INTERNO INTERNO

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Junij 2012 | številka 03

NAGRADNA KRIŽANKA

AKTUALNO:

MEDIACIJA v UKC Ljubljana

INTERNO INTERNO

Utrip UKCL: Bob Sapp ,

mojster borilnih veščin,

na Stomatološki kliniki

02

21

Letni koncert vokalne skupine Vox medicorum

21

Kulturno življenje na Negovalnem oddelku UKC Ljubljana

22

»Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester in babic

24

10. svetovni kongres

anestezijskih medicinskih sester

24

Ruska delegacija na obisku v UKC Ljubljana

24

Kitajska delegacija na obisku v UKC Ljubljana

PREBERITE

25

Protokolarna srečanja v UKC Ljubljana – se znamo obnašati?

27 POGLED NAZAJ

»Pri učiteljih je na prvem mestu ljubezen do poslanstva«

29 NAGRADNA KRIŽANKA

30 ANKETA

Ali v službo prihajate s kolesom?

31 KAJ MENIJO O NAS

Vabimo vas, da tudi vi soustvarjate naše glasilo

Tudi v letu 2012 je naša želja, da bi zaposleni čim bolj sodelovali pri vsebini glasila. Prispevke, ob- vestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki inter- nega glasila, nam pošljite v ure- dništvo najkasneje do 10. julija 2012. V uredništvu si pridržuje- mo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov sabina.vrhnjak@kclj.si

Zaželena je pisava Arial (velikost fonta 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2.500 znakov s presledki vred. Fotografije odda- jajte posebej (ne v besedilu) v di- gitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

04

14 20

11

03 ^UVODNIK

Ljudje nas potrebujejo bolj kot kdaj prej

04 ^{KDO SMO MI}

Zadovoljstvo pacientov v UKC Ljubljana

06

Vsaka ženska ima pravico dobiti novo dojko

AKTUALNO

08

Mediacija v UKC Ljubljana

11

Sladkorna bolezen je predvsem v rokah bolnika

12

UKC Ljubljana gre po poti evropske odličnosti

13

»Vaše roke so vrata v življenje«

UKCL SMO LJUDJE

14

»Časa mi nikoli ne zmanjka« - pogovor s prof. dr. Heleno Meden Vrtovec, dr. med.

16

»Če ne veste, vprašajte Nuško«

UTRIP UKCL

18

V UKC Ljubljana smo zdravili tudi Boba Sappa

18

Bolnike v parku spodbuja kip Bojevnika

19

Donacija Pediatrični kliniki

19

Likovni praznik v razstavišču ljubljanskega Kliničnega centra

20

Letošnje dejavnosti ob dnevu higiene rok

20

Vabilo za nove pevce v MePZ dr. Bogdana Derča Pediatrične klinike v Ljubljani

KAZALO

Ljudje nas potrebujejo bolj kot kdaj prej

R

es, ljudje, bolni in zdravi, potrebujejo naše znanje, naše spretne roke, pri- jazno besedo, nasmeh in spodbudo bolj kot kdaj prej. Takšen je bil letošnji moto svetovnega dneva babic in nas vodi k razmišljanju, da je kriza prilo- žnost, danost, da se ponovno zazremo vase in se zavemo, da medicinske sestre in babice opravljamo ne le poklic, temveč poklic s poslanstvom. Naše poslanstvo je pomagati, preprečevati, lajšati trpljenje, skrbeti, vzgajati, svetovati. Ob tem je strokovnost samoumevna, pričakovana, prijaznost in sočutje pa nas delata ljudi.

Vse več državljanov, predvsem starejših, išče pomoč v naši bolnišnici, njihove sti- ske in stiske sorodnikov so velike.

Večkrat me slišite reči: »UKC Ljubljana smo ljudje.« Gospod Žiga Vavpotič, naš nedavni pacient, je v pismu generalnemu direktorju zapisal: »Med vami so ljudje, ki bi jim moral pripeti zlato medaljo, jih osebno pohvaliti in postaviti za zgled.

Oni so bogastvo UKC Ljubljana, so tisti, ki jih mnogokrat ne opazijo niti vodje na oddelku, kaj šele vi v vodstvu.« Zavedamo se, mnogo vas je, ki s svojo podobo, delom, spoštovanjem in prijaznostjo do pacientov in sodelavcev ustvarjate ugled naše bolnišnice. Naša želja je, da bi bili taki vsi. Sodelavci – gospodje v belem, kot zdravnike spoštljivo imenuje gospod Žiga Vavpotič (medicinske sestre pa je spoštljivo poimenoval angele v modrem), zdravstvene administratorke, radiološki inženirji, fizioterapevti – vse, kar potrebujemo na delovnem mestu, je spoštljivost in duh timskega dela. Drug brez drugega ne moremo.

Timsko delo smo znali izjemno dobro uporabiti ob prvi prijavi za poslovno odlič- nost UKC Ljubljana leta 2011; prijavili smo se tudi letos, saj se naši kazalniki iz- boljšujejo. Prijava je resnično plod trdega dela dobre ekipe.

Zato še enkrat: prepričana sem – kriza nas lahko nauči marsičesa, le dopustiti moramo. Lahko postanemo boljši, pristnejši in zadovoljnejši. Mnogi med nami so že najboljši in taki, si želim, da tudi ostanejo. Zato mi dovolite, da ob nedavnem prazniku medicinskih sester in babic izrečem čestitke in posebno zahvalo prav tem: Vesni, Romani, Elvedinu, Sonji, Marjani, Gregorju, Samirju, Jasminu, Olji ...

na Kliničnem oddelku za urologijo Kirurške klinike, ki jih je kot najboljše prepo- znal gospod Žiga Vavpotič. Najboljše pa so tudi Anita Prelec, Asja Jaklič, Darinka Klemenc, letošnje dobitnice najvišjega priznanja Zbornice zdravstvene in babiške nege – zlatega znaka. Čestitamo!

Iskrena hvala in čestitke vsem in vsakemu posebej za vse, kar delate za dobro na- ših pacientov. Ob tem ne pozabite nase in na sodelavce. Dan bo lepši s prijaznim nasmehom, pozdravom, občutkom, da s svojimi težavami nisi sam – in kako lep je občutek, da vas potrebuje toliko ljudi. V imenu vseh medicinskih sester in babic se vam zahvaljujem za dobro sodelovanje.

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Junij 2012, številka 03

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec Odgovorna urednica:

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

• Darinka Klemenc, dipl. m. s.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc Lektoriranje :

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič in drugi;

fotografija na naslovnici: Polona L. Wallas Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Grafika Gracer d.o.o.

Naklada: 3.000

Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

Uvodnik

Ernestina Kos Grabnar, višja med. sestra, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana - pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego

INTERNO

04

Zadovoljstvo pacientov v

UKC Ljubljana

Osredinjenost na pacienta je eno od šestih načel kakovosti, ki so opredeljena v Nacionalni strategiji kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Če želimo nenehno izboljševati kakovost zdravstvene obravnave, je pomembno, da zadovoljujemo potrebe pacientov in od njih pridobimo povratne informacije o izkušnjah z zdravljenjem.

Mag. Maja Klančnik Gruden in Renata Jurša

Urad za pritožbe in pohvale

V UKC Ljubljana deluje Urad za pritož- be in pohvale od leta 1992. Pacienti lahko nanj kadar koli naslovijo svoje pisne pohvale, zahvale, pritožbe ali zahteve za prvo obravnavo kršitve pa- cientovih pravic. Pacientom so infor- macije o možnosti pritožbe dosegljive na spletni strani UKC Ljubljana, v knji- žici UKC Ljubljana Informacije za pa- ciente in obiskovalce in v Okrožnici o pritožnih poteh, ki je dostopna v vseh javnih prostorih UKC Ljubljana. Infor- macije dajemo tudi ustno, po telefonu ali osebno med uradnimi urami.

Trend pritožb narašča.

Domnevamo, da to ni odraz poslabšanja našega dela, ampak večje ozaveščenosti pacientov glede uveljavljanja pravic, saj hkrati narašča tudi število pohval.

Pohvale in zahvale so napisane tudi na vprašalnikih o zadovoljstvu pacientov.

Leta 2010 smo med 11.716 obdelanimi vprašalniki prejeli 3.607 pohval, leta 2011 pa med 12.434 obdelanimi vpra- šalniki 3.389 pohval.

