Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2016 | št. 04 -05 interno

(1)

interno Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2016 | št. 04 -05

Obisk Predsednika Vlade, dr. Mira Cerarja in ministrice za zdravje, Milojke Kolar Celarc

v Porodnišnici Ljubljana in Predaja najsOdObnejšega Uz aParata

Visok seštevek euro Heart Index 2016 in

»uvrstitev« na 5. mesto med 30-imi evropskimi državami za Slovenijo – dOKaz CeLOVItO uSpešnega obvladovanja bolezni Srca in žilja S priključitvijo na zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo

krvi – napravo ecMo – POMagaMO bOLnIKOM, pri katerih oživljanje ni bilo uSpešno

PrVa LaParOsKOPsKa nefreKtOMIja pri živeM darovalcu in uvedba nove, minimalne invazivne kirurške metode v klinično prakso

pomagajmo SlojenčkoM!

zoiSova nagrada za življenjSko delo

prof. dr. urošu Skaleriču

(2)

VabIMO Vas, da tUdI VI sOUstVarjate naše gLasILO

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2017 čim bolj sodelujete pri vsebini glasila.

Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite ob- javiti v naslednji številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 27. februarja 2017. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja po- slanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije pošljite na naslov:

soj@kclj.si.

Zaželjena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna veli- kosti fila 300 KB in obvezno navedite ime avtorja.

Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

03 UVODNIK: Čestitka vodstva UKC Ljubljana ob koncu leta

^AKTUALNO:

04 Sodobni pristopi za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene

obravnave na Ko za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo – razvoj kliničnih mikrosistemov

06 Delovni obisk ministrice za zdravje v UKC Ljubljana

07 Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora rs, obiskal Pediatrično kliniko UKC Ljubljana

08 obisk Predsednika Vlade, dr. Mira Cerarja in ministrice za zdravje, Milojke Kolar Celarc v Porodnišnici Ljubljana in predaja najsodobnejšega UZ aparata

09 Področje za nabavno dejavnost v UKC Ljubljana

10 Poročilo o merjenju organizacijske klime za leto 2015 v UKC Ljubljana

12 Bodi zvezda in ne meči petard

13 Visok seštevek Euro Heart Index 2016 in »uvrstitev« na 5. mesto med 30-imi evropskimi državami za Slovenijo – dokaz celovito uspešnega obvladovanja bolezni srca in žilja

14 S priključitvijo na zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo krvi – napravo ECMo – pomagamo bolnikom, pri katerih oživljanje ni bilo uspešno

15 Nevrokirurška operacija možganskega tumorja glioblastoma s 5-ALA fluorescenco in robotsko navigacijo – prvič v Sloveniji

16 Izkušnje UKC Ljubljana s perkutanim zdravljenjem kroničnih popolnih zapor koronarnih arterij (Cto)

18 Prva laparoskopska nefrektomija pri živem darovalcu in uvedba nove, minimalne invazivne kirurške metode v klinično prakso

20 Predrojstno odkrivanje kromosomskih nepravilnosti – 35 let invazivnih testov za odkrivanje kromosomskih nepravilnosti in 20 let »nuhalne svetline« v Sloveniji

21 Varuhinja človekovih pravic na obisku na Pediatrični kliniki

UTRIP UKCL:

22 Svetovni dan fizioterapije, Mednarodni dan radiologije

23 Medicinske sestre Kliničnega centra Niš na obisku v UKC Ljubljana

24 Porodne sobe Ko za perinatologijo Ginekološke klinike zaživele v novih barvah

25 Pomagajmo Slojenčkom!

26 orbit podaril 55.000 evrov za specialistično otroško zobozdravstvo

26 Prenovljeni prostori oddelka na Ko za urologijo

27 Prenova otroškega oddelka na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja

28 teden otroka na Reševalni postaji UKC Ljubljana

28 ob svetovnem tednu dojenja 2016

29 »Aktivni vsak dan znova« – 39. srečanje Kluba otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo ter njihovih družin

29 Prvi vzpon mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 na triglav

30 otroci pred svojim časom

30 11. Športne igre slovenskih bolnišnic

31 tretji dobrodelni nogometni turnir Reševalne postaje in Športnega društva UKC Ljubljana

32 Amway prispeval za bolnišnično šolo in vrtec Pediatrične klinike UKC Ljubljana

32 Gasilska enota UKC Ljubljana

33 Vaja »Heliport 2016«

34 Mednarodni festival risbic otrok, ki so hospitalizirani na pediatričnih klinikah po vsem svetu

35 Zavod za terapijo s pomočjo psov obeležuje peto obletnico

35 Prostovoljke so s pleteninami obdarile najmlajše na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana

35 Zahvala donatorju g. Radošu Veskoviću

36 obisk Miklavža na Pediatrični kliniki, tradicionalni spust Božičkov s Pediatrične klinike UKC Ljubljana

36 Akcija Mali koraki za velik cilj Kanala A in Društva bolnikov s cistično fibrozo

37 Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi obdarilo otroke na Ko za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike

37 tek po stopnicah v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana

38 Severjeva nagrada za igralske dosežke na področju ljubiteljskih gledališč v roke Liljani Bačer Kermavner

39 IN MEMORIAM: prof. dr. Ludvik Ravnik (1922–2016)

40 POGLED NAZAJ: Pogovor z Vesno Feuš, medicinsko sestro na Ko za torakalno kirurgijo

Čili v UKCl:

41 Kampanja cepljena proti gripi: v UKC Ljubljana ne prenašamo gripe

42 Nordijska hoja za zaposlene na Kliničnem oddelku za nefrologijo

43 IZ NAŠE KUHINJE: Slavnostni božično novoletni menu

iZOBRAŽEvANJE v UKC ljubljana 45 Zoisova nagrada za življenjsko delo prof. dr. Urošu Skaleriču

45 odlični v znanosti – odlični znanstveni dosežki na področju medicine

45 Šola slikanja z magnetno resonanco – MR slikanje mišično-skeletnega sistema

46 Sodelovanje kliničnega inštituta za radiologijo UKCL (KIR), Uprave za varstvo pred sevanji MZ in IAEA pri izvedbi projekta: RER6032

POGLED NAPREJ:

47 Priprave na odprtje oddelka za epidemije v UKC Ljubljana so že v polnem teku

48 Dobrodelna akcija za dnevno bolnišnico Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike UKCL

49 KAJ MENIJO O NAs

51 SPONZOR NAGRADNE KRiŽANKE: Predstavitev knjige založbe Chiara KDo jE tU NoR?

52 NAGRADNA KRiŽANKA

KAZALO

45 20

10

26

31

(3)

UVODNIK

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana december 2016, številka 04-05 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavna urednik: mag. Andraž Kopač Uredniški odbor:

• prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.

• Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl.ekon.

• prof. dr. jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• Dominika oroszy, dr. med.

• Nina Pirc, dr. med.

• Meta Vesel Valentinčič, univ. dipl. prav.

• mag. Simona Potočnik

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc

• mag. Lucija Mak Uhan Lektoriranje: Monika Zanjkovič, s.p.

Fotografije: tina Roš in drugi; Istock, 123RF, Photl, Depositphotos, Bigstock, Getty images, Dreamstime, Shutterstock, Vectorstock

Fotografija na naslovnici: tina Roš oblikovanje: Ana Vedlin

tisk: Partnergraf d.o.o., naklada: 3.000 Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana!

Zaključuje se leto 2016. Lahko rečemo, da smo kakovostno izvajali zdra- vstvene programe, vi pa ste dosegali nekatere zelo odmevne znanstveno strokovne dosežke, o katerih se je slišalo tako v tujini kot doma.

V naslednjem letu so potrebne spremembe domala na vseh ključnih podro- čjih našega delovanja, v skladu z dobrimi praksami opravljanja zdravstvenih storitev, ob hkratnem upoštevanju naših ključnih vrednot. Delovali bomo transparentno, tako na področju poslovanja, zdravstvene obravnave paci- entov in tudi tako izboljševali ugled našega javnega zavoda. Boljši pretok informacij tako znotraj kot zunaj hiše pa bo pomemben dejavnik pri utrjeva- nju pozitivnih odnosov med vsemi nami in vsemi drugimi partnerji.

Za leto 2017 imamo velika pričakovanja na vseh področjih našega delova- nja. Želimo si priznanje, da Univerzitetni klinični center Ljubljana ne more puščati naših pacientov pred vrati. Želimo si, da bi za delo, ki ga opravimo, dobili ustrezno plačilo. Tudi v prihajajočem letu se bomo trudili, da bodo naši pacienti kakovostno, varno in hitro oskrbljeni. Krepili bomo vrednote solidarnosti in pravičnosti ter vztrajali na poti poslovne odličnosti.

Ob koncu leta vam želimo prijetne praznične dneve, predvsem pa polno trenutkov sreče, osebnega zadovoljstva in veliko zdravja.

Zato stopimo v leto 2017, kot da bi hodili po pesku. Ni slišati korakov, a za nami naj ostajajo opazne, dobre sledi.

Generalni direktor UKC Ljubljana mag. Andraž Kopač

Glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl. ekon.

Strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.

(4)

AKTUALNO

4

INTERNO | december 2016 | št. 04-05

SodobnI prIStopI za zagotavLjanje kakovoStne In varne zdravStvene obravnave na ko za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo – razvoj kliničnih mikrosistemov

dominika oroszy, dr. med., pomočnica strokovne direktorice UkC Ljubljana za kakovost Marca letos je v jönköpingu na

Švedskem potekal že 9. Microsy- stem Festival, ki ga organizira Qul- turum – Inštitut za učenje in inovacije v zdravstvu in združuje ljudi, ki so predani stalnemu izboljševanju kakovosti v zdravstvu. Mednaro- dna udeležba 13 držav predstavlja odlično priložnost izmenjave znanja in izkušenj na področju uvaja- nja sodobnih učinkovitih pristopov zagotavljanja kakovostne in varne zdravstvene obravnave. koncept mikrosistemskega pristopa so raz- vili v zda in pomeni opolnomočenje interdisciplinarnih kliničnih timov, da zagotavljajo najboljšo možno zdravstveno obravnavo pacientov in se stalno izboljšujejo.

kaj je klinični mikrosistem?

Klinični mikrosistem je majhna interdiscipli- narna skupina ljudi, ki obravnava pacienta v določenem kliničnem okolju in je osnovna funkcionalna enota v bolnišnici, ki predstavlja velik potencial za stalno izboljševanje.

Klinični mikrosistem je mesto, kjer se sre- čajo pacienti, svojci in zdravstveno osebje, kjer nastaja kakovost in varnost zdravstvene obravnave, zadovoljstvo pacientov in svojcev ter stroški. Mikrosistemski pri- stop predstavlja razvoj kakovosti in varno- sti od »spodaj navzgor« in se razlikuje od timskega pristopa, saj vključuje pacienta in njegove potrebe, pretok informacij, cilje in rezultate organizacijske enote.

pilotni projekt razvoja kliničnega mikrosistema na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

Izkušnje bolnišnic, ki so uvedle mikrosistemski pristop in s svojimi rezultati sodijo med najboljše zdravstvene ustanove v mednaro-

dnem prostoru, so nas spod- budile, da sprejmemo izziv in se podamo na pot razvoja mikrosistemskega pristopa.

V ta namen smo julija predstavili projekt Ko za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana in ustanovili interdisciplinarno delovno skupino, ki bo razvi- la mikrosistemski pristop in spremljala njegove učinke.

Na rednih sestankih interdi- sciplinarne delovne skupine

bomo spoznali in izboljšali delovanje kliničnega oddelka s pomočjo različnih orodij: analiza 5 P, analiza ključnih procesov, model učinkovitih izboljšav, obvladovanje kazalnikov, razvoj kli- ničnih timov …

Qulturum – Inštitut za učenje in inovacije v zdravstvu, jönköping, Švedska

klinični mikrosistem – ko za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

Mikrosistem klinični oddelek

za otroško krg in it klinični timi

Mesosistem Kirurška klinika

Makrosistem UKCL

Vir: Quality by Design, Bojestig Henriks

(5)

AKTUALNO 5

trenutno se ukvarjamo s poglobljeno analizo organizacijske enote s pomočjo orodja 5 P:

– poslanstvo, pacienti, procesi, zaposleni, rezultati, kjer iščemo odgovore na osnovna vprašanja:

• Poslanstvo: Ali imajo vsi zaposleni jasno in objektivno sliko o poslanstvu svoje oE?

Zakaj obstaja ta oE? Kaj so njene ključne storitve?

• Pacienti: Kaj pravzaprav vemo o naših paci- entih? Njihovih potrebah? Katere zdravstvene obravnave so najpogostejše? Kakšne iz- kušnje imajo pacienti in svojci in kako lahko sodelujejo pri zdravstveni obravnavi?

• Zaposleni: Kakšna je oE z vidika zaposlenih?

Kako delamo in kdo dela kaj v naši oE? Kdo so naši zaposleni, ali klinične kompetence ustrezajo vsakdanjemu delu? Kakšne so skrbi, pritožbe in ideje zaposlenih?

• Procesi: Kako potekajo zdravstvene obravnave in podporni procesi v oE, kako poteka vsakdanje delo na oddelku? Ali delamo to, kar govorimo? Ali delamo po predpisih? Ali se stalno izboljšujemo?

• Rezultati: Kateri podatki so na voljo, da lahko dobro opravljamo vsakdanje delo? Kako merimo rezultate? Kateri podatki nam služi- jo za oceno priložnosti za izboljšave?

Soočenje različnih vidikov posameznih poklicnih sku- pin je odlična priložnost podrobneje spoznati delovanje oddelka, nova spo- znanja pa pripomorejo k odkrivanju novih priložnosti za izboljšave.

Na osnovi analize bomo iz- brali ključna področja, kjer bomo s pomočjo orodja za učinkovite izboljšave izvedli testiranje izboljšav v klinič- ni praksi in ocenili rezultate.

Mikrosistemski pristop

omogoča celovit pristop in pogled na delo v organizacijski enoti z očmi zaposlenih in pacientov, pomeni razvoj delovnega okolja, v katerem bodo radi delali in se stalno izboljševali.

V letu 2017 bomo predstavili posamezne kora- ke na poti k odličnosti in vas seznanili s konkre- tnimi rezultati. 

Ko za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo – razvoj kliničnih mikrosistemov

Orodje 5 P

Vir: Godfrey, Nelson, Batalden naMen

 zakaj delamo tukaj?

 kakšno je naše poslanstvo?

 kaj storimo za naše paciente?

PaCIentI

 kdo so naši pacienti?

 Kakšne so njihove potrebe?

 kako jih vključujemo v zdravljenje?

zaPOsLenI

 kdo so naši zaposleni?

 Kakšne so njihove klinične kompetence?

 kakšno mnenje imajo o ko?

PrOCesI

 kateri so ključni procesi?

 kako tečejo procesi?

 kako merimo rezultate?

rezULtatI

 Katere kazalnike merimo?

 Kakšni so rezultati?

 kako jih analiziramo?

P P P P P

(6)

AKTUALNO

6 deLovnI obISk MInIStrICe za zdravje v UkC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi UkC Ljubljana Septembra je UkC Ljubljana obiska-

la ministrica za zdravje rS, Milojka kolar Celarc. najprej si je ogledala, kako poteka izgradnja druge faze ljubljanske urgence, srečala se je z vodstvom UkC Ljubljana, z nekaterimi strokovnimi direktorji klinik in predstojniki kliničnih oddelkov, z vodstvom ko za urologijo in si ogledala prenovljene prostore tega oddelka, odprla nacionalno točko za redke bolezni na pediatrični kliniki in delovni obisk zaključila z od- prtjem prenovljenega, sodobnega laboratorija in oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na ko za reprodukcijo ginekološke klinike UkC Ljubljana.

ogLed poteka Izgradnje 2. Faze LjUbLjanSke UrgenCe

Ministrica za zdravje Milojka Ko- lar Celarc si

je ob začet- ku obiska U n i v e r z i- t e t n e g a kliničnega centra Lju- bljana ogledala gradbišče diagno- stično-terapevtskega centra. Izrazila je zadovoljstvo, da gradnja poteka v skladu s časovnim in finančnim na- črtom, prav tako so po njenih besedah že zagotovljena sredstva za tretjo fazo gradnje. ob tem je povedala: »Dela potekajo v

skladu s časovnico, kar pomeni, da bomo imeli 2. marca 2017 na raz- polago 1700 dodatnih kvadratnih metrov prostorov za internistično prvo pomoč. S tem bomo omogo- čili pomembno boljše pogoje tako za bolnike kot za zdravstvene de- lavce. Denar za nadaljevanje izgra- dnje diagnostično-terapevtskega centra je zagotovljen v proračunu.

Naslednja faza, če le ne bo zaple- tov, pritožb in revizijskih postopkov, se bo nadaljevala takoj po zaklju- čeni tej fazi.«

Vodja Urgentnega kirurškega bloka Kirurške klinike UKC Ljubljana, doc. dr. Anže Kristan, dr. med., je pohvalil predvsem dobro sodelovanje med zaposlenimi in izvajalci ter medseboj- no prilagajanje. ob tem je poudaril, da druga faza izgradnje urgence še ne zajema nove ki- rurške urgence, pač pa bodo le pridobili novo dovozno pot. Povedal je še: »Želimo si, da bi se takoj nadaljevala gradnja tudi drugih faz, ker bomo samo na ta način pridobili boljše pogoje dela za obravnavo nujnih kirurških bolnikov.«

odprtje naCIonaLne kontaktne točke za redke boLeznI

Na Pediatrični kliniki je začela delovati nacionalna kontaktna točka za redke bolezni. Gre za projekt ministrstva za zdravje, cilj pa je poveza- ti med seboj institucije, strokovnjake in bolnike z redkimi boleznimi ter njihove svojce ter stro- kovnjakom omogočiti dostop do kakovostnih informacij o obravnavi redkih bolezni.

odprtje prenovLjenega, Sodobnega LaboratorIja In oddeLka za obMp

V okviru obiska ministrice so na Ginekološki kliniki odprli prenovljen, sodobno opremljen laboratorij in oddelek za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo.

ob odprtju je predstojnica Ko za reprodukcijo Ginekološke klinike, prof. dr. Eda Vrtačnik - Bokal, dr. med., poudarila: »Na oddelku opravljamo zunajtelesne oploditve že 35 let, a doslej nismo imeli dobrih pogojev. Kljub temu pa dosegamo dobre rezultate, po dostopnosti smo v Evropi tik za Dansko, saj država krije šest ciklov zunajtelesne oploditve pri prvi nosečno- sti in še nadaljnje štiri za vsak naslednji porod.

Sedaj imamo tudi na oddelku v UKC Ljubljana vrhunsko opremljen laboratorij po standardih, ki jih narekuje evropska direktiva in zakonoda- ja. Pričakujemo, da bomo še boljši, da se nam bo stopnja zanositve še povišala. Poleg zunaj- telesnih oploditev tudi shranjujejo genetski material onkoloških bolnic pred kemoterapijo in radioterapijo. Opravljamo predimplantacij- sko diagnostiko, kar pomeni, da pregledamo zarodke in izberemo zdrave, ki niso obreme- njeni z genetsko boleznijo, torej ne prenašajo bolezni na potomce.« 

druga faza gradnje je vredna 22,7 milijona evrov, za nadaljevanje tretje faze

gradnje urgence pa je zagotovljenih še dodatnih

22 milijonov evrov. rok za tretjo fazo gradnje bo

v letu 2020.

nacionalna kontaktna točka za redke bolezni uporabnikom zagotavlja

možnost telefonskega ali elektronskega stika z informatorjem v času uradnih ur, dostop do aktualnih, zanesljivih in

razumljivih informacij o redkih boleznih, načinih zdravljenja,

izvajalcih, registrih in društvih bolnikov.

obnova oddelka je trajala dve leti in je stala slab milijon

evrov iz lastnih sredstev.

(7)

AKTