, kjer je odbitek 0,2 točke in območje 3, kjer je odbitek 0,3 točke.

Program glede na položaj posameznega skoka izračuna odbitke in poda končno oceno desetih skokov (Ferger in Hackbarth, 2017).

Slika 5. Izpis izmerjenih vrednosti v programu Qira

Na Sliki 5 je prikazan primer izmerjenega časa leta in vodoravnega pomika v programu Qira.

1.3.3 Let

V letu akrobat izvede različne skoke z vrtenjem okoli čelne in dolžinske osi. Uspešno izveden skok pa je le posledica učinkovitega odriva. Višina skoka je odvisna od navpičnega položaja na ponjavi, višji kot je skok, več časa imamo za izvedbo skoka (Kelly, 2014).

V zraku na akrobata vpliva nespremenljiva sila težnosti, zato v letu ne more več vplivati na premik težišča. Lahko pa s spremembo položaja vpliva na vztrajnostni moment telesa (Kelly, 2014).

Najboljši akrobati na svetu skoke stegnjenoizvajajo do 8 metrov visoko, kar je skoraj 2 s letenja.

Tekmovalno sestavo pa zaradi boljšega nadzora telesa izvajajo na 80 % svoje najvišje dosežene višine (Kelly, 2014).

(20)

19 1.4 Skok stegnjeno

Slika 6. Skok stegnjeno

Na Sliki 6 je prikazan skok stegnjeno. Skok stegnjeno na veliki prožni ponjavi predstavlja osnovno veščino, s katero se akrobati naučijo: nadzora nad telesom, natančnosti, doslednosti ter se navajajo na višino. Vsak naslednji skok je le prilagojen stegnjen skok z nekaterimi spremembami v zraku ali pri odrivu (Kelly, 2014).

1.4.1 Stopala

Ob prvem stiku s ponjavo morajo biti stopala upognjena. Z upognjenimi stopali akrobat poveča podporno površino, kar mu omogoča boljše ravnotežje, hkrati pa se še poveča prenos sil iz nog v gibanje ponjave navzdol. Tudi ko se ponjava začne dvigovati, morajo stopala zaradi ohranjanja ravnotežja in prenosa sil ostati upognjena (Kelly, 2014).

Ob prvem stiku s ponjavo je najvišja sila na sredini stopala, po 70 % stičnega časa se najvišja sila iz sredine stopala prenese na sprednji del stopala (Henning in Riehle, 1987).

Razdalja med stopali na ponjavi pa ni natančno določena. Stopala popolnoma skupaj omogočajo, da gre navpična sila skozi stopala točno skozi središče telesa in to nam omogoča višje skoke. Razkoračni položaj stopal ustvari večjo podporno površino in s tem boljše ravnotežje. Ko pa se stopala odlepijo od podlage, jih je težje dati nazaj skupaj in akrobati tvegajo dodatne odbitke sodnikov za izvedbo. Vsak akrobat glede na svoje izkušnje določi ustrezno širino med stopali, ki mu omogoča ustrezno ravnotežje, in zadostno višino skoka. Iz

(21)

20

strokovnega vidika pa je najboljše, da razdalja med stopali znaša natanko eno stopalo (Kelly,2014).

1.4.2 Noge

Višina skoka je odvisna od sile, ki jo akrobat ustvari s potiskom nog v podlago, medtem ko se ponjava giblje navzdol. Ob prvem stiku s ponjavo so kolena v 60° kotu, takoj po stiku se začnejo iztegovati in se do najnižje točke skoraj popolnoma iztegnejo (Kelly, 2014).

1.4.3 Roke

Gibanje rok najmanj pripomore k višini skoka, njihova naloga je pomoč pri ohranjanju ravnotežja in povečajo občutek za gibanje ponjave (Kelly, 2014).

Slika 7. Gibanje rok pri skoku stegnjeno

Na Sliki 7 je prikazano gibanje rok pri skoku stegnjeno. Roke so v najvišji točki letenja v vzročenju in popolnoma iztegnjene, nato se pri gibanju navzdol roke gibljejo skozi odročenje v priročenje, v najnižji točki spusta ponjave so roke priročene. Ko se ponjava dviguje, se roke gibljejo iz priročenja skozi predročenje v vzročenje, ko stopala zapustijo podlago, so roke vzročene (Kelly, 2014).

Pri skokih z vrtenjem okoli čelne osi se roke gibljejo nekoliko drugače. V zadnjem skoku stegnjeno pred začetkom sestave akrobat naredi z rokami pripravo na skok (ang. »arm set-up«), kar pomeni, da akrobat roke iz vzročenja na najvišji točki v zraku pri spustu navzdol spusti v priročenje in jih še pred prvim stikom s ponjavo spet dvigne v vzročenje (Kelly, 2014).

(22)

21 1.4.4 Trup

Napet trup in pokončna drža telesa imata pomembno vlogo pri učinkovitosti odriva od ponjave z nogami. Zgornji del trupa je pri prvem stiku s ponjavo večinoma v pokončnem položaju, medtem ko naredijo kolki rahel upogib. Po prvem stiku s podlago se kolki tako kot kolena iztegujejo do najnižjega spusta ponjave (Kelly, 2014).

1.4.5 Meritev dvajsetih stegnjenih skokov

Meritev, pri kateri akrobat izvede dvajset stegnjenih skokov, je pogosto uporabljeno in zelo učinkovito merilo uspešnosti v tekmovalnih skokih na veliki prožni ponjavi. Akrobat izvede dvakrat po dvajset skokov stegnjeno v razmaku 24-72 ur, pri katerem merimo čas leta vseh skokov in vodoravni pomik. Days, Green, Thomas in Howatson (2020) so v raziskavi merili mednarodne tekmovalce stare 18 ± 5 let. Njihov povprečni čas leta prvega poskusa je znašal 31,80 s ± 1,98 s, povprečen čas leta drugega poskusa pa je znašal 31,43 s ± 1,99 s. Koeficient variacije vodoravnega potovanja je znašal 20,6 %.

1.5 Problem, cilji in hipoteze

Akrobati na tekmovanju izvedejo dve sestavi z desetimi skoki. Prva sestava je obvezna in mora vsebovati zahteve iz pravilnika. Druga sestava pa je poljubna, v kateri lahko tekmovalec v skladu s pravilnikom izvede katere koli skoke. Za vsako sestavo sodniki podajo pet ocen in sicer: čas leta, ocena težavnosti, ocena izvedbe, vodoravni premik in morebitni odbitek glavnega sodnika, iz katerih se nato sestavi končna ocena (Mednarodna telovadna zveza (FIG), 2016).

Mednarodna telovadna zveza (FIG) je leta 2017 v svoj ocenjevalni sistem dodala napravo za merjenje vodoravnega premika. Le ta poleg vodoravnega premika meri še čas leta in silo pri odrivu. Naprava zabeleži položaj akrobata in izmeri čas leta skoka ter pa po pravilih za ocenjevanje poda oceno vodoravnega premika in časa leta (Ferger in Hackbarth, 2017).

Vsak akrobat želi svojo sestavo izvesti čim bolj na sredini, ne samo zaradi dobre ocene vodoravnega premika temveč tudi zaradi boljših značilnosti ponjave. Ponjava na sredini omogoča nižji spust ponjave in posledično višje skoke. V magistrski nalogi bomo ugotavljali, kaj povzroča premik iz sredine na rob ponjave ter nazaj in kakšne so spremembe sile in stičnega časa glede na to kje na ponjavi se akrobati odrinejo in kakšen vodoravni premik izvedejo.

1.5.1 Cilji raziskave

1. Ugotoviti, kakšne so razlike v sili med levo in desno nogo pri odrivu na veliki prožni ponjavi.

2. Ugotoviti, kako se sila leve in desne noge pri odrivu spreminja glede na vodoravni premik od središča mreže.

(23)

22

3. Ugotoviti, ali obstajajo asimetrije pri odrivu na veliki prožni ponjavi.

1.5.2 Hipoteze

H1: Pri odrivu na veliki prožni ponjavi obstajajo asimetrije.

H2: Sila desne noge je pri vodoravnem premiku v desno večja kot sila odriva leve noge in obratno.

(24)

23

2 METODE DELA

2.1 Preizkušanci

V raziskavo je bilo vključenih 25 akrobatov in akrobatk, zavedenih pri Gimnastični zvezi Slovenije. Od tega 10 deklet starih povprečno 16,5 let ± 3,5 let, s povprečno telesno maso 54,5 kg ± 11,6 kg. In 15 dečkov s povprečno starostjo 21,5 let ± 8,5 let, njihova povprečna telesna masa pa je znašala 58,5 kg ± 26,5 kg.

Vsi preizkušanci so imeli številko noge med 37 in 46, saj smo imeli na voljo le te velikosti vložkov za merjenje pritiska na podlago.

2.2 Pripomočki

Raziskavo smo opravili na veliki prožni ponjavi Eurotamp Ulitmate 4x4, izdelano v podjetju Eurotamp, Weilhem/Teck, Nemčija.

Za merjenje vodoravnega pomika smo uporabili napravo HDTS (angl. »horizontal desplacement measurement device«), podjetja Eurotamp, Weilheim/Teck, Nemčija. Pod vsako nogo velike prožne ponjave smo postavili kovinske plošče, ki vsebujejo senzorje. Senzorji beležijo rezultate s frekvenco 2 kHz. S pomočjo kabla »micro usb« pa se vrednosti prenesejo v program Qira v2.0.4 nameščen na prenosnem računalniku. Pred začetkom merjenja smo napravo umerili.

Slika 8. Naprava HDTS. Povzeto po Ferger, K., Hackbarth, M., Hansen, M. (2019).

Innotramp trainingsinformationssytem trampolinturnen. Konstanca, Nemčija.

Univerza v Konstanci. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/

332440927_INNOTRAMP_Trainingsinformationssystem_Trampolinturnen

Na Sliki 8 je prikazana naprava za merjenje vodoravnega pomika. Ponjava in naprava za merjenje vodoravnega pomika sta odobreni s strani mednarodne telovadne zveze (FIG).

Za merjenje pritiska na podlago smo uporabili napravo Novel Loadsol, podjetja Novel.de, izdelano v Münchnu v Nemčiji. Naprava predstavlja dva vložka za čevlje za levo in za desno stopalo, ki imata nameščene senzorje po svoji celotni površini. Vložki merijo pritisk na podlago po celotnem stopalu ter ločeno za sprednji in zadnji del stopala s frekvenco 120Hz. Vložke smo

(25)

24

preko brezžične povezave »bluetooth» povezali z mobilno napravo Iphone 7, proizvajalca Apple, izdelanega v Kaliforniji, ZDA.

Slika 9. Naprava Novel Loadsol. Ferger, K., Hackbarth, M., Hansen, M. (2019). Innotramp trainingsinformationssytem trampolinturnen [Fotografija]. Konstanca, Nemčija. Univerza v Konstanci. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/332440927_INNOTRAMP _Trainingsinformationssystem_Trampolinturnen

Na Sliki 9 je pokazana naprava za merjenje pritiska na podlago Novel Loadsol.

Vsi skoki na veliki prožni ponjavi so bili posneti s fotoaparatom Canon EOS2000D KIT 18-IS, podjetja Canon, s sedežem v Londonu v Združenem kraljestvu. Kamera fotoaparata zajema sliko z ločljivostjo 24,1 milijona slikovnih pik. Snema pa s 25 slikami na sekundo. Fotoaparat je snemal ponjavo s krajše stranice ponjave z višine enega metra in pol nad okvirjem ponjave.

Iz naprave za merjenje vodoravnega pomika in naprave za merjenje pritiska na podlago smo uporabili ustrezne podatke in izračunali potrebne parametre, ki smo jih potrebovali za nadaljnjo analizo. V Tabeli 1 so prikazane vse spremenljivke in njihove kratice.

Tabela 1 Spremenljivke

Kratica Spremenljivka Merska enota

tprsti L Stični čas prstov leve noge sekunda (s)

tprstiD Stični čas prstov desne noge sekunda (s)

tpeteL Stični čas pet leve noge sekunda (s)

tpeteD Stični čas pet desne noge sekunda (s)

tL Stični čas celotnega stopala leve noge sekunda (s)

tD Stični čas celotnega stopala desne noge sekunda (s)

Gprsti L Sila usmerjena na telesno težo prstov leve noge G (m/s²)

Gprsti D Sila usmerjena na telesno težo prstov desne noge G (m/s²)

Gpete L Sila usmerjena na telesno težo pet leve noge G (m/s²)

Gpete D Sila usmerjena na telesno težo pet desne noge G (m/s²)

GL Sila usmerjena na telesno težo celotnega stopala leve noge G (m/s²) GD Sila usmerjena na telesno težo celotnega stopala desne noge G (m/s²)

(26)

25 2.2.1 Postavitev naprav

Slika 10. Postavitev naprav v dvorani

Opomba. 1 – naprava za merjene pritiska na podlago, 2 – fotoaparat, 3 – prenosni računalnik, povezan z napravo za merjenje vodoravnega pomika.

Na Sliki 10 je prikazana postavitev naprav v dvorani. Puščica predstavlja smer pogleda preizkušancev.

2.3 Postopek

Postopek merjenja je potekal v telovadnici Športnega društva Partizan Renče v Renčah. Vsak merjenec si je izbral ustrezno velikost naprave NOVEL LOADSOL in si jo pravilno vstavil v nogavico. Pomembno je bilo, da je bila naprava ustrezno obrnjena in ter da je bil desni vložek postavljen na desno, levi pa na levo stopalo. Nato smo merjenca stehtali in telesno maso ter njegove osebne podatke vpisali v aplikacijo LOADSOL. Pred začetkom merjenja smo ustrezno umerili oba vložka in vsakemu posebej ustno in slikovno pojasnili, kam na ponjavo mora skočiti.

Ponjava je bila postavljena na sredini telovadnice, ob krajših stranicah sta bili varnostni nosili, na kateri sta bili pritrjeni blazini. Na tleh okrog ponjave so bile postavljene 15 cm debele blazine. Merjenec je nato na veliki prožni ponjavi po navodilih opravil prvo sestavo z desetimi stegnjenimi skoki. Po opravljeni prvi sestavi je imel merjenec par minut odmora, med tem pa smo mu pojasnili drugo sestavo. Po opravljeni drugi sestavi je bil na vrsti naslednji merjenec.

Po opravljenih meritvah smo podatke iz naprave Ipod prenesli na računalnik. Skupaj s podatki iz aplikacije Qira smo vse potrebne podatke vnesli v Microsoft Excel 2016. S pomočjo Microsoft Excela 2016 smo izračunali stične čase in razdaljo med položaji stopal. Izbrane podatke smo statistično obdelali v računalniškem programu SPSS. Izračunali smo opisno statistiko, parni T-testin regresijo. Normalnost porazdelitve spremenljivk pa smo preverili s Kolmogorov-Smirnovim koeficientom.

(27)

26 3 REZULTATI

3.1 Odrivi pri skokih v smeri naprej

Vrednosti naprej 1 v Tabeli 2 predstavljajo odriv s središča ponjave pri skoku v smeri naprej proti krajši stranici ponjave. Črtkana črta predstavlja gibanje predhodnega skoka (Slika 11).

Slika 11. Odriv v smeri naprej 1

Vrednosti naprej 2 v Tabeli 2 predstavljajo odriv z zadnjega pravokotnika ob krajši stranici ponjave pri skoku naprej proti središču ponjave. Črtkana črta predstavlja gibanje predhodnega skoka (Slika 12).

Slika 12. Odriv v smeri naprej 2

(28)

27 3.1.1 Opisna statistika

Tabela 2

Opisna statistika skokov v smeri naprej

Opomba. NAJV – najvišja vrednost, NAJN – najnižja vrednost, K-S – Kologorov-Smirnov koeficient, N – normalna porazdelitev, NN – porazdelitev ni normalna.

Skok Spremenljivka M SD SE NAJV NAJN K-S Skok Spremenljivka M SD SE NAJV NAJN K-S

Naprej 1 Naprej 2

tprsti L (s) 0,44 0,05 0,01 0,53 0,37 N tprsti L (s) 0,43 0,05 0,01 0,54 0,31 N

tprsti D (s) 0,52 0,10 0,02 0,76 0,36 N tprsti D (s) 0,45 0,06 0,01 0,63 0,35 N

tpete L (s) 0,36 0,05 0,01 0,49 0,26 N tpete L (s) 0,32 0,04 0,01 0,40 0,26 N

tpete D (s) 0,39 0,07 0,01 0,54 0,29 NN tpete D (s) 0,35 0,05 0,01 0,49 0,28 N

tL (s) 0,45 0,05 0,01 0,49 0,26 N tL (s) 0,43 0,05 0,01 0,54 0,31 N

tD (s) 0,53 0,12 0,03 0,87 0,36 N tD (s) 0,46 0,06 0,01 0,63 0,35 N

Gprsti L 13,43 3,35 0,68 19,02 6,70 N Gprsti L 15,45 4,58 0,94 26,46 8,19 N

Gprsti D 15,41 4,59 0,94 26,03 4,62 N Gprsti D 14,45 3,23 0,66 22,07 7,88 N

Gpete L 12,33 3,89 0,79 23,86 7,32 NN Gpete L 12,89 4,04 0,82 22,63 6,09 N

Gpete D 13,15 3,45 0,70 23,55 8,23 NN Gpete D 12,38 3,49 0,71 21,45 5,06 N

GL 25,42 4,59 0,94 35,91 16,17 N GL 27,31 6,87 1,40 44,18 17,59 N

GD 28,20 5,87 1,20 44,94 16,59 N GD 25,72 5,52 1,13 41,69 16,24 N

(29)

28

V Tabeli 2 je prikazana opisna statistika odriva skokov v smeri naprej.

V prvem skoku v smeri naprej časi stika s podlago trajajo od 0,26 s do 0,49 s, v povprečju stik leve noge traja 0,45 s ± 0,05 s, od tega so prsti v stiku s podlago povprečno 0,44 s ± 0,05 s, pete pa 0,36 s ± 0,07 s. Časi stika s podlago desne noge se gibljejo med 0,36 s in 0,87 s, stik desne noge traja v povprečju 0,53 s ± 0,12 s, od tega so prsti v stiku s podlago povprečno 0,52 s ± 0,10 s, pete pa 0,39 s ± 0,07 s.

V drugem skoku v smeri naprej časi stika s podlago trajajo od 0,31 s do 0,54 s, v povprečju traja stik leve noge s podlago, 43 s ± 0,05 s, od tega so prsti v stiku s podlago povprečno 0,43 s

± 0,06 s, pete pa 0,32 s ± 0,04. Časi stika s podlago desne noge se gibljejo med 0,35 s in 0,63 s, v povprečju stik s podlago desne noge traja 0,46 s ± 0,06 s, od tega so prsti v stiku s podlago povprečno 0,45 s ± 0,06 s, pete pa 0,35 s ± 0,05 s.

Sila leve noge se giblje od 16,17 G do 35,91 G, v povprečju 25,42 G ± 4,49 G, od tega je sila prstov v povprečju 13,42 N ± 3,35 N in pet 12,33 N ± 3,889 N. Sila desne noge pa se giblje od 16,59 N do 44,94 G, v povprečju 28,20 G ± 5,87 G. Sila prstov je v povprečju 15,41 G ± 4,59 G, sila pet pa 13, 15 G ± 3,45 G.

V drugem skoku se sile leve noge gibljejo med 17,59 G in 44,18 G, v povprečju 27,37 G ± 6,87 G, sila prstov v povprečju znaša 15,45 G ± 4,58 G, pet pa 12,89 G ± 4,04 G.

Sile desne noge pa se gibljejo od 16,24 G do 41,69 G, v povprečju 25,72 G ± 5,52 G, od tega povprečna sila prstov znaša 14,45 G ± 3,23 G, sila pet pa 12,38 G ± 3,49 G.

S Kolmogorov-Smirnovim koeficientom smo preverjali normalnost porazdelitve spremenljivk.

V prvem skoku tri spremenljivke niso porazdeljene normalno, in sicer: kontaktni čas pet desne noge ter obremenitve pet leve in desne noge. Ostale spremenljivke so porazdeljene normalno.

V drugem skoku so vse spremenljivke porazdeljene normalno.

(30)

29 3.1.2 Razlike med levo in desno nogo

Tabela 3

T-test skokov v smeri naprej

T-test

Skok spremenljivke M SE p (t) Skok spremenljivke M SE p (t)

Naprej 1 Naprej 2

tprsti L in D -0,07 0,02 0,002 tprsti L in D -0,02 0,01 0,076

tpete L in D -0,03 0,02 0,189 tpete L in D -0,03 0,01 0,016

topora L in D -0,08 0,03 0,005 topora L in D -0,02 0,01 0,068

Gprsti L in D 1,98 0,79 0,020 Gprsti L in D 0,99 0,71 0,174

Gpete L in D -0,82 0,91 0,378 Gpete L in D 0,51 0,76 0,508

GL in D -2,78 1,50 0,076 GL in D 1,59 1,33 0,244

Opomba. p (t) – značilnost t-testa.

(31)

30

V Tabeli 3 je predstavljen T-test skokov v smeri naprej.

V prvem skoku v smeri naprej obstajajo statistično pomembne razlike pri časih stika s podlago prstov med levo in desno nogo (p = 0,002), v povprečju se časi stika s podlago med levo in desno nogo razlikujejo za -0,07 s, s standardno napako 0,02 s. Prav tako obstajajo statistično pomembne razlike pri časih stika s podlago med levo in desno nogo (p = 0,005), v povprečju se vrednosti razlikujeta za -0,08 s, s statistično napako 0,03. Statistično pomembne razlike pa obstajajo še pri silah prstov leve in desne noge (p = 0,020), v povprečju 1,98 G, s standardno napako 0,79 G. Med ostalimi spremenljivkami v prvem skoku ne prihaja do statistično pomembnih razlik.

V drugem skoku v smeri naprej obstajajo statistično pomembne razlike pri času stika s podlago pet med levo in desno nogo (p = 0,016). V povprečju se časi stika s podlago med levo in desno nogo razlikujejo za -0,03 s, s standardno napako 0,01 s. Med ostalimi spremenljivkami v prvem skoku ne prihaja do statistično pomembnih razlik.

(32)

31 3.1.3 Vpliv sile in stičnega časa na dolžino gibanja po ponjavi

Tabela 4

Regresijska analiza skokov v smeri naprej

Opomba. R2 – determinacijski koeficient, b1 – standardiziran regresijski koeficient, Sig. – statistična značilnost.

smer X smer Y

skok r R2 b1 Sig. r R2 b1 Sig.

Naprej 1

Naprej 2 1 0,535 0,287 -0,535 (tpeteL) 0,008

(33)

32

V Tabeli 4 je predstavljena regresijska analiza med premikom v smeri X in Y ter med izbranimi spremenljivkami. V regresijsko analizo smo vključili osem spremenljivk (tprstiL, tprstiD, tpeteL, tpeteD, GprstiL, GprstiD, GpeteL, GpeteD).

Prvi skok naprej nima statistično pomembne regresije pri premiku v smeri X.

Drugi skok v smeri naprej, kjer se akrobat giblje iz središča mreže v smeri naprej, je premik v smeri X, statistično značilno (p = 0,008) pojasnjen z eno spremenljivko odriva. Premik v smeri X pojasnjuje stični čas pet leve noge z 28,7 %. Spremenljivka je s premikom negativno povezana, kar pomeni krajši kot je stični čas, daljši je premik v smeri X.

Slika 13. Skok naprej 2 - premik v smeri X

Na Sliki 13 tortni diagram prikazuje spremenljivke, ki vplivajo na premik v smeri X. Skok lahko pojasnimo le z 28,7 %, kar pomeni, da premik naprej v smeri X v večini določajo druge spremenljivke, ki jih nismo izmerili.

Skoka naprej pri premiku v smeri Y nimata statistično pomembne regresije.

28,70%

71,30%

Skok Naprej 2 - premik v smeri X

Tpete L Nepojasnjeno

(34)

33 3.2 Odrivi pri skokih v smeri nazaj

Vrednosti nazaj 1 v Tabeli 5 predstavljajo odriv s prvega pravokotnika ob krajši stranici ponjave pri skoku nazaj proti središču ponjave. Črtkana črta predstavlja gibanje predhodnega skoka (Slika 14).

Slika 14. Odriv v smeri nazaj 1

Vrednosti nazaj 2 v Tabeli 5 predstavijo odriv s središča ponjave pri skoku nazaj proti zadnjemu pravokotniku ob krajši stranici ponjave. Črtkana črta predstavlja gibanje predhodnega skoka (Slika 15).

Slika 15. Odriv v smeri nazaj 2

(35)

Tabela 5

Opisna statistika skokov v smeri nazaj

Skok Spremenljivka M SD SE NAJV NAJN K-S Skok Spremenljivka M SD SE NAJV NAJN K-S

Nazaj 1 Nazaj 2

tprsti D (s) 0,50 0,08 0,02 0,76 0,37 NN tprsti D (s) 0,45 0,06 0,01 0,55 0,34 N

tpete D (s) 0,40 0,07 0,02 0,62 0,31 N tpete D (s) 0,37 0,05 0,01 0,55 0,31 NN

tL (s) 0,45 0,08 0,02 0,72 0,32 N tL (s) 0,43 0,07 0,01 0,63 0,30 N

tD (s) 0,50 0,08 0,02 0,76 0,37 NN tD (s) 0,46 0,06 0,01 0,56 0,36 N

Gpete L 13,07 2,67 0,54 19,09 7,43 N Gpete L 13,43 3,70 0,75 21,65 6,94 N

Gpete D 13,05 4,24 0,88 21,62 7,21 N Gpete D 11,85 3,79 0,77 23,82 7,06 N

GL 28,11 5,90 1,20 46,94 19,66 N GL 29,38 6,85 1,40 46,55 17,47 N

GD 27,72 8,08 1,68 41,17 17,26 N GD 27,34 6,08 1,24 39,51 16,96 N

(36)

35

V Tabeli 5 je prikazana opisna statistika skokov v smeri nazaj.

V prvem skoku v smeri nazaj stični časi leve noge trajajo od 0,32 s do 0,72 s, v povprečju pa 0,45 s ± 0,08 s. Od tega so prsti leve noge v stiku s podlago povprečno 0,44 s ± 0,08, pete pa v povprečju 0,37 s ± 0,04 s. Stični časi desne noge pa trajajo od 0,37 s do 0,76 s, v povprečju stični čas traja 0,50 s ± 0,08 s. Od tega so prsti desne noge v stiku s podlago povprečno 0,50 s

± 0,08 s, pete pa 0,40 s ± 0,07 s.

V drugem skoku v smeri nazaj se stični časi leve noge gibljejo med 0,30 s in 0,63 s, v povprečju to znaša 0,43 s ± 0,07 s. Od tega so prsti leve noge v stiku z mrežo v povprečju 0,43 s ± 0,73 s, pete pa povprečno 0,36 s ± 0,04 s. Stični časi desne noge se gibljejo med 0,36 s in 0,56 s, povprečni čas znaša 0,46 s. Od tega so prsti desne noge v stiku z mrežo v povprečju 0,45 s ±0,06 s, pete pa 0,37 s ± 0,05 s.

V spodnjih vrsticah Tabele 5 so prestavljene sile, relativizirane na telesno težo posameznika. V prvem skoku se sile leve noge gibljejo med 19,66 G in 46,94 G, povprečna vrednost pa znaša 28,11 G ± 5,90 G. Od tega je sila prstov leve noge v povprečju 15,19 G ± 4,76 G, sila pet leve noge pa 13,07 G ± 2,67 G. Sile desne noge se v prvem skoku gibljejo od 17,26 G do 41,17 G, v povprečju sila desne noge znaša 27,72 G ± 8,08 G. Sile prstov desne noge v povprečju znašajo 14,94 G ± 5,14 G, pet pa 13,05 G ± 4,24 G.

V drugem skoku se sile leve noge gibljejo od 17,47 G do 46,55 G, v povprečju 29,38 G ± 6,85 G. Od tega sila prstov leve noge v povprečju predstavlja 16,29 G ± 5,56 G, sila pet v povprečju pa 13,43 G ± 3,70 G. Sile desne noge se gibljejo od 16,96 G do 39,51 G, v povprečju to znaša 27,34 G ± 6,08 G. Sila prstov desne noge je v povprečju 15,78 G ± 4,77 G, sila pet pa v povprečju znaša 11,85 G ± 3,79 G.

V prvem skoku dve spremenljivki nista porazdeljeni normalno, in sicer: kontaktni čas prstov desne noge in kontaktni čas desne noge. V drugem skoku pa vrednosti kontaktnega časa pet leve noge niso porazdeljene normalno. Vse ostale spremenljivke v Tabeli 5 so porazdeljene normalno.

(37)

Tabela 6

T-test skokov v smeri nazaj

T-test

Skok spremenljivke M SE p (t) Skok spremenljivke M SE p (t)

Nazaj 1 Nazaj 2

tprsti L in D -0,06 0,02 0,013 tprsti L in D -0,03 0,01 0,063

tpete L in D -0,03 0,01 0,031 tpete L in D -0,01 0,01 0,432

topora L in D -0,10 0,05 0,059 topora L in D -0,03 0,01 0,068

Gprsti L in D -0,40 0,69 0,566 Gprsti L in D 0,51 0,76 0,507

Gpete L in D -0,66 0,63 0,311 Gpete L in D 1,58 0,76 0,039

GL in D 0,41 1,74 0,816 GL in D 2,03 1,25 0,119

(38)

37 V Tabeli 6 je predstavljen T-test skokov v smeri nazaj.

V prvem skoku nazaj obstajajo statistično pomembne razlike pri kontaktnem času prstov (p = 0,013) in pet (p = 0,031) med levo in desno nogo. V povprečju se stični časi prstov med levo in desno nogo razlikujejo za -0,06 s, stični časi pet med levo in desno nogo pa -0,03 s. Med ostalimi spremenljivkami v prvem skoku ne prihaja do statistično pomembnih razlik.

V drugem skoku obstajajo statistično pomembne razlike pri stičnem času prstov med levo in desno nogo (p = 0,063) ter pri sili pet leve in desne noge (p = 0,039). V povprečju se stični časi prstov med levo in desno nogo razlikujejo za -0,03 s. Sila pet, relativizirana na telesno težo posameznika, se med levo in desno nogo v povprečju razlikuje za 1,58 G. Med ostalimi spremenljivkami ne prihaja do statistično pomembnih razlik.

V obeh skokih so prsti desne noge dlje časa v stiku s podlago kot prsti leve noge. V prvem skoku povprečna razlika znaša 0,06 s, v drugem pa le 0,03 s. V prvem skoku nazaj so tudi pete desne noge dlje časa v stiku z mrežo kot pete leve noge, povprečno 0,03 s. V drugem skoku pa opazimo, da je sila pet leve noge višja za povprečno 1,58 G, kar lahko pripišemo blaženju in spremembi smeri zaradi prihodnjega skoka. V predhodnem skoku se preizkušanci gibljejo iz zadnjega desnega kota v smeri naprej levo do središča in potem v smeri nazaj proti zadnjemu pravokotniku krajše stranice ponjave.

(39)

Tabela 7

Regresijska analiza skokov v smeri nazaj

skok r R2 b1 Sig. r R2 b1 Sig.

Nazaj 1 1 0,497 0,247 -0,558 (tprstiL) 0,019 2 0,669 0,448 0,563 (GprstiL) 0,017

3 0,806 0,649 0,468 (tpeteD) 0,005

Nazaj 2 1 0,594 0,353 0,594 (GpeteD) 0,02

(40)

39

V Tabeli 7 je predstavljena regresijska analiza skokov v smeri nazaj.

Povezanost spremenljivk odriva po treh korakih pri skoku Nazaj 1 je značilna in tri spremenljivke skupaj pojasnijo 64,9 % dolžine leta v X osi. V prvem koraku čas prstov leve noge pojasni 24,7 % premika v smeri X. Spremenljivka je s premikom negativno povezana, kar pomeni krajši kot je čas stika s ponjavo prstov leve noge, daljši je premik po X osi. V drugem koraku sila prstov leve noge premik v smeri X pojasnjuje z 20,1 %. Spremenljivka je s premikom pozitivno povezana, kar pomeni, višja kot je sila, daljši je premik po X osi. V tretjem koraku čas pet desne noge premik v smeri X pojasnjuje z 20,1 %. Spremenljivka je s premikom pozitivno povezana, kar pomeni, da daljši kot je stični čas pet desne noge, daljši je premik po X osi.

Slika 16. Skok nazaj 1 - premik v smeri X

Na Sliki 16 je tortni diagram spremenljivk, ki vplivajo na premik v smeri X. Spremenljivke odriva Skok nazaj 1 pojasnjujejo z več kot 50 %, zato lahko trdimo, da premik v smeri nazaj določajo vrednosti spremenljivk: čas prstov leve noge, sila prstov leve noge in sila pet desne noge.

Drugi skok nazaj nima statistično pomembne regresije pri premiku v smeri X.

Prvi skok nazaj nima statistično pomembne regresije pri premiku v smeri Y.

Pri drugem skoku nazaj je premik v smeri Y statistično značilen (p = 0,02) in pojasnjen z eno spremenljivko odriva. Premik po Y osi pojasnjuje sila pet desne noge s 35,3 %. Spremenljivka je s premikom pozitivno povezana, kar pomeni, da večja kot je sila, daljši je premik v smeri Y.

24,70%

20,10%

35,10%

Skok Nazaj 1 - premik v smeri X

Tprsti L Gprsti L Tpete D Nepojasnjeno

(41)

40 Slika 17. Skok nazaj 2 - premik v smeri Y

Na Sliki 17 je tortni diagram spremenljivk, ki vplivajo na premik v smeri Y. Skok lahko pojasnimo le s 35,3 %, kar pomeni, da premik nazaj v smeri Y v večini določajo druge spremenljivke, ki jih nismo izmerili.

35,30%

64,70%

Skok Nazaj 2 - premik v smeri Y

Gpet D Nepojasnjeno

(42)

41 3.3 Odrivi pri skokih v smeri desno

Skok desno 1 v Tabeli 8 predstavlja odriv s središča ponjave pri skoku v smeri desno proti daljši stranici ponjave. Črtkana črta predstavlja gibanje predhodnega skoka (Slika 18).

Slika 18. Odriv v smeri desno 1

Skok desno 2 v Tabeli 8 predstavlja odriv z levega pravokotnika ob daljši stranici ponjave pri skoku desno proti središču ponjave. Črtkana črta predstavlja gibanje predhodnega skoka (Slika 19).

Slika 19. Odriv v smeri desno 2

(43)

Tabela 8

Opisna statistika skokov v smeri desno

Skok Spremenljivka M SD SE NAJV NAJN K-S Skok Spremenljivka M SD SE NAJV NAJN K-S

Desno 1 Desno 2

tprsti D (s) 0,50 0,08 0,02 0,65 0,39 N tprsti D (s) 0,51 0,10 0,02 0,76 0,34 NN

tpete D (s) 0,39 0,07 0,01 0,53 0,28 N tpete D (s) 0,39 0,09 0,02 0,61 0,27 N

tL (s) 0,49 0,09 0,02 0,74 0,33 N tL (s) 0,45 0,07 0,02 0,63 0,33 NN

tD (s) 0,49 0,07 0,02 0,63 0,39 N tD (s) 0,52 0,10 0,02 0,76 0,34 NN

Gpete L 13,19 3,52 0,72 21,16 6,05 N Gpete L 11,58 3,36 0,69 19,33 7,40 N

Gpete D 11,47 3,82 0,80 24,74 6,18 N Gpete D 11,11 4,12 0,84 24,56 5,16 N

GL 26,96 4,83 0,99 40,88 15,05 N GL 26,03 4,30 0,88 34,25 19,67 N

GD 23,89 5,95 1,24 42,05 15,23 N GD 27,12 6,17 1,26 45,09 19,29 N

(44)

43

V Tabeli 8 je prikazana opisna statistika skokov v smeri desno.

V prvem odrivu v smeri desno so preizkušanci z levim stopalom v stiku s podlago od 0,33 s do 0,74 s, v povprečju to znaša 0,49 s ± 0,09 s, od tega so prsti leve noge v stiku s podlago v povprečju 0,49 s ± 0,09 s, pete pa 0,35 s ± 0,05 s. Čas stika s podlago desne noge pa se giblje od 0,39 s do 0,63 s, v povprečju to znaša 0,49 s ± 0,07 s. Prsti desne noge so v stiku s podlago v povprečju 0,50 s ± 0,08 s, povprečni stični čas pet pa je 0,39 s ± 0,07 s.

V drugem skoku so preizkušanci z levo nogo v stiku s podlago povprečno 0,45 s ± 0,07 s.

Najdaljši čas stika z mrežo z levim stopalom traja 0,63 s, najkrajši pa 0,33 s. Prsti levega stopala so bili v stiku s podlago v povprečju 0,44 s ± 0,07 s, pete pa 0,34 s ± 0,05 s. Najdaljši čas stika s podlago desnega stopala traja 0,76 s, najkrajši pa 0,34 s, kar v povprečju znaša 0,52 s ± 0,10 s.

Prsti desnega stopala so bili v stiku s podlago povprečno 0,51 s ± 0,10 s, pete pa 0,39 s ± 0,09 s.

V prvem skoku se sile leve noge gibljejo od 15,05 G do 40,88 G, povprečna vrednost pa znaša 26,96 G. Od tega je sila prstov leve noge v povprečju 14,23 G ± 3,64 G, sila pet pa 13,39 G ± 3,52 G. Sile desne noge se gibljejo od 15,23 G do 42,05 G, povprečna vrednost znaša 23,89 G ± 5,95 G. Sila prstov desne noge v povprečju znaša 12,91 G ± 3,46 G, povprečna sila pet pa 11,47 G ± 3,82 G.

V drugem skoku se sile leve noge gibljejo med 19,67 G in 34,25 G, kar v povprečju znaša 26,43 G ± 4,30 G. Sila prstov leve noge v povprečju znaša 14,78 G ± 3,27 G, sila pet pa 11,58 G ± 3,36 G. Sile desne noge se gibljejo od 19,29 G do 45,09 G, kar v povprečju znaša 27,12 G ± 6,17 G. Povprečna sila prstov desne noge je 16,23 G ± 4,43 G, povprečna sila pet pa 11,11 G ± 4,12 G.

V prvem skoku so vse spremenljivke porazdeljene normalno. V drugem skoku pa tri spremenljivke niso porazdeljene normalno, in sicer: čas stika s podlago prstov desne noge, čas stika s podlago desnega stopala in čas stika s podlago levega stopala.

(45)

Tabela 9

T-test skokov v smeri desno

T-test

skok spremenljivke M SE p (t) skok spremenljivke M SE p (t)

Desno 1 Desno 2

tprsti L in D 0,00 0,02 0,966 tprsti L in D -0,07 0,02 0,010

tpete L in D -0,05 0,02 0,007 tpete L in D -0,04 0,02 0,015

topora L in D 0,00 0,02 1,000 topora L in D -0,08 0,03 0,010

Gprsti L in D 1,54 1,16 0,199 Gprsti L in D -1,45 0,86 0,106

Gpete L in D 1,63 0,95 0,100 Gpete L in D 0,47 0,73 0,527

GL in D 3,21 1,62 0,060 GL in D -1,10 1,32 0,416

(46)

45

V Tabeli 9 je predstavljen T-test skokov v smeri desno.

V prvem skoku obstajajo statistično pomembne razlike pri času stika s podlago prstov med levo in desno nogo (p = 0,007), v povprečju se časi stika s podlago prstov razlikujejo za -0,05 s, s standardno napako 0,02 s. Prav tako obstajajo statistično pomembne razlike pri sili, relativizirani na telesno težo posameznika med levo in desno nogo (p = 0,060), se v povprečju vrednosti razlikujeta za 3,21 G s standardno napako 1,62. Med ostalimi spremenljivkami ne prihaja do statistično pomembnih razlik.

V drugem odrivu obstajajo statistično pomembne razlike pri vseh časih stika s podlago, in sicer:

pri času stika s podlago prstov med levo in deno nogo (p = 0,010), času stika s podlago pet med levo in desno nogo (p = 0,015) in času stika s podlago med levo in desno nogo (p = 0,010). Čas stika s podlago prstov med levo in desno nogo se v povprečju razlikuje za -0,07 s, s standardno napako 0,02 s. Čas stika s podlago pet med levo in desno nogo se v povprečju razlikuje za -0,04 s s standardno napako 0,02 s. Čas celotnega stika s podlago med levo in desno nogo pa se razlikuje za -0,08 s, s standardno napako 0,03 s. Med ostalimi spremenljivkami ne prihaja do statistično pomembnih razlik.

Opazimo lahko, da so vsa povprečja statistično pomembnih razlik v času stika s podlago negativno predznačena, kar pomeni, da je čas stika s podlago z desno nogo vedno daljši kot stik s podlago leve noge.

V prvem skoku v smeri desno lahko vidimo, da prihaja do statistično pomembnih razlik med silami, relativiziranimi na telesno težo posameznika, glede na silo leve in desne noge. Opazimo lahko, da leva noga proizvede za 3,21 G več sile kot desna noga, kar lahko pripišemo blaženju in spremembi smeri pri odrivu zaradi predhodnega skoka.

(47)

Tabela 10

Regresijska analiza skokov v smeri desno

skok r R2 b1 b2 Sig. r R2 b1 Sig.

Desno 1 1 1 0,611 0,373 -0,611 (GpeteD) 0,002

Desno 2 1 1 0,541 0,293 -0,658 (GpeteD) 0,008

2 2 0,683 0,466 -0,433 (GprstiL) 0,019

(48)

47

V Tabeli 10 je predstavljena regresijska analiza skokov v smeri desno.

Skoka desno nimata statistično pomembnih regresij pri premiku v smeri X.

Pri prvem skoku v smeri desno je premik v smeri Y statistično značilen (p = 0,002) in pojasnjen z eno spremenljivko odriva. Premik v smeri Y pojasnjuje sila pet desne noge s 37,3 %.

Spremenljivka je s premikom negativno povezana, kar pomeni, da večja kot je sila, krajši je premik po Y osi.

Slika 20. Skok desno 1 - premik v smeri Y

Na Sliki 20 je tortni diagram spremenljivk, ki vplivajo na premik v smeri Y pri skoku desno 1.

Pri drugem skoku v smeri desno je povezanost spremenljivk odriva v dveh korakih značilna in dve spremenljivki skupaj pojasnita 46,6 % dolžine leta v smeri Y. V prvem koraku sila pet desne noge pojasni 29,3 % premika v smeri Y. Spremenljivka je s premikom negativno povezana, kar pomeni, da večja kot je sila pet desne noge, krajši je premik po Y osi. V drugem koraku sila prstov desne noge premik v smeri Y pojasnjuje s 17,3 %. Spremenljivka je s premikom negativno povezana, kar pomeni, da večja kot je sila prstov desne noge, krajši je premik po Y osi.

37,30%

62,70%

Skok Desno 1 - premik v smeri Y

Gpet D Nepojasnjeno

(49)

48 Slika 21. Skok desno 2 - premik v smeri Y

Na Sliki 21 je tortni diagram spremenljivk, ki vplivajo na premik v smeri Y pri skoku desno 2.

Skoke desno lahko pojasnimo le s 37,3 % in 46,6 %, kar pomeni, da premik v desno v smeri Y v večini določajo druge spremenljivke, ki jih nismo izmerili.

29,30%

17,30%

53,40%

Skok Desno 2 - premik v smeri Y

Gpet D Gprsti D Nepojasnjeno