Najpogosteje se pacienti pritožijo za- radi neprimernega odnosa, nestrokov- ne obravnave, dolgega čakanja, slabe organizacije dela ali pomanjkljivega informiranja. Na pritožbe pacientov odgovarjajo strokovni in poslovni di-

Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno

obravnavo so dosegli:

1. Klinika za nuklearno medicino (4,90)

2. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo, Kirurška klinika (4,84) 3. Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Kirurška klinika (4,83)

4. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline, Kirurška klinika (4,83)

5. Klinični oddelek za reprodukcijo, Ginekološka klinika (4,80) rektorji, predstojniki klinik in klinič- nih oddelkov v sodelovanju z glavnimi medicinskimi sestrami klinik in klinič- nih oddelkov, vodje dejavnosti sku- pnega pomena ali vodja Urada za pri- tožbe in pohvale. Na osnovi pritožb in predlogov se izvede analiza in uvedejo korektivni ukrepi.

Kdo smo mi

Spremljanje zadovoljstva pacientov z anketnimi vprašalniki

Poleg Urada za pritožbe in pohvale spremljamo zadovoljstvo pacientov v hospitalni in specialistično-ambu- lantni dejavnosti s standardiziranimi anketnimi vprašalniki. Vsi pacienti do- bijo ob sprejemu brošuro Informacije za paciente in obiskovalce, ki vsebuje tudi standardiziran vprašalnik. Vpra- šalnik ima petnajst vprašanj zaprtega tipa, na koncu pa imajo pacienti mo- žnost podati tudi pisne pohvale ali pripombe. Leta 2011 je bilo vnesenih 8.044 izpolnjenih vprašalnikov.

Pacienti so pri bolnišnični obravna- vi najbolje ocenili skrb za lajšanje bolečin, sledijo ocene glede količine informacij, odnosa zaposlenih, razumljivosti informacij in spo- štovanja pravice do zasebnosti.

Najslabše so hospitalizirani paci- enti ocenili seznanjenost s pra- vicami in dolžnostmi in možnost sodelovanja pri odločitvah o zdravstveni obravnavi. Indeksi kažejo, da so se ocene na vseh merjenih področjih v primer- javi z letom 2010 izboljšale (glejte tabelo).

Med kvalitativnimi opomba- mi izstopajo pohvale odnosa osebja do pacientov, načina

zdravljenja, postopkov sprejema, na- čina obravnave (»Zaposleni so si vze- li čas zame.«) in informiranosti med zdravljenjem. Največ pripomb pa so podali na zastarelo opremo in prosto- re, prehrano, preskrbo z bolnišničnim perilom, organizacijo dela in varova- njem zasebnosti.

KLJUČNA PODROČJA 2010 2011 INDEKS

Obravnava bolečine 4,88 4,89 1,00

Količina informacij o

bolezni in zdravljenju 4,79 4,79 1,00

Varovanje zasebnosti 4,74 4,74 1,00

Zadovoljstvo z odnosom

zaposlenih 4,70 4,78 1,02

Razumljivost informacij 4,67 4,74 1,01

Informiranost o pravicah

pacientov 4,25 4,33 1,02

Možnost sodelovanja pri

sprejemanju odločitev 4,24 4,28 1,01

SKUPNA OCENA 4,62 4,65 1,02

Tabela: Zadovoljstvo hospitaliziranih pacientov

Skupna ocena zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo v UKC Ljubljana leta 2011 je bila 4,65 na Likertovi lestvici od 1 do 5.

Najboljšo skupno oceno zadovoljstva pacientov s specialistično ambulantno obravnavo so dosegli:

1. Služba za pljučne bolezni, Pediatrična

klinika (4,34) 2. Stomatološka klinika (4,30)

3. Klinični oddelek za kir

urgijo srca in o

žilja, Kirurška klinika (4,23) 4. Klinični oddelek za anest

ezijo in intenzivno t

erapijo operativnih strok, Kirurška klinika (4,06)

5. Center za vojne veterane, Interna klinika (4,05)

Zadovoljstvo pacientov, obravnavanih v specialističnih ambulantah

Pacienti, obravnavani v specialistič- nih ambulantah, dobijo vprašalnike ali pri sprejemnem okencu ali v sprejemni pisarni ali pa na prostodostopnih me-

stih v čakalnicah.

Skupna ocena za-

dovoljstva pacientov s specialistično ambulantno obravnavo v letu 2011 je bila 3,85. Pacienti so v specialistični ambulantni obravnavi najbolje oceni- li spoštovanje pravice do zasebnosti, sledijo ocene glede odnosa zaposle-

nih, zdravstvene obravnave, prejetih informacij, postopka naročanja in časa čakanja na pregled. Najslabše so oce- nili ponovno obveščanje o pregledu (datum pregleda, oddaljen več kot 30 dni) in seznanjenost z vzroki za daljše čakanje v čakalnici (več kot 60 minut).

05

Kdo smo mi

06

Vsaka ženska ima

pravico dobiti novo dojko

Tatjana Kušar, prostovoljka, bolnicam pomaga prebroditi strahove in je vključena v neposreden proces obravnave pacienta

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

»Samo tam, kjer so telo, um in duša usklajeni, je tudi zdravje. Če zbolimo, delamo nekaj narobe,« pravi Tatjana Kušar, prostovoljka na KO za plastično kirurgijo, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike."

»Kasneje sem

napisala zahvalno pismo predstojniku oddelka, prof. dr.

Urošu Ahčanu, in mu v njem ponudila svoje prostovoljno delo. Tako se je vse začelo.

Kmalu zatem sem opravila zahtevane formalnosti in postala prostovoljka v UKC Ljubljana.«

T

atjana Kušar dela kot prosto- voljka na Kliničnem oddelku za plastično kirurgijo, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klini- ke. Vključena je v neposreden proces obravnave pacienta; to pomeni, da kot del zdravniškega konzilija ponuja svojo izkušnjo bolnicam, ki so zbolele za rakom in so pred odločitvijo o raz- ličnih možnostih zdravljenja. Pomaga jim lažje prebroditi strahove in se so- očiti z bolečino.

Sami ste doživeli izkušnjo bolezni raka na dojki in odločili ste se za rekonstrukcijo. Kakšna je bila vaša izkušnja?

»Lansko poletje sem doživela velik šok, ko mi je zdravnica po telefonu sporočila diagnozo raka na dojki. Popolnoma me je sesulo; takoj zatem pa so bili moji napori usmerjeni v psihično in fizično pripravo na operacijo, ki me je čakala. Po opravljenih preiskavah sem imela še toliko časa, da sem lahko šla na morje, kjer sem veliko plavala, kolesarila in zdravo jedla. Ko izveš za diagnozo, te zadene nekakšen krč, nisi sposoben dosti misliti. Sama sem zadevo racionalizirala skozi številne dejavnosti, namenjene predvsem pripravi na operacijo.«

Operacijo ste dobro prestali.

Predvsem pa vas je izkušnja na oddelku prepričala, da želite svetovati drugim, ki so v enakem položaju.

»Na Oddelku za opekline sem ležala deset dni. Navdušilo me je vse; od prijaznosti medicinskih sester do strokovnosti vseh zdravnikov. To, kar počnejo vaši strokovnjaki, je na izredno visoki ravni; od pristopa do obravnave bolnice. Med ležanjem na oddelku me je ena od sester prosila, če bi s svojo pozitivno izkušnjo pomagala pomiriti neko bolnico, ki se je izredno bala operacije. V tistem trenutku sem pomislila, da bi znala to z lahkoto narediti. Kasneje sem napisala zahvalno pismo predstojniku oddelka,

prof. dr. Urošu Ahčanu, in mu v njem ponudila svoje prostovoljno delo.

Tako se je vse začelo. Kmalu zatem sem opravila zahtevane formalnosti in postala prostovoljka v UKC Ljubljana. Sodelovanje pri konziliju je bila ideja prof.

Ahčana.«

Kdo smo mi

»Bolnice najbolj zanima bolečina.

Koliko boli, koliko časa bo bolelo, kakšne so rane.

Zanima jih, ali bodo dolgo nemočne, ali bodo potrebovale pri okrevanju pomoč …« pove prostovoljka Tatjana Kušar.

Prihajate enkrat na teden in po opravljenem zdravniškem konziliju bolnice, ki to želijo, pridejo na pogovor tudi k vam. Kaj jih najbolj zanima?

»Najbolj jih zanima bolečina. Koliko boli, koliko časa bo bolelo, kakšne so rane.

Zanima jih, ali bodo dolgo časa nemočne, ali bodo potrebovale pri okrevanju pomoč. Ljudje imamo različne pragove zaznavanja bolečine, sama sem pojedla eno samo protibolečinsko tableto. Zdi se mi, da moraš biti tudi na bolečino

pripravljen in to jim tudi povem;

bolj kot

si pripravljen, hitreje se postaviš na noge. Vsaj

taka je moja izkušnja. Ko sem prišla iz bolnišnice, sem bila sposobna iti kuhat kosilo.«

Kakšna je vaša naloga kot prostovoljka? Na kakšen način pomagate?

»Predvsem z lastno zgodbo – to je tudi edini način. Povem jim, kako sem preživela operacijo in okrevanje, kako vse skupaj poteka. Pripovedujem in jih opogumljam. Veliko je tudi takih, ki

se za rekonstrukcijo odločijo kasneje.

Pri njih gre za drugačno razpoloženje;

zanima jih občutek nove dojke, oblika, ali jo je bilo treba popravljati … Takšne stvari.«

Svoje življenje ste po raku precej spremenili.

»Tako je. To je pogosto tudi eno izmed vprašanj – ali sem kaj spremenila v življenju. Jaz sem. Od prehrane do načina razmišljanja. Rak vsekakor kliče tako po telesni, umski in tudi duševni spremembi. Samo tam, kjer so telo, um in duša usklajeni, je tudi zdravje. Če zbolimo, delamo nekaj narobe.«

Rekli ste, da vas ženske vedno znova prevzamejo. Zakaj?

»Ker so pogumne. Od trenutka, ko izveš diagnozo, se vse odvija v veliki naglici. Kolesje se požene, bolnica pa je običajno v šoku. Nekatere se prepuščajo toku stvari, med njimi sem bila tudi sama, druge pa so sposobne izredno trezno razmišljati. Nekatere pridejo na pogovor z možem, druge s prijateljico. Največ strahu s seboj nosijo tiste, ki živijo same. Zanima jih, ali bodo zmogle skrbeti zase. Po drugi strani pa me starejše ženske sprašujejo, medtem ko se odločajo za rekonstrukcijo, ali jim nova dojka sploh pripada. Imajo pomisleke, kaj bodo zdravniki rekli, kaj si bo mislila družba nasploh, če bodo dobile novo dojko. Ob vsem tem pomanjkanju denarja se bojijo, da morda odvzemajo to pravico kakšni mlajši … Meni pa se že to zdi pogumno, da ženska sploh pride do konzilija. Jaz vsaki čestitam in jih spodbujam. Vsaka, ne glede na starost, ima pravico, da dobi novo dojko, če si jo seveda želi.«

»Če se zdravnik ne more natančno postaviti v kožo bolnika, si pomaga z bolniki, ki imajo lastno izkušnjo, saj so neprecenljiv vir informacij za bolnike.«

Izjava prof. dr. Uroša Ahčana, dr. med., predstojnika KOPREKO:

»Vsak kirurg lahko zelo natančno pojasni različne možnosti zdravljena, pričakovane rezultate, možne zaplete, delež in resnost zapletov, potek zdravljenja in nadaljnjo rehabilitacijo. Žal pa ne more odgovoriti na določena osnovna vprašanja bolnic, kot npr.

kdaj se lahko peljem s kolesom, kako lahko prinesem vrečke iz trgovine, kdaj lahko začnem s spolnim življenjem, kako izbrati model perila ... Morda so to na videz banalna vprašanja, ki pa bistveno prispevajo h kakovosti življenja po operaciji in so ključ do pravilne odločitve pri izbiri zdravljenja. Na srečo lahko v UKC Ljubljana ponudimo vse možnosti zdravljenja in smo odlično povezani tako z zdravniki različnih strok kot tudi z bolnicami. Prav tako sodelovanje nam je omogočilo, da smo s skupnimi močmi v svetovnem vrhu zdravljenja raka dojk, tako po rezultatih dela kot v organizacijskem smislu. Preprosto – če se zdravnik ne more natančno postaviti v kožo bolnika, si pomaga z bolniki, ki imajo lastno izkušnjo in so neprecenljiv vir informacij za bolnike. Zato tak način dela svetujemo tudi drugim kliničnim oddelkom.«

07

Kdo smo mi

08

Mediacija v UKC Ljubljana

Ustanavljamo center za mediacijo: izkušnje pri nas in v tujini kažejo, da je mediacija zelo uspešna metoda razreševanja sporov

Biserka Marolt Meden

M

ediacija je stara tehnika reševanja sporov, saj je bila poznana že v Mezopotamiji, Babiloniji, antični Grčiji in Rimu. So- dobna mediacija je doživela razmah v ZDA v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, torej v času upora proti for- malizmu vseh vrst in tudi formalizmu sodnih postopkov. Tudi na slovenskih tleh ima mediacija bogato zgodo- vino: v Karantaniji so bile to vaške skupnosti »pod lipo«, v Ilirskih pro- vincah mirovni sodniki, v nekdanji Jugoslaviji pa poravnalni sveti.

Leta 2001 se je v Sloveniji začelo izo- braževanje prvih mediatorjev. Mirno reševanje sporov s pomočjo mediacije je že uspešno uveljavljeno pri družin- skih sporih, v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pri civilnih in potrošniških sporih, pri delovnopravnih, civilnih in gospodarskih sporih, pri posegih v okolje in prostor, pri socialnem var- stvu, pri športu in drugje. Leta 2011 je Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije začelo usposabljanje me- diatorjev za zdravstvo; vzpostavlja tudi listo mediatorjev za zdravstvo, ki bi delovali v zdravstvenih zavodih po Sloveniji. Nekatere bolnišnice so že vzpostavile sistem mirnega reševanja sporov in tudi v UKC Ljubljana smo pri- pravili vse podlage za delovanje cen- tra za mediacijo.

Kaj je mediacija?

Mediacija je prostovoljen zunajsodni postopek/proces mirnega reševanja sporov, pri katerem sprte strani (par- tnerji v sporu ali medianti) ob pomoči nepristranskega strokovnjaka (media- torja) iščejo rešitev spora, ki v najbolj- ši možni meri upošteva interese vseh in s katero so vsi zadovoljni. Izkušnje kažejo, da so takšne rešitve trajne in se sklenjeni dogovori največkrat ne spreminjajo.

Za uspešno mediacijo sta pomembna prostovoljno sodelovanje udeležen- cev v sporu in njihova pripravljenost, da prevzamejo odgovornost za svoje odločitve. Zato kakršno koli siljenje v mediacijo ali zadrževanje v njej ne bi imelo smisla in se z njo ne bi dosegel njen prvotni namen – mirna in poštena rešitev spora, ki jo praviloma med po- stopkom predlagata sprti strani.

Udeleženci so mediator (lahko s kome- diatorjem), ki je zaprošen za vodenje mediacije ne glede na naziv ali poklic, in medianti – stranke v sporu, ki ima- jo lahko ob sebi odvetnike ali druge

»spremljevalce«, če se vsi strinjajo s prisotnostjo drugih.

Glede na povezanost postopkov medi- acije s sodiščem ločimo sodišču pridru- ženo mediacijo, s sodiščem povezano mediacijo in zunajsodno mediacijo, ki jo bomo razvijali tudi v UKC Ljubljana.

Tudi v zdravstvu so konflikti nekaj običajnega

Pomembno je, da ustanove zna- jo upravljati konflikte, ki so lastni vsem procesom in okoljem v družbi.

Tudi v zdravstvu so konflikti nekaj običajnega in nastajajo predvsem iz teh razlogov:

•

pričakovanja družbe, da morajo biti zdravstvene storitve popolne,

•

nerealna pričakovanja pacientov,

•

pritiski na delovno silo v zdravstvu v smislu večje storilnosti in nižjih stroškov,

•

ranljivost pacientov,

•

močna hierarhija v odnosih med zdravstvenimi delavci,

•

kultura molka,

•

razlike med posameznimi področji v zdravstvu, pomanjkanje zaupanja.

V UKC Ljubljana uspešno upravljamo konflikte na različne načine – s po- močjo Urada za pritožbe in pohvale, z uvajanjem varnostne kulture in celo- vitega obvladovanja odklonov, Sveta pacientov in s pomočjo Pravne službe ter zunanjih sodelavcev.

V UKC Ljubljana bomo s pomočjo medi- acije reševali te spore: med pacienti in zaposlenimi, med zdravstvenim ose- bjem, med posameznimi oddelki, med zaposlenimi in upravo, med zavodi, med zavodi in koncesionarji idr.

Aktualno

Cilji vzpostavitve modela mirnega reševanja sporov so:

•

izboljšanje prakse upravljanja sporov,

•

celovita, dolgoročna, hitrejša, cenejša in zaupna rešitev spornih vprašanj,

•

zmanjšanje števila sodnih postopkov,

•

zniževanje stroškov sporov,

•

dodatna storitev za paciente in zaposlene,

•

preprečevanje sporov,

•

preprečevanje pritožb,

•

ustvarjanje zadovoljstva zaposlenih – dvig motivacije za delo in večja delovna uspešnost,

•

zagotavljanje večjega zadovoljstva uporabnikov zdravstvenih storitev,

•

dvig kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe,

•

dvig ugleda UKC Ljubljana v javnosti,

•

dvig ugleda zdravstvenih in nezdravstvenih delavcev v zdravstvu.

Model bi bil glede na organiziranost

»mešani«. To pomeni: notranja napo- titvena služba, mediatorji – zaposleni v UKC Ljubljana v kombinaciji z zuna- njimi mediatorji z liste Združenja zdra- vstvenih zavodov Slovenije in drugi.

Glavna načela mediacijskega postopka

1.

Zaupnost – pomeni, da je postopek zaupne narave, vsa komunikacija srečanj je zaupna, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolni- tev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Ustvarjeno mora biti okolje, ki mediantom daje možnost razkrivanja informacij in interesov.

2.

Prostovoljnost – sodelovanje po- sameznikov (medianti, mediator) v postopku je plod njihove prosto- voljne odločitve brez zunanje pri- sile. Medianti imajo možnost kadar koli končati mediacijski postopek, ne da bi pri tem nastale negativne posledice. Prostovoljnost mora obstajati v celotenem postopku.

3.

Nevtralnost, nepristranskost, enakopravnost – nevtralnost izvajalca (mediatorja) se nanaša na odnos glede izida postopka, saj je izvajalec nevtralen in se ne opredeljuje za rešitve enega ali drugega deležnika, v zadevi ne sodi kot sodnik (nevtralnost do mediantov, predmeta spora, možnih rešitev – OSEBNA NEV- TRALNOST; vprašanje nevtralno-

sti mediatorja glede izvajanja postopka in rezultata mediacije je NEVTRALNOST POSTOPKA);

nepristranskost se nanaša na odnos izvajalca do deležnikov, do katerih mora biti nepristran- ski, ne sme ravnati pristransko v korist katere koli stranke.

4.

Neformalnost – postopek ni ome- jen s postopkovnimi pravili, kar mediatorju omogoča proste roke pri vodenju in strukturiranju po- stopka, udeležencem pa vendarle zagotavlja določeno predvidljivost postopka.

5.

Samoodgovornost – deležniki so seznanjeni z vsemi dejstvi, ki so znana z namenom, do so bili pred morebitnim odločanjem v postop-

09

Aktualno

10

ku ustrezno seznanjeni o posledi- cah svojih odločitev. Naloga medi- atorja je le podpirati mediante in usmerjati postopek, saj načeloma odgovornost za to, kateri problemi se bodo obravnavali, kako rešiti konflikt in kako se bo oblikovala rešitev, nosijo medianti. Mediacija je postopek z večjo avtonomijo strank. Stranke imajo nadzor nad postopkom.

6.

Poštenost – je ena izmed osnovnih etičnih in moralnih vrednot, ki je osnova za dobre medsebojne odnose.

7.

Hitrost in ekonomičnost – pomeni racionalno in ekonomično opravljanje dejavnosti tako glede časa kakor tudi stroškov mediacij- skega postopka (hitrejši in cenejši postopek).

8.

Mediator ne svetuje in ne sprejema odločitev – ob upoštevanju načela nevtral- nosti mediator ne sme svetovati in sprejemati odločitev namesto mediantov, četudi vidi boljšo rešitev.

Naloga centra za mediacijo bi bila tudi promocija uporabe mediacij- skih veščin v vsakdanji rabi in izo- braževanje s tega področja. Temeljne tehnike v mediaciji so: aktivno poslu- šanje, povzemanje, interpretiranje nasprotnikovega zornega kota, nev- tralnost, jaz stavki, okrepitev pra- vil, preokvirjanje, ravnovesje moči, fokusiranje na prihodnost, testiranje realnosti, možganska nevihta, loči- tev stališč od interesov, normalizira- nje, lupljenje čebule – od nepomemb- nega k pomembnemu idr.

Mediacija poteka v več fazah:

•

Začetna faza: vabilo strankam na predmediacijsko srečanje, začetek mediacije – uvodni nagovor, predstavitev zgodb, stališč.

•

Faza raziskovanja: globlje raziskovanje.

•

Faza pogajanja: iskanje skupnih interesov (povezovanje,

rangiranje), možnosti realizacije skupnih interesov z različnimi rešitvami in pogajanje (sklepanje kompromisov).

•

Zaključna faza: oblikovanje rešitev, zapis rešitve, realizacija rešitve.

Izkušnje pri nas in v tujini kažejo, da je mediacija zelo uspešna metoda razre- ševanja sporov. Izkazalo se je, da je bil dosežen dogovor o sporni zadevi v 70 do 85 odstotkih vseh primerov, vklju- čenih v mediacijo.

Poleg tega je po nekaterih statisti- kah okrog 95 odstotkov udeležencev v mediacijskem procesu zadovoljnih z mediacijo.

Aktualno

Sladkorna bolezen je predvsem v rokah bolnika

Da bi čim bolj spodbudili aktivno vlogo pacientov, so v pomoč zdravstvenim ustanovam oziroma edukatorjem odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo na KO za

endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana izdali nacionalni dokument – Kurikulum za edukacijo o oskrbi odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

P

red kratkim so zaposleni na Kliničnem oddelku (KO) za en- dokrinologijo, diabetes in pre- snovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana diabetološkim timom po vsej Sloveniji predstavili Kurikulum za edukacijo o oskrbi odraslih bol- nikov s sladkorno boleznijo. Kuriku- lum, namenjen strokovnjakom, je re- zultat vse večje potrebe po edukaciji bolnikov s sladkorno boleznijo.

»Edukacija bolnikov je nuja, saj samo poučen bolnik lahko zapusti bolnišnico ali ambulanto ter postane doma samostojen pri vodenju slad- korne bolezni (injiciranju insulina, samokontroli itn.),« pove Milen- ka Poljanec Bohnec,

ena izmed avtoric kurikuluma.

Z omenjeno izdajo, prvo tovrstno v Slo- veniji, smo dobili na- cionalni dokument za

edukatorje oziroma zdravstvene usta- nove, ki obravnavajo bolnike s slad- korno boleznijo. V njem so opredelje- ne temeljne naloge in cilji, zbrani v 37 učnih vsebinah, ki jih želijo uresniče- vati pri oskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo.

Edukatorji

z izjemno sposobnostjo empatije so načeloma diplomirane medicinske sestre

Edukacijo načeloma izvajajo vsi člani tima, v strukturirani obliki pa je pred- vsem v domeni diplomiranih medi- cinskih sester, s posebnim znanjem o sladkorni bolezni in edukaciji. V UKC Ljubljana imamo na KO za endokrino- logijo, diabetes in presnovne bolezni skupno devet edukatoric, k nam pa na osemtedenska izobraževanja prihajajo iz vse Slovenije. Kot obrazloži Barbara Žargaj, glavna sestra omenjenega KO, morajo edukatorji slediti predvsem svoji humanistič-

ni naravnanosti, pri delu pa upo-

rabljati močno empatijo.

Sladkorna bolezen je sicer vse pogo- stejša, število obolelih pa se strmo po- večuje tako v Sloveniji kot tudi v svetu;

ponavadi ima bolnik poleg sladkorne bolezni še druge zdravstvene težave (povečana telesna teža, povišane ma- ščobe, zvišan krvni tlak), zaradi česar je potrebna korenita sprememba načina življenja.

Da se zna obna-

šati v različnih življenjskih okolišči- nah, mora biti bolnik izredno dobro izobražen o svoji bolezni. »Pred leti, ko bolniki še niso bili tako dobro pou- čeni, je bilo precej nepotrebnih hospi- talizacij, mnogokrat že zaradi navadne hipoglikemije,« pove Milenka Poljanec Bohnec. Cilj edukacije, ki se v svetu vse bolj uveljavlja, je opolnomočen bolnik brez kroničnih zapletov, ki je aktiven in polno vključen v življenje in delo.

Poleg sladkorne bolezni je velika težava

tudi debelost. To je eden poglavitnih dejavnikov tveganja

za nastanek sladkorne bolezni.

»Pred leti, ko bolniki še niso bili tako dobro poučeni, je bilo precej nepotrebnih hospitalizacij, mnogokrat že zaradi navadne hipoglikemije,« pove Milenka Poljanec Bohnec.

Barbara Žargaj, Glavna sestra KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni poudarja, da morajo imeti edukatorji izredno sposobnost empatije.

V svetu je imelo sladkorno bolezen lani 366 milijonov ljudi;

predvidevajo pa, da bo to število do leta 2030 zraslo na 552 milijonov ljudi. Število ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 – dobimo jo z nezdravim načinom življenja – se povečuje v vseh državah. V Sloveniji je bilo med prebivalci, starimi 15 let in več, leta 2007 120.000 oseb s sladkorno boleznijo tipa 2.

11

Aktualno

12

UKC Ljubljana gre po poti evropske odličnosti

Mag. Peter Pustatičnik

U

KC Ljubljana nadaljuje vpeljavo modela evropske poslovne odličnosti in se je tudi leta 2012 prijavil na razpis za priznanje za poslovno odličnost Repu- blike Slovenije (v nadaljevanju PRSPO). Namen priznanja je spodbujati organizacije k doseganju globalne in mednaro- dno primerljive odličnosti

ter nuditi orodja za iz- boljšanje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja po merilih in vzoru evropske nagrade za odličnost. Mo- del je v Evropi zelo razšir- jen tudi v zdravstvu. Model poslovne odličnosti nam zagotavlja, da na sistema- tičen način načrtujemo, analiziramo in spremlja- mo, kako UKC Ljubljana deluje, na kakšni stopnji poslovne odličnosti je, kje

smo dejansko dobri ali celo odlični (v primerjavi z najbolj-

šimi evropskimi zdravstvenimi organizacijami – univerzi- tetnimi kliničnimi centri) in kje imamo še priložnosti za izboljšanje, kje, koliko ter zakaj zaostajamo za odličnimi evropskimi centri.

PRSPO je najvišje državno priznanje za dosežke pri:

• kakovostni in varni obravnavi odjemalcev (pacientov), odličnosti rezultatov (zdravljenja), doseganju

zadovoljstva pacientov in drugih odjemalcev;

• uspešnem in učinkovitem voditeljstvu;

• zagotavljanju kompetentnih, motiviranih in zadovoljnih zaposlenih;

• zagotavljanju urejenosti in učinkovitosti procesov, informacijski podpori, organizaciji dela in razvoju vrhunskih metod dela;

• racionalni rabi virov, učinkovitem in dolgoročno stabilnem finančnem poslovanju, obvladovanju tveganj;

• nacionalnem in mednarodnem ugledu ipd.

Za nadaljnji razvoj UKC Ljubljana in doseganje nadpovpreč- nih rezultatov je uvajanje poslovne odličnosti nujna razvoj- na perspektiva, pri čemer ima priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) pomembno vlogo. Vodstvo UKC Ljubljana je maja 2012 pripravilo in oddalo samooce- nitveno poročilo – analizo stanja v UKC Ljubljana po evrop- skem modelu poslovne odličnosti (EFQM).

UKC Ljubljana je leta 2011 dosegel oceno v intervalu od 300 do 350 točk, kar je bila spodbudna ocena, pogoj za brona- sto priznanje je namreč doseganje intervala od 350 do 400 točk. Ocenjevalci so lani ocenili, da ima UKC Ljubljana ključ- ne priložnosti za izboljšanje odličnosti poslovanja pri upra- vljanju zaposlenih in ravnanju s strankami. Cilj UKC Ljublja- na za leto 2012 je pridobitev priznanja.

voditeljstvo ključni

rezultati delovanja procesi -

storitve

rezultati - zaposleni

rezultati - odjemalci/

pacienti

rezultati - družba zaposleni

strategija in načr- tovanje

partnerstva in viri

DEJAVNIKI REZULTATI

Aktualno

»Vaše roke so

vrata v življenje«

V okviru strokovnega srečanja babic in medicinskih sester smo v UKC Ljubljana gostili Anno Verwaal iz ZDA

Anita Prelec in Renata Nahtigal

V

UKC Ljubljana smo v sodelova- nju s Sekcijo medicinskih se- ster in babic pri Zbornici – Zvezi gostili Anno Verwaal, medicinsko se- stro, svetovalko za zavestno spočetje in rojstvo, predavateljico za porodne in poporodne spremljevalce, preda- vateljico za dojenje ter porodno foto- grafinjo. Ob njenem obisku Slovenije, UKC Ljubljana in Ginekološke klinike smo ji postavili nekaj vprašanj

Ogledali ste si Porodnišnico Ljubljana.

Kako ste jo doživeli?

»Kljub dejstvu, da je to največja poro- dnišnica v Sloveniji, deluje veliko bolj osebno in domače kot velike porodni- šnice v ZDA. Zelo so mi bile všeč svetle in žive barve ter nalepke na vratih, ki promovirajo babiški model skrbi. Vsi, ki sem jih tam srečala, so bili tudi is- kreno prijazni.«

Kako bi po vašem mnenju v Sloveniji lahko izboljšali zdravje žensk v obporodnem obdobju?

»Največjo izboljšavo bi bilo možno narediti precej preprosto. To je dovoliti ženskam pri porodu več kot enega spremljevalca. Ženske si zaslužijo, da imajo med porodom za podporo ob sebi tistega, ki si ga najbolj želijo. Za nekatere ženske to ni le mož ali partner, ampak morda tudi mama, prijateljica ali doula, ki lahko ženski zagotovijo tako podporo, ki jo na prehodu v materinstvo potrebuje.«

Ali imate kakšen nasvet o izboljšanju babiške skrbi v Sloveniji?

»Mislim, da bi bilo delo za babice bolj izpolnjujoče, če bi bile bolj avtonomne pri svojem delu. Če bi bile babice uspo- sobljene za zagotavljanje babiške skr- bi v predporodnem obdobju (za ženske z nizkim tveganjem za zaplete) in bi jim bilo to omogočeno delati, bi bila dosežena večja kontinuiteta skrbi. To

»Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem babicam (in babičarjem) za vse, kar naredite, da bi bil porod čim bližje tistemu, kar si je zamislila Mati Narava – za vsako žensko in vsakega otroka.

Vaše roke so vrata v življenje – naj bodo varne, potrpežljive in prijazne …«

je dejala Anna Verwaal iz ZDA.

pa bi bilo za ženske izjemno dobro. Na ta način bi imeli porodničarji več časa za svoje delo, to je skrb za ženske s pa- tološkimi nosečnostmi in nujnimi po- rodniškimi stanji. Menim, da bi imela taka sprememba dobrodejen vpliv na sistem zdravstvenega varstva žensk v vaši državi in bi omogočila vsaki posa- meznici tak model obravnave, ki bi bil zanjo najprimernejši.«

Kaj pa delovanje

babic v porodnih centrih?

»Upam, da bodo babice nekoč lahko delovale v porodnih centrih, seveda z zaledjem porodnišnic in porodničarjev, ki bodo pripravljeni sodelovati. Vide- la sem, da so zahteve po takem načinu obporodne skrbi v Sloveniji vedno večje.

Verjamem, da bodo neodvisne babice lahko vodile zasebno prakso in tudi po- rode v vodi ter na domu in da bo to po- stala nova kulturna norma v vaši državi.

Ženskam naj ne bi bilo več treba najema- ti babic iz tujine ali odpotovati z družino v tujino, da bi imele takšno porodno iz- kušnjo, kot si jo želijo. Vrnitev umetnosti babištva v vaši državi bi lahko bila varno izvedena. Babice bi se morale le združiti, izraziti svojo željo po učenju, si pridobiti nove izkušnje in to narediti.«

13

Aktualno

14

»Časa mi nikoli ne zmanjka«

Pogovor s prof. dr. Heleno Meden Vrtovec, dr. med., višjo svetnico, pomočnico strokovne direktorice UKC Ljubljana, sicer pa specialistko ginekologije in porodništva. Sogovornica že okoli štiri desetletja skrbi za zdravje žensk, ukvarja pa se še s številnimi drugimi projekti

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

UK CL smo ljud je

K

dor koli jo pozna, bi zagotovo rekel, da je ženska, ki ji energi- je nikoli ne zmanjka. Dolgole- tno delo v ginekologiji oziroma poro- dništvu, mesto pomočnice strokovne direktorice v UKC Ljubljana, delo pro- fesorice na Medicinski fakulteti Uni- verze v Ljubljani, redno delo v gineko- loški ambulanti, vodenje terciarnega projekta o prezgodnji menopavzi, vo- denje projekta mednarodne akredita- cije UKC Ljubljana in predsedovanje Slovenskemu menopavznemu društvu ...

To je le nekaj izmed zadolžitev, s ka- terimi se trenutno ukvarja prof. dr.

Helena Meden Vrtovec, dr. med, viš- ja svetnica. Za svoje dolgoletno delo na področju reproduktivnega zdrav- ja žensk je pred leti dobila priznanje predsednika RS, dr. Danila Türka.

Zagotovo ste v svoji karieri opazili številne posebnosti, ena, ki jo opazimo vsi, pa je, da se ženske za otroke odločajo vse starejše. Kakšne posledice ima to?

»Vzrok gre iskati v družbenem razvo- ju; možnosti za ustvarjanje družine in odgovornosti staršev danes dojemamo drugače kot nekoč. Ljudje se danes zavedajo, da je skrb za otroka velika odgovornost in zato najprej posvetijo čas karieri in finančni osamosvojitvi, šele nato otrokom. Ženske ne rojevajo starejše samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Veliko je sicer doprinesla mo- žnost oploditve z biomedicinsko po- močjo, žalostno pa je, da ponekod to izkoriščajo in zlorabljajo, kot recimo v primeru, ko so oplodili žensko pri šest- desetih letih.«

Kako je to sploh možno?

»To je zloraba medicine, je popolnoma neetično in nemoralno. Žal pa je oči- tno tudi tu denar edina stvar, ki kaj pomeni na lestvici vrednot, četudi bi morala zdravnike voditi zgolj Hipokra- tova prisega.«

Do katere starosti bi vi še svetovali nosečnost oziroma oploditev?

»Pri nas je zakonsko določeno, da je oploditev z biomedicinsko pomočjo mogoča do 42. leta, seveda pa lahko ženska spontano zanosi tudi kasneje.

Pomembno je, da ženska prvega otro- ka rodi do svojega 35. leta – do takrat jajčnik deluje normalno, nosečnost pa za jajčnike pomeni pravo renesanso! Če se prva nosečnost denimo zgodi zelo pozno, pri 45. letu, je to zelo tvegano, velika je možnost patološke nosečno- sti. A ljudje tega ponavadi ne razumejo in rečejo: Kako, saj moja soseda je rodi- la pri 45! A nihče ne pove, da ne prvega otroka. Če rodijo drugega, tretjega ali četrtega kasneje, ni problematično.«

»Neverjetno je, kaj vse so

ženske pripravljene pretrpeti

za to, da na koncu dobijo

otroka! Zame je bila to od

nekdaj uganka; če bi ženske

pri tem delovale samo

razumsko, bi zagotovo rekle –

tega se ne grem več.

15

UK CL smo ljud je

Eden izmed ključnih projektov prof. dr. Helene Meden Vrtovec, dr. med., višje svetnice, pomočnice strokovne direktorice UKC Ljubljana, je mednarodna akreditacija. Na fotografiji zgoraj od leve proti desni: Stanko Grabljevec, Radomir Vučković, Tomaž Rusimovič, prim. Janez Remškar, dr. med., mag. Simon Vrhunec, mag. Peter Pustatičnik, Tomaž Babnik (zunanji svetovalec); spodaj od leve proti desni: Simona Virant, prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., Dominika Oroszy, dr. med., in Mateja Tršan, mag. farm.

»Ne prenesem pa, da me bremenijo nedokončane stvari. Zato si velikokrat delo odnesem domov za čez vikend, ker ponedeljek vedno želim začeti neobremenjena, iz 'ničle'. Potem sem lahko v vsakem novem tednu optimistična, češ, saj sem naredila vse.«

Slovenija je z brezplačno možnostjo oploditve »zelo prijazna«, ZZZS plača šest posegov.

»Res je in to je najbolj optimalno. Po- membno je, da lahko ženske izkoristijo vse možnosti. Ko sem v vseh teh letih spremljala izredno željo žensk po otro- cih, sta me začela zanimati struktura človekove osebnosti in njegov nagon.

Pri človeku je prvi samoohranitveni nagon, drugi pa nagon po ohranitvi vrste. Ta je pri ženskah zagotovo ve- liko močnejši kot pri moških, ki imajo za zaploditev »kjer koli in kadar koli«

več možnosti. Neverjetno je, kaj vse so ženske pripravljene pretrpeti za to, da na koncu dobijo otroka! Zame je bila to od nekdaj uganka; če bi ženske pri tem delovale samo razumsko, bi zagotovo rekle – tega se ne grem več. Pri otroku ne gre samo za to, da okrepiš partner- stvo in si otroka želiš, temveč ključno vlogo igra podzavestno dogajanje.«

Se pa izredno redko zgodi, da bi oploditev z biomedicinsko pomočjo uspela že prvič, kajne?

»To niti ni tako zelo redko; v okoli dvajset do trideset odstotkih smo da- nes uspešni že pri prvem poskusu. Še dvajset let nazaj je bilo precej druga- če, a danes je izboljšana tehnologija, monitoring …«

V UKC Ljubljana poleg svojega strokovnega dela, ki vas vseskozi povezuje z ženskami, bdite nad številnimi projekti. Eden izmed njih je mednarodna akreditacija, ki bi omogočila še kakovostnejšo in varnejšo obravnavo. Zakaj akreditacija to omogoča?

»Mednarodna akreditacija je pomembna iz več razlogov: analiziramo in popisujemo vse procese v UKC Ljubljana. Ugotavljamo, da je izredno veliko dokumentov že narejenih, a niso v uporabi, nekateri se celo podvajajo.

Pri akreditaciji gre za povezanost

nadaljevanje na naslednji strani

»Pomembno je, da ženska

prvega otroka rodi do svojega

35. leta – do takrat jajčnik

deluje normalno, porod pa

za jajčnik pomeni pravo

renesanso,« pove v pogovoru.

16

Frančiška Kotnik, ki jo v UKC Ljubljana vsi poznamo kot

»Nuško«, pri nas dela že 38 let. Pri odgovarjanju na klice velja načelo, da ni stvari, na katero Nuška ne bi znala odgovoriti takoj.

F

rančiška Kotnik, ki jo v UKC Lju- bljana poznamo predvsem kot

»Nuško«, v naši ustanovi dela že 38 let. Skrb za pošto, shranjevanje pogodb, pošiljanje okrožnic po hiši, arhiviranje internega glasila – to je le nekaj nalog, s katerimi se srečujejo v Službi za upravljanje z dokumentar- nim gradivom, kamor spada tudi glav- na pisarna. Neznanska sposobnost za takojšnje dajanje informacij vsem za- poslenim, ki pokličejo Nuškino tele- fonsko številko, je njena vrlina od sa- mega začetka. Dokaz za to, kako zelo dobro si zapomni informacije, je tudi to, da še danes kot strela z jasnega ustreli, kdo v UKC Ljubljana ima ma- tično številko 1. Med pogovorom naju večkrat zmotijo vprašanja zaposlenih, prav pri nobenem pa se ne zgodi, da Nuška ne bi imela odgovora ali rekla:

pokličite kasneje, da preverim. Nuška o UKC Ljubljana ve vse. Tu in zdaj.

V UKC Ljubljana velja – če česa ne veste, pokličite Nuško. Kako vam uspe tako zelo obvladati ogromno ustanovo s skoraj osem tisoč zaposlenimi?

»Na to vprašanje zelo težko odgovo- rim. Od vsega začetka sem se dobro orientacijsko znašla. Delati sem zače- la še pred letom 1975, torej pred odpr- tjem glavne stavbe. Od vsega začetka sem se v službi imela lepo. Najprej smo bili locirani v upravni stavbi na Zalo- ški 2, na začetke pa imam izredno lepe spomine. Moja vodja je bila takrat Eva Zalar, poleg mene je bila v naši službi še ena sodelavka. Takrat so bili drugi časi, delovodnike smo denimo pisali s

'tinto', v sobi pa smo imeli samo maj- hen fotokopirni stroj …«

Danes je verjetno precej drugače.

»Poleg drugega prostora (skupaj s so- delavko Tatjano Župančič in kurirji sta locirani na Bohoričevi ulici, op. p.) je tudi precej več arhiva (smeh). Sicer pa v UKC Ljubljana nikoli nisem imela težav z nikomer, z vsemi sem dobro shajala. Tu se imamo luštno in tudi na Zaloški 2 je bilo luštno.«

»Če ne veste,

vprašajte Nuško«

Frančiška Kotnik, glavna pisarna Službe za upravljanje z dokumentarnim gradivom, ima UKC Ljubljana v malem prstu, v njem je zaposlena že 38 let

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

UK CL smo ljud je

strokovnega in organizacijskega dela ter zavedanje, da je varnost pacientov treba nenehno nadgrajevati – od sprejema do odpusta. Mednarodna akreditacija je pomembna tudi z vidika, da bomo še naprej enakovredni oziroma konkurenčni drugim evropskim bolnišnicam. Poleg dobrobiti za paciente pa bo enoten sistem imel velike prednosti tudi za zaposlene.«

Kdaj predvidevate, da jo bomo pridobili v UKC Ljubljana?

»Predpresojo bomo opravili sep- tembra, akreditacijo pa pričakuje- mo v začetku leta 2013. ZZZS je za predpresojo predvidel datum konec letošnjega septembra in menim, da bomo to izpolnili. Sodeluje skupi- na strokovnjakov (na fotografiji) in prav vsem sem hvaležna za njihov trud. Nekateri med njimi so izredno samoiniciativni in določene naloge opravijo sami od sebe.«

Poleg vsega naštetega ste tudi redna profesorica ginekologije in porodništva na Medicinski fakulteti;

a energije vam – kar s pridom opažamo tudi sodelavci – nikoli ne zmanjka. A kdaj pogrešate več časa zase?

(Nasmeh) »Časa mi nikoli ne zmanj- ka, ker si ga vedno razporedim. Ve- dno najdem čas, da grem k telovadbi in da se ukvarjam z vnukinjama, ve- liko delam na vrtu. Če si delo razpo- rediš, je takšen način življenja čisto normalen. Ne prenesem pa, da me bremenijo nedokončane stvari. Zato si velikokrat delo odnesem domov za čez vikend, ker ponedeljek vedno že- lim začeti neobremenjena, iz 'ničle'.

Potem sem lahko v vsakem novem tednu optimistična, češ, saj sem na- redila vse.«

S sodelavko Tatjano Zupančič skupaj delata že deset let, skrbita pa za pošto, pogodbe, za razne okrožnice itd … Dela nikoli ne zmanjka, pri njih je vedno »akcija«, pravita.

Opišite nam tipičen dan v glavni pisarni Službe za upravljanje z dokumentarnim gradivom.

»Zjutraj dobimo pošto za celoten UKC Ljubljana, ki jo pripeljejo iz poštnega centra Murgle; fantje jo razporedijo v velike zaboje in jo raznosijo naokoli.

Vso pošto, ki je naslovljena zgolj z UKC Ljubljana in nima točno določenega naslovnika, odpiramo tukaj in jo šele potem razporedimo naokrog. Naše do- datno delo je, da v evidenco vpišemo vso priporočeno pošto; najprej ročno v knjigo, potem pa še v računalnik.

Skrbimo tudi za večino pošte, ki gre iz UKC Ljubljana (denimo odgovori na razpise). Ko to končamo, nas ponava- di čaka gora pogodb, ki jih hranimo v arhivu; lani smo denimo shranili okoli 3.200 pogodb. Zadolženi smo tudi za vse okrožnice, ki gredo po UKC Lju- bljana – denimo za obvestila iz Službe za preprečevanje okužb, pa Službe za bolniško prehrano in dietoterapijo, obvestila uprave … Dela tu nikoli ne zmanjka.«

Pri toliko dela pa je potrebna izjemna natančnost.

»Res je, veliko stvari arhiviramo. Pro- blematično je, če pri tem nisi zbran in denimo enkrat list, ki bi moral biti drugje, vložiš kam, kamor ne sodi.

Kako ga boš potem našel? Vedno mo- ramo delovati hitro: ko kdo nekaj po- trebuje za nazaj, potrebuje takoj. A po toliko letih to nekako že postane ruti- na, stvari pa enostavno veš.«

Je zaradi vašega dela kdaj trpela družina?

»Ne, ne bi rekla. Doma imam tri otro- ke, vsi so že odrasli; dva sta v službi, hčerka še v gimnaziji. Je pa res, da imam tudi doma precej dela – imamo kmetijo, zato moram pred službo že doma poskrbeti za veliko stvari.«

Sodelavka Nuške,

Tatjana Zupančič, pove, da ima Nuška zelo dober in izostren spomin – meni, da je celo boljša kot računalnik. »Še bolj zanesljiva je kot računalnik. Če v računalnik namesto č-ja vpišeš c, naslednjič, ko boš želel iskati pod č, zapisanega ne bo našel. Nuška pa takoj iz glave vse ve! Sama sem tu že deset let, a jo velikokrat kaj vprašam,« pove Tatjana, ki tudi sama izredno uživa v delu. V glavni pisarni je že deset let, v UKC Ljubljana dela že 25 let.

17

UK CL smo ljud je

18

Utrip UK CL

V UKC Ljubljana smo

zdravili tudi Boba Sappa

Služba za odnose z javnostmi J. B.

V

Službi za odnose z javnostmi nas je nedavno presenetil klic, da naj pridemo do Stomatološke klinike, kjer je Bob Sapp, mojster borilnih veščin. Poklical nas je njegov menedžer, in sicer z obra- zložitvijo, da bi z veseljem prebral novičko o Bobovem obisku v našem internem glasilu. Na srečo je bil njegov obisk Stomatološke klinike pre- cej »nedolžen«, šlo je le za bolečine, ki jih je želel zvezdnik pred tek- mo – poznavalci so jo imenovali edinstveni borilni spektakel – odpraviti.

Pa še informacija za vse tiste, ki ne poznate »orjaka«: Bob Sapp je nekdanji igralec ameriškega nogometa in filmska zvezda. »The Beast« oziroma Zver, kakor ga kličejo, je znan po močnih in pretresljivih udarcih, ki lomijo kosti. Ta silak, ki tehta več kot 150 kilogramov, je v Slovenijo pripotoval aprila, ko ga je čakala borba z Rokom Štruclom, s katerim sta se pomerila na 16. borilnem turnirju WFC v Hali Tivoli.

Bob Sapp, mojster borilnih veščin, je tik pred borilnim turnirjem v Tivoliju obiskal Stomatološko kliniko UKC Ljubljana.

B

olniki in obiskovalci, ki preč- kajo park med stavbama Onko- loškega inštituta in Univerzi- tetnega kliničnega centra Ljubljana, so gotovo že opazili, da smo v njegov južni vogal postavili kamniti kip, ki ga je Onkološkemu inštitutu podarila nje- gova ustvarjalka, kiparka in psihologi- nja Metoda Maj. Kip, ki ga je poimeno- vala Bojevnik, s svojo držo izraža moč, pogum, borbo in vztrajnost, k temu pa spodbuja vse mimoidoče, še posebej bolnike z rakom. Izklesan iz lipiškega repena svoj korak simbolično usmerja proti izhodu iz parka – v življenje.

Bolnike v parku

spodbuja kip

Bojevnika

Utrip UK CL

Donacija

Pediatrični kliniki

Služba za odnose z javnostmi

V

Lions klub Ljubljana Omnia je 26. januarja 2012 or- ganiziral že šesti tradicionalni dobrodelni bovling v Areni Play and Party v ljubljanskem BTC. Predsednik organizacijskega odbora Timotej Lapajne je povedal, da so zbrali dovolj sredstev za nakup prenosnega ultrazvočnega aparata za Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenziv- no terapijo in dveh črpalk za mleko za potrebe Pediatrične klinike v Ljubljani. Stare črpalke za mleko, ki se uporabljajo, če imajo matere ali hudo bolni otroci težave z dojenjem, so se iztrošile in na trgu ni več rezervnih delov. Zato so na Pe- diatrični kliniki UKC Ljubljana za pomoč zaprosili donator- je. S tema dvema predanima črpalkama so zagotovili nujno opremljenost s tovrstnimi aparati za vse oddelke Pediatrič- ne klinike. Vodstvo Pediatrične klinike se je zahvalilo za do- nacijo, ki kaže na veliko razumevanje donatorjev, da država pač ne more zagotoviti vsega, kar zdravstvo oziroma bolni otroci potrebujejo.

Sklad Uresničujmo želje, ki deluje v Lions klubu Ljubljana Omnia in ga vodi gospod Zoran Veleski, že nekaj časa sodeluje s Pediatrično kliniko, saj osebje pozna potrebe bolnih otrok, še posebej kroničnih bolnikov, ki večkrat prihajajo v bolnišni- co, zato njihove skrite želje preda skladu v uresničitev.

Obljubili so, da se bodo potrudili in želje bolnim otrokom uresničevali vse leto.

S

likarja Henrika Krnca (nekdanji sodelavec Medicoengineeringa) in Jano Milkovič (nekdanji likov- ni terapevt Psihiatrične klinike) sta se aprila 2012 predstavila v razstavišču UKC Ljubljana. Slikarja sta prikazala zrele plodove svoje vseživljenjske sli- karske izkušnje in umetniškega znanja.

Krnčevo subtilno pastelno slikanje je poetično predstavil slikar in likovni kritik Milan Pirker, njegovo portretno delo, ki je tokrat razstavljeno, pa je tankočutno orisal akademski slikar in grafik prof. Darko Slavec. Ta je o 34.

portretih, ki jih je Krnec narisal za knji- go »Prvi učitelji popolne Medicinske

Likovni praznik v razstavišču ljubljanskega Kliničnega centra

Ksenija Slavec

fakultete v Ljubljani po letu 1945«, na- pisal tudi spremno študijo. Imenovana knjiga medicinske humanistke prof.

Zvonke Zupanič Slavec je bila isti dan tudi predstavljena. Jana Milkoviča je poznavalsko predstavila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, vedro navdušenje nad praznikom pa so iz- kazali KUD-ovi slikarji tudi z domisel- nim in prisrčnim spremljajočim pro- gramom. V prepolni dvorani so zbrani skupaj z generalnim direktorjem UKC Ljubljana mag. Simonom Vrhuncem in glavno medicinsko sestro Erno Kos Grabnar prireditev posvetili tudi pri- pravi na velikonočne praznike.

19

Vodstvo Pediatrične klinike se je zahvalilo za donacijo, ki kaže na veliko razumevanje donatorjev, da država pač ne more zagotoviti vsega, kar zdravstvo oziroma bolni otroci potrebujejo.

Slikar Henrik Krnec je bil portretist za knjigo Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v Ljubljani, avtorice Zvonke Zupanič Slavec. Njegovi portreti so razstavljeni v razstavišču UKC Ljubljana (foto: Tea Šulek).

20

Č

lanice kolegija higienikov UKC Ljubljana se vsako leto orga- nizirano lotijo dejavnosti za promocijo higiene rok. Tudi letos smo organizirali stojnice s promocijskim gradivom na več lokacijah.

Izdelali smo plakat s sloganom »Čiste roke rešujejo življenja«, razdeljevali smo zloženke za paciente in mimoi- doče na temo higiene rok. Za zaposle- ne in paciente smo izdelali nagradni vprašalnik z vprašanji, kdaj si morajo roke razkužiti in kdaj umiti.

Zaposleni in obiskovalci so izpolnili 360 nagradnih vprašalnikov. Lahko so preizkusili tudi senzorske razkuževal- nike, ki jih žal še nimamo na razpolago za dnevno prakso. Omogočili smo tudi

K

UD MePZ dr. Bogdana Derča Pedi- atrične klinike v Ljubljani je leta 2011 praznoval 30. obletnico delovanja. Zbor sestavljajo zdravstveni delavci in delavci v zdravstvu iz različ- nih zdravstvenih in sorodnih ustanov od Pediatrične klinike, Kliničnega cen-

Posebej so opozarjali na navodila »Pet trenut- kov za higieno rok«, saj so rezultati nadzora, ki so ga prav tako 7. maja na določenih klini- kah izvajali člani SPOBO (Služba za prepreče- vanje in obvladovanje bolnišničnih okužb), pokazali slabše rezultate od pričakovanih.

Utrip UK CL

Vabilo za nove pevce v MePZ dr. Bogdana Derča Pediatrične klinike v Ljubljani

Letošnje dejavnosti ob dnevu higiene rok

Mojca Dolinšek

preverjanje tehnike razkuževanja rok s posebno napravo, ki omogoči prever- janje ustrezne tehnike nanosa razkužil na vse predele rok.

Na podlagi rezultatov bomo v sodelo- vanju Kolegija higienikov in SPOBO po- novili delavnice na temo higiene rok, še posebej na oddelkih, kjer je tvega- nje za bolnišnične okužbe visoko.

Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri izvedbi in organizaciji promocije higiene rok. Bilo nas je 38, ki smo na praznik higiene rok vsak po svojih močeh prispevali k večji motivirano- sti in zavedanju, da so pravila posta- vljena zato, da jih upoštevamo in da ravnamo odgovorno do pacientov, sodelavcev in do sebe.

tra do zdravstvenih domov in drugih.

Moto zbora je »pesem za zdravje«. S pesmijo za zdravje se pevci sproščajo, s koncerti pa to prenašajo tudi na svo- je poslušalce. Zbor ima v svojem arhivu več kot šeststo skladb najrazličnejših zvrsti. Prepeva vse od slovenske in tuje ljudske in umetne pesmi do sloven- ske in tuje klasike ter liturgije, pa tudi modernejše skladbe domačih in tujih avtorjev.

V zgodnejših letih svojega delovanja je zbor s svojimi koncerti po bol- nišnicah in soro- dnih ustanovah v

Evropi, Ameriki in Avstraliji navezoval strokovne stike in med rojake prinašal slovensko pesem.

Zbor je dejaven še danes. Vodi ga nek- danji baritonist ljubljanske opere, Vencel Zadravec. Mnogi člani zbora so danes že upokojeni in se počasi posla- vljajo od aktivnega petja. Obstoj zbora je ogrožen, zato vabimo vse, ki jih petje veseli, da se pridružijo zboru. Vaje so vsako sredo med 19. in 21. uro v veli- ki predavalnici na Pediatrični kliniki.

(Oseba za stik: ana.vrbic@gmail.com, GSM: 040 587 794, ali milica.trenkic@

gmail.com).

Do 15. junija 2012 je v avli Pediatrič- ne klinike na ogled razstava fotografij Utrinki zbora.

Polonca Mali

O

bljuba dela dolg ... Vsako leto si pevci vokalne sku- pine Vox medicorum obljubimo, da bomo širnemu svetu pokazali in zapeli, kaj smo naštudirali v pre- davalnici številka štiri v prvem nadstropju UKC Ljubljana.

Tako smo v osrednji dvorani Mestnega muzeja Ljubljana aprila ponovno pripravili svoj letni koncert: v pestrem pro- gramu smo nastopili z ubrano in doživeto izpetimi črnskimi duhovnimi (Shanandoah, Ride the Chariot in Deep River), ki so v občinstvu zaradi lepega in doživetega solističnega pripovedovanja sopranistke Mateje Vilar, mag. farm, mar- sikateremu poslušalcu orosile oči. Drugi del koncerta je s prepletanjem sanj in hrepenenja do življenja v slovenskih narodnih pesmih popeljal poslušalce po Sloveniji. Prav ljud- ske pesmi pevci posebno radi prepevamo, morda smo tako bližje ljudem in bolnikom, s katerimi se srečujemo pri svo- jem vsakodnevnem delu.

Letni koncert vokalne skupine Vox medicorum

Uspešno izveden koncert v Mestnem muzeju Ljubljana je lepa popotnica nadaljnjemu delu

Utrip UK CL

Kulturno življenje na Negovalnem oddelku UKC Ljubljana

Sabina Loboda, DMS

Letošnjo sezono 2011/2012 je z vo- kalno skupino Vox medicorum ustvar- jala njihova nova/

ponovna zborovod- kinja Judita Cvelbar, dr. dentalne medi- cine. Vokalna sku- pina Vox medicorum vztrajno dokazuje,

da se razvija in da je pred več kot tridesetimi leti »oktet z napako« že zdavnaj prerasel okvire Kulturno umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher, znotraj katerega tako uspešno deluje.

N

a Negovalnem oddelku UKC Ljubljana se trudimo, da bi bilo bivanje pacientov lepše, da bi popestrili nji- hov vsakdanjik, da bi v njihov vsakdan posijalo čim več sonca. S projektom Kulturne prireditve želimo izboljšati kakovost bivanja, obenem pa iščemo nove oblike prosto- voljstva. Predvidoma enkrat mesečno organiziramo koncert za paciente, ko izvajalci posameznih kulturnih programov predstavijo svojo nadarjenost in znanje. Izpeljanih je bilo že osem koncertov, omenjamo samo zadnje: sredi aprila je nastopila valižanska kitaristka, ki je s svojim petjem ob spremljavi akustične kitare navdušila vse navzoče. Konec aprila se nam je pridružila tudi vokalno-instrumentalna skupina Katanija, ki prihaja iz ŽKUD Tine Rožanc. Predstavi-

li so se z desetimi etnološko obarvanimi pesmimi različnih pokrajin naše Slovenije in nekdanje Jugoslavije.

Zadovoljstvo pacientov nam daje voljo, motivacijo in spod- budo za prirejanje koncertov. Prepričana sem in vedno znova dobimo potrditev, da je še mnogo ljudi, ki z veseljem prostovoljno pokažejo svoj talent in z njim pacientom pope- strijo bivanje v bolnišnici.

21

Vabilo vsem, ki jih petje navdihuje V svoje vrste vabimo nove glasove

in nove sodelavce, zdravnike, medicinske sestre in vse, ki ste kakor

koli povezani z zdravstvom in vas petje veseli ter navdihuje. Oglasite se

v družbi prijetnih in nasmejanih ljudi, srečujemo se vsako sredo ob 20. uri,

pričakujemo vas v predavalnici štiri, prvo nadstropje UKC Ljubljana.