FILOZOFIJA, METODOLOGIJA IN VIZIJA RAZVOJA PODEŽELJA
Vilibald P r e m z I * M i r k o P š u n d e r * *
Izvleček UDK 910.1(1-22) V članku so prikazani osnovni elementi planiranja s posebnim ozirom na podeželski prostor Izpostavljena je potreba po izvajanju politike razvoja podeželskega prostora, ki mu je tudi v Sloveniji na v.%eh ravneh posvečene premalo pozornosti.
Ključne besede: Ekologija, krajina, naravna dediščina, nega prostora, odprti prostor gospodarsko planiranje, varstvo narave, Slovenija
Abstract UDC 910.1(1-22) PHVLOSOPHl METHODOLOGV AND THE VISION OF COUNTRYSlDE DEVELOPMENT
The article presents planning elements with special references to countryside areas. It is emphasired the need for emplementation of development policy in Slovenia because not enough intentions are devored to these problems.
Key words: Ecology, landscape, natur heritage. preservation areas, open space, economic planning, conserva- tion of nature, Slovenia
U V O D
Planiranje j e dejavnost, s katero p o s k u š a m o urejati življenje v s e d a n j e m in p r i h o d n j e m času na d o l o č e n e m o b m o č j u . Urejanje p r o s t o r a in njegovih sestavin se p o eni od definicij deli n a tri ravni:
- F i z i č n o planiranje, s katerim z a g o t a v l j a m o na prvi ravni boljšo r a b o tal za naselitev, g o s p o d a r s k e dejavnosti, p r o m e t n i c e , rekreacijo, usmerjen in o r g a n i z i r a n urbani r a z v o j , turizem, itd. Tako planiranje j e statično in teritorialno o p r e d e l j e n o .
- Regionalno planiranje na drugi ravni ureja prostor z regionalnim /prostorskim/ planiranjem.
Cilj planiranja j e zviševati življenjsko raven v c e l o t n e m p r o s t o r u in zmanjšati r e g i o n a l n e r a z l i k e v stopnji r a z v o j a . T o p l a n i r a n j e j e d i n a m i č n o , j e p r o s t o r s k o f u n k c i o n a l n o in e k o n o m s k o smiselno. -Planiranje organizacije p r o s t o r a j e tretja r a v e n ; j e politika s k a t e r o u v a j a m o organizacijo p r o s t o r a in človeških bivališč, p r o s t o r s k i red, kar naj bi o m o g o č i l o ljudem najboljše življenske r a z m e r e .
• Dr.,izr. prof. Tehniška fakulteta. Univerza v Mariboru, 62000 Maribor, Smetanova 17, SLO
** Dr, prof. Tehniška fakulteta. Univerza v Mariboru, 62000 Maribor, Smetanova 17. SLO
P O D E Ž E L S K I P R O S T O R K O T P R E D M E T P L A N I R A N J A
O d sprejetja predstavljenih definicij d o d a n e s j e prišlo v pojmovanju prostorskega planiranja d o n o v i h s p o z n a n j in novih p o g l e d o v . N a j č e š č e se v p o v e z a v i s prostorskim p l a n i r a n j e m pojavlja p o j e m ekologija, o d n o s n o planiranje p r o s t o r s k e ekologije in v a r o v a l n o planiranje p r o s t o r a . Z e l o r e a l n a slika o d n o s o v m e d č l o v e k o m in p r o s t o r o m j e p o d a n a v p r i r o č n i k u z a planiranje Buchvvalda in E n g e l h a r d t a , kjer j e prostor č l o v e k o v i h aktivnosti p o i m e n o v a n s p o j m o m p r o s t o r s k o okolje. ( B u c h w a l d , 1980)
K a k o r koli ž e , r a b o p r o s t o r a v k l a s i č n e m p o m e n u b e s e d e d e j a n s k o p l a n i r a m o . P r e d v s e m j e u r b a n i p r o s t o r p r e d m e t planiranja vrste strokovnjakov, ki izdelujejo, več ali manj vsklajeno, vrsto sektorskih planov, ki se izvajajo po logiki izvajanja planov. Pri tem so j a s n o opredeljeni cilji, roki i z v e d b e , t e h n i č n a rešitev in stroški za i z v e d b o p o s a m e z n e g a plana ali c e l o t n e g a u r b a n i s t i č n e g a p r o j e k t a . T u d i v s e b i n a in m e t o d o l o g i j a planiranja sta na o s n o v i z a k o n s k i h in p o d z a k o n s k i h p r e d p i s o v j a s n o opredeljena. V s e bi se naj k o n č a l o v realizaciji d o l o č e n e g a p r o j e k t a .
Bistveno manj p a so bila prizadevanja zakonodajalcev in strokovnjakov, planerjev, usmerjena v p o d e ž e l s k i prostor.
P o d e ž e l s k i p r o s t o r o b r a v n a v a m o p r e d v s e m v naslednjih funkcijah;
- bivalni in delovni p r o s t o r p o d e ž e l s k e g a prebivalstva,
- lokacije z a p r i d e l a v o hrane in surovin/ kmetijstvo in g o z d a r s t v o / , - lokacije p o d e ž e l s k e obrti ni decentralizirane industrije,
- rezervat z a širitev naselij, industrije z a trase p r o m e t n i c in za vse vrste infrastruktumih n a p r a v in v o d o v ,
- p r o s t o r z a r e k r e a c i j o in sprostitev,
- e k o l o š k i izravnalni p r o s t o r z v a r o v a l n i m u č i n k o m za n a r a v n e temeljne d o b r i n e in z a v a r o v a l n a o b m o č j a vseh vrst naravnih d o b r i n .
D e a g r a r i z a c i j a in velike d r u ž b e n e s p r e m e m b e v tem stoletju so tudi pri nas p o v z r o č i l e nekaj bistvenih s p r e m e m b v p o d e ž e l s k e m prostoru;
- zmanjšanje p o d e ž e l s k e g a prebivalstva,
- p o v e č a n j e storitvenih in oskrbnih dejavnosti, povečanje ali odpiranje proizvodnih obratov, razvoj t u r i s t i č n e g a g o s p o d a r s t v a in gostinstva,
- s o c i a l n e s p r e m e m b e v s e s t a v i p r e b i v a l s t v a in s p r e m e m b e t r a d i c i o n a l n i h v r e d n o t p o d e ž e l s k e g a p r e b i v a l s t v a ,
- m o b i l n o s t p o d e ž e l s k g a p r e b i v a l s t v a in d n e v n e migracije, - r a z v r e d n o t e n j e t r a d i c i o n a l n e krajinske in n a s e l b i n s k e identitete.
R A Z V O J N I P O T E N C I A L P O D E Ž E L S K E G A P R O S T O R A
In k a k š e n razvojni potencial p r e m o r e , o b s p l o š n o z n a n e m p o t e n c i a l u m e s t n e g a p r o s t o r a , p o d e ž e l s k i prostor?
R a č u n a m o z naslednjimi potenciali:
- p r e b i v a l s t v o m ,
- naselji in n a s e l b i n s k o strukturo, - kmetijskimi zemljišči,
- g o z d o v i , - v o d a m i ,
- m o ž n o s t m i za rekreacijo in turizem / p r e d v s e m v v i s o k o g o r s k e m in h r i b o v i t e m svetu/, - e k o l o š k o n e r a z v r e d n o t e n i m p r o s t o r o m .
Pregled teh potencialov kaže na bistveno drugačne potenciale, k o t s m o jih vajeni na področju p r o s t o r k e g a ali urbanističnega načrtovanja. Postavlja se vprašanje: na k a k š e n način lahko i z v e d e m o v uvodu predstavljene tri ravni planiranja v p o d e ž e l s k e m p r o s t o r u ?
V preteklem tridesetletju so se pri planiranju in urejanju podeželja uveljavili naslednji načini:
- r u r a l n o planiranje ali planiranje rabe zemljišč z a p r e t e ž n o kmetijsko p r o i z v o d n j o .
E a s p o l o S i j i v i p o t e n c i u l i
V r e d i i O t r j p o t r e b e i n t e r e s i
\
D R l i £ B A
D o s e ž e n a o b r e m e n i t e v p r o s t o r a - o k o l j a
V
I n t e r e s i ,c i l j i u r e j a n j a p o d e S e i j a
Slika 1: S o o d v i s n o s t razvoja p o d e ž e l j a in ciljev d r u ž b e
Z u s a m m e n h a n g der L a n d e s e n t w i c k l u n g u n d d e r Z i e l e d e r Gesellschaft
A K T I V N O S T I Z A R A Z V O J P O D E Ž E L S K E G A P R O S T O R A
S p o z n a n j e , da v e l i k e g a ali celo p r e t e ž n e g a dela p o s a m e z n e d e ž e l e ali d r ž a v e ni m o ž n o e n o s t a v n o prepustiti lastni usodi, j e v z p o d b u d i l o vrsto evropskih dežel k akcijam za p r e n o v o ali razvoj p o d e ž e l j a in vasi.
D a razvoj podeželja in vasi ni le p o s a m i č e n problem, t e m v e č p r o b l e m evropskih in svetovnih r a z s e ž n o s t i j e potrdil sklep Sveta E v r o p e iz leta 1987 o razglasitvi " k a m p a n j e p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a " v letu 1988. N a m e n t e g a sklepa j e bil sprožiti akcijo s p o z n a v a n j a p r o b l e m o v p o d e ž e l j a v vsaki deželi članici in uresničitev naslednjih ciljev:
- zagotoviti e n a k o v r e d n o o s n o v n o o s k r b o p o d e ž e l s k e m u p r o s t o r u s p o m o č j o e n a k o m e r n e r a z m e s t i t v e dejavnosti in z r a b o n a r a v n i h potencialov,
- n o v o u s m e r i t e v kmetijstva in g o z d a r s t v a ,
- n o v a u s m e r i t e v g o s p o d a r s k e politike u s t r e z n o m o ž n o s t i m in življenskim r a z m e r a m p o d e ž e l j a ,
- v a r o v a n j e okolja,
- v a r o v a n j e k u l t u r n e krajine, kulturne identitete in arhitekturne dediščine,
- izboljšanje življenskih r a z m e r in reševanje socialnih p r o b l e m o v p r e d v s e m k m e č k i h ž e n a , m l a d i n e in ostarelih.
K o n k r e t n e aktivnosti in ustrezni rezultati so se pokazali proti k o n c u 80 let p r e d v s e m v p o s a m e z n i h d e ž e l a h Avstrije in N e m č i j e . F o r m a l n o s m o k t e m aktivnostim pristopili tudi mi v letu 1989, s k o n k r e t n i m i k o o r d i n i r a n i m i in s p o d b u j e v a l n i m i aktivnostmi p a s m o pričeli šele zadnji d v e leti.
N A Č R T A L I V I Z I J A U R E J A N J E P O D E Ž E L S K E G A P R O S T O R A
P o u č n o z a naše r a z m e r e j e , d a p o s e b n e g a sistema planiranja p o d e ž e l s k e g a prostora v E v r o p i n e p o z n a j o .
V Nemčiji vsebuje zvezni zakon o urejanju prostora načela za integralno p r o s t o r s k o urejanje.
K o n k r e t n o z v e z n a z a k o n o d a j a N e m č i j e p o d a j a nekaj p o m e m b n i h načel in sicer o:
- r u r a l n o p l a n i r a n j e z a p o t r e b e u r e j a n j a v a š k i h n a s e l i j in b l i ž n j e o k o l i c e , p o v z o r u u r b a n i s t i č n e g a planiranja,
- r u r a l n o p l a n i r a n j e k o t c e l o s t n o ali i n t e g r a l n o p l a n i r a n j e d r u ž b e n i h in g o s p o d a r s k i h dejavnosti n a p o d e ž e l j u ( P r o s e n , 1993).
N o b e n o od naštetih vrst planiranja ni v celoti o d p r a v i l o razlik m e d m e s t o m in vasjo. Res j e sicer, d a s e j e n a n a š e m p o d e ž e l j u marsikaj s p r e m e n i l o , v e n d a r bolj po zaslugi poseljevanja p r i m e s t n i h n a s e l i j , kot p o zaslugi konsistentne razvojne politike za p o d e ž e l j e .
R A Z V O J N I P R O J E K T I P O D E Ž E L S K E G A P R O S T O R A V S L O V E N I J I Pri nas v Sloveniji se j e pojavila k o p i c a projektov na t e m o razvoj p o d e ž e l j a in p r e n o v a vasi. Z n a č i l n o s t teh projektov j e ali p r e t e ž n o analitičen p r i s t o p z n e k a t e r i m i s m e r n i c a m i n a d a l j n e g a d e l a in r a z v o j a , ali pa p r a g m a t i č e n p r i s t o p , n a j v e č k m e t i j s k o s e k t o r s k i in p r o i z v o d n i pristop. S p o z n a v a n j e z m e t o d o l o g i j o in p r a k s o urejanja p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a v nekaterih evropskih d e ž e l a h , p r e d v s e m s p r a k s o v N e m č i j i in Avstriji, j e p r i s p e v a l o tudi k implementaciji m e t o d o l o g i j e urejanja p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a pri n a s .
- varovanju in n a d a l j n e m razvoju p o d e ž e l s k e strukture z z d r a v i m i življenskimi in d e l o v n i m i r a z m e r a m i kot temeljem z a g o s p o d a r s k e , socialne in k u l t u r n e r a z m e r e ,
- izboljšanju življenskih r a z m e r s strukturnimi izboljševalnimi u k r e p i n a v s a k e m o b m o č j u , k i j e p o d ravnijo n e m š k e g a p o v p r e č j a ,
- varovanju temeljev kmetijske in g o z d a r s k e r a b e tal in z a d o s t o e g o s t o t e p r e b i v a l s t v a , - ohranjanju, varstvu in negi krajine.
V z a k o n i h o p r o s t o r s k e m planiranju zveznih dežel j e v N e m č i j i g o v o r a le o p r o g r a m i h in načrtih za uresničevanje z a k o n s k i h načel, tudi planiranja p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a . R a z v o j p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a p o s p e š u j e j o z r a z v o j n i m i ali p r o s t o r s k o u r e d i t v e n i m i p r o g r a m i , regionalnimi plani in posameznimi sektorskimi p r o g r a m i in plani ( N a p r u d n i k , PremzI, 1992).
C e l o s m i razvoj p o d e ž e l j a temelji na ukrepih socialne in k o m u n a l n e politike, p o s p e š e v a n j u r e g i o n a l n e g o s p o d a r s k e m o č i , izboljšanju agrarne strukture, na urejanju in negi krajine . Osrednji u k r e p za razvoj p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a j e k o m a s a c i j a . S k o m a s a c i j o ne zlagajo zgolj zemljišč, t e m v e č z njo izboljšujejo proizvajalne in d e l o v n e r a z m e r e v kmetijstvu in g o z d a r s t v u . K e r p a r a z u m e j o s tem dejanjem tudi uresničevanje p l a n s k i h p o b u d za razvoj p o d e ž e l s k i h občin, p r e d v s e m pa zboljšanje strukture p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a , financirajo iz istega vira tudi izvedbo prometnic, oskrbo z v o d o , k o m u n a l n e ureditve, sanacijo p o s a m e z n i h j a v n i h objektov, n a p r a v e za prosti čas in o d d i h , u k r e p e za v a r s t v o n a r a v e in n e g o krajine.
Prav t a k o p a ni zanemariti z a k o n s k e o b v e z n o s t i iz 4 . č l e n a z a k o n a o urejanju prostora, ki o b v e z u j e o r g a n e z v e z e in dežel, j a v n e nosilce planiranja in fondacije, d a uskladijo svoje n a č r t e in u k r e p e pri p r o g r a m i h razvoja p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a .
N a p o d o b e n način, s p r o g r a m i razvoja podeželja, v e n d a r p r a v i l o m a na manjših, p r o s t o r s k o omejenih območjih, razvijajo podeželski prostor v Avstriji. Veliko v l o g o ima v o b e h državah iniciativa krajanov samih, tudi večji del izvedbe j e poverjen njim samim, njihovemu lastnemu interesu. D e ž e l a ali okraj sta pri tem p r o g r a m u krajanu partner.
J a s n o j e , da tak pristop ni planiranje. Postopki m o r a j o biti j a s n i in kratki. Krajani imajo sicer p o d p o r o v obliki brezplačnega svetovanja na kraju s a m e m , v e n d a r v g l a v n e m za z a d e v e s t r o k o v n e g a nasveta o gradnji in obnovi objektov, poslovanja in financiranja. D o k u m e n t a c i j a za realizacijo p r o g r a m a ni izdelana v obliki in vsebini projekta, razen z a infrastrukturo.
P o d s k u p n i m i m e n o m " p r o j e k t " so o z n a č e n i vsi m o g o č i s e k t o r s k o o b a r v a n i p r i s t o p i (arhitektonska analiza tipologije objektov in krajine, sociološka analiza k m e č k e g a vprašanja, a g r a r n o p r o i z v o d n i projekt,itd.). Kot p o s k u s čistega p r o j e k t n e g a pristopa, k i j e m e d d r u g i m d e l e ž e n p o s e b n e p o z o r n o s t i kmetijskega ministrstva o z i r o m a n j e g o v e g a C e n t r a za celostni razvoj p o d e ž e l j a ( C R P O V ) , j e p r i m e r Projekt razvoja R e m š n i k a ( O b č i n a Radlje). V s e b i n s k a struktura p r o j e k t a ( b r e z analitičnega u v o d n e g a dela) j e naslednja:
A. P r o j e k t n i cilji B . Projekti
C. P o d p r o j e k t i - fazni projekti
P o d p r o j e k t i k o t fazni projekti so zastavljeni v o b s e g u , ki jih j e m o ž n o izvajati č a s o v n o in v s e b i n s k o n e o d v i s n o , so p a sestavni del projektov in ciljno s m i s e l n o zastavljeni.
O b tej e n o s t a v n i in j a s n i zasnovi p r o j e k t n e g a p r i s t o p a se zastavlja vprašanje m a n j k a j o č e r a z v o j n e politike in ukrepov, ki j a m č i j o za i z v e d b o projekta ter vodenje t a k o o b š i r n e g a projekta, s e s t a v l j e n e g a iz p r e k o 100 p o d p r o j e k t o v od infrastrukture d o r a z v o j a k u l t u r e in v a r s t v a okolja. I z v e d b a p r o s t o r s k o o m e j e n e g a p r o j e k t a temelji na p r e d p o s t a v k i , d a b o p r o f e s i o n a l n a o r g a n i z a c i j a k o o r d i n i r a l a celoten projekt finančno in o r g a n i z a c i j s k o , nosilci i z v e d b e p a b o d o p o s a m e z n i interesenti sami.
P r e d l o g p o s n e m a m e t o d o izvajanja tovrstnih razvojnih aktivnosti pri sosedih v Deželi Štajerski vendar b r e z ustrezne sprejete politike in ukrepov za zagotavljanje celostnega razvoja p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a v Sloveniji. Te v Sloveniji p r e p r o s t o n i m a m o ali p a o b s t o j e č i h p a r c i a l n i h s i s t e m s k i h r e š i t e v n e m o r e m o p o i m e n o v a t i s p o l i t i k o in njenimi u k r e p i z a izvajanje.Dejstvo žal j e , d a s i j e p r o s t o r in varstvo okolja "prigrabilo" dvoje ministrstev:
- p o d e ž e l s k i p r o s t o r izven mest in večjih naselij kmetijski resor, - m e s t n i in n a s e l b i n s k i p r o s t o r večjih naselij r e s o r urejanja prostora.
O b a resorja imata v sestavi svoje s t r o k o v n e službe za urejanje prostora, e n o za p o d e ž e l s k i in e n o za urbani prostor, k a r vodi nadalje v razvoj dveh sistemov poselitve, p r o s t o r s k e g a r e d a in sistemskih u k r e p o v za teritorialni r a z v o j . Tudi sistem d r ž a v n e g a finansiranja j e razcepljen na v e č resorjev, pri č e m e r vsak o d v e z e mošnjo po lastnih merilih. V praksi p a vsak r a v n a p o n a č e l u , da so s k u p n e , ne zgolj o z k e interesne z a d e v e , n a l o g a d r u g e g a resorja, č e p r a v g o v o r i j o o c e l o s t n e m razvoju.Nadaljevanje tovrstnega dela in r a z v o j a ni u p r a v i č e n o zgolj iz m e t o d o l o š k i h razlogov izvajanja razvojnih aktivnosti, temveč j e d r u ž b e n o škodljivo.
P r o s t o r a in okolja v p r e d v i d e v a n j u n a d a l j n e g a razvoja ni m o ž n o deliti m e d sektorje in p o n o v n o uvesti zgolj sektorsko planiranje kot o s n o v e za družbeni in prostorski razvoj države, r e g i j e in o b č i n e . N a č e l o i n t e g r a l n e g a p l a n i r a n j a j e n e d v o m n o u p r a v i č i l o svoj o b s t o j , d a s i r a v n o i m a m o v m e t o d o l o š k e m pristopu k planiranju vrsto nerazčiščenih v p r a š a n j .
Z A K L J U Č E K
O p i s a n e z a d r e g e in d i l e m e o m e t o d o l o š k e m p r i s t o p u c e l o s t n e g a r a z v o j a p o d e ž e l j a s o v e č p l a s t n e . Klasičen filozofski pristop k razrešitvi p r o b l e m a c e l o s t n e g a r a z v o j a p o d e ž e l j a j e verjetno p o t r e b e n z vidika o p r e d e l i t v e v r e d n o s t n e p r e d s t a v e o p o m e n u p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a za n a r o d o v o in p r o s t o r s k o identiteto Slovenije in p o d e ž e l a n a v s k l o p u n a r o d o v e , n a c i o n a l n e identitete.
i h p o v r ž i n . i č , v a š k e : - i o b e , i t d .
•j K E ? I '.: 0 CIA L 1-.
/ [ .•
p r i c - p o E l jv.-fr;Ju,
' J c p o i r ! i lr:-en; i - c ^ i ; - \
r a i e v t r : j u , i t c .
T e h n i i J ^ - " i r : f r : x - t : . k t u r a , i z o b r a č - v 5 - .
= d r : i v i ; t v : i , k u l t u r a . i f-.-i
f l ; T V H H T , - : ; ; i : : b c l j i : a : i č e a g r a r n e
• s t r u k t u r e , n e l i o r - -
• l i j i i , s o r ; a r a v . n o k T : e t c \ ' a r . J e , i t d .
? r C:_ i-1 r. 2 p o v e i : a v a .
T' o i' p e i - e v E r. j e t r g o v i n •:
o b r t i , t u r i r m a . i t d
Slika 2 : P r e d l o g o r g a n i z i r a n e g a p r i s t o p a k r a z v o j u p o d e ž e l j a Vorschiag der Organisation d e r L a n d e s e n t w i c k l u n g
M e t o d o l o š k o razvoj p o d e ž e l j a ni m o ž n o izločiti iz sistema b o d o č e g a c e l o s t n e g a r a z v o j n e g a planiranja (ali k a k o r k o l i se b o že i m e n o v a l o ? ) . Specifičnost p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a tudi ni m o ž n o planirati s klasičnim instrumentarijem p r o s t o r s k e g a in u r b a n i s t i č n e g a planiranja.
D o s e d a n j e izkušnje o uspešnosti tega p o s t o p k a niso bile prepričljive . P o d e ž e l s k i p r o s t o r tudi ne m o r e biti zgolj d o m e n a strategije r a z v o j a k m e t i j s t v a v Sloveniji, pri č e m e r še niso razjasnjeni pogoji n a š e g a kmetijstva v pogojih E G S k a m o r r i n e m o in ki n i m a p o s l u h a za p r o t e ž i r a n položaj n a c i o n a l n e g a kmetijstva. Pri t e m j e n a š a z e m l j i š k o lastniška struktura p o p o l n o m a n e p r i m e r n a za v s t o p v e v r o p s k e p o g o j e k m e t i j s k e g a g o s p o d a r s t v a . Rešitev z a p r i s t o p k razvoju p o d e ž e l j a in o b n o v e vasi v i d i m zgolj v e n o v i t e m s i s t e m u r a z v o j n e g a planiranja d r ž a v e , regije in o b č i n e , z d o l g o r o č n o o p r e d e l j e n o vizijo r a z v o j a p o d e ž e l j a , u s t r e z n o politiko in ukrepi z a razvoj p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a .
P H I L O S O P H I E , M E T H O D O L O G I E U N D V I S I O N D E R L A N D E S E N T V V I C K L U N G
Z u s a m m e n f a s s u n g
D i e r a u m l i c h e - , vvirtschaftliche- u n d s o z i a l e - E e n t w i c k l u n g der G e m e i n d e , d e s L a n d e s und des Staates vvird d u r c h P l a n u n g s g e s e t z e und d e r p a s s e n d e M e t h o d o l o g i e festgelegt. Im integralen P l a n u n g s p r o z e s s sind alle VVirtschaftssektoren und Ttigkeiten erfasst. Das scheint alles notvvendig und logisch susein! In diesem P l a n u n g s p r o z e s s bleibt aber ein g r o s s e r Teil des R a u m e s , d e r landliche R a u m , nicht vollstndig definiert. Es vvird uns immer m e h r bevvusst dar landliche r a u m ein Bestandsteil des g e s a m t e n R a u m e s der G e m e i n d e und des Staates ist, nicht n u r ein R e s e r v a t fur die A n s p r c h e der stdtischer B e v l k e r u n g , fiir Freizeitaktivitten, o d e r eine Trassenfhrung verschiedenster Infi-astrukturen, o d e r als reserviertes Bauland, u.s.vv.
Fast alle e u r o p i s c h e Staaten h a b e n Aktivitten entvvickelt mit d e r A b s i c h t d e m Indlichen R a u m n e u e C h a n c e n zu bieteu u n d d e n A u s g l e i c h d e s L e b e n s s t a n d a r d d e s S t a a t e s zu e r r e i c h e n .
D a ergibt sich die F r a g e mit vvelchen planerischen Mitteln k a n n man das erreichen. Ist die r a u m p l n e r i s c h e - , a g r a r p l n e r i s c h e M e t h o d o l o g i e a m Platz, o d e r sole eine zutreffende Entvvicklungspolitik fr den Indlichen R a u m nach entvvickelt vverden.
Bei d e r P l a n u n g des Indliches R a u m e s k a n n m a n eine starre, klassische R a u m p l a n u n g nicht anvvenden. M a n solte sich lieber an die d e r ansessiger B e v l k e r u n g a n p a s s e n d e Z i e l e sttzen und eine Vision der E n t w i c k l u n g verfolgen, d i e im R a h m e n des Landesentvvicklungsplanes mit e i n e r Entvvicklungspolitik und mit k o n k r e t e n M a s s n a h m e n ausgefhrt vvird.
L I T E R A T U R A IN V I R I
Buchvvald, K., E n g e l h a r d t , W.-Hrsg., 1980, H a n d b u c h e r P l a n n u n g , G e s t a l t u n g und S c h u t z d e r U m w e l t 1: D i e U m w e l t des M e n s c h e n . BLV Verlagsgesellschaft, M u e n c h e n , W i e n , Z u e r i c h . str. 137.
N a p r u d n i k , M . , P r e m z I , V , 1992, Urejanje p r o s t o r a in v a r s t v o okolja n a B a v a r s k e m . A r a m . d . o . o . Maribor, 1992. str. 7.
PremzI, V , 1990, Oblikovanje ciljev prostorskega razvoja. IB revija za planiranje, Ljubljana, str. 8-9.
PremzI, V , 1992, P r o s t o r s k o planiranje p o e v r o p s k o - p r i m e r dežele B a v a r s k e . Referat na srečanju urbanističnih inšpektorjev Slovenije, R o g a š k a Slatina.
P r o s e n , A . , 1 9 9 3 , S o n a r a v n o u r e j a n j e p o d e ž e l s k e g a p r o s t o r a . K a t e d r a z a p r o s t o r s k o planiranje, F A G G , Ljubljana, str. 2 4 .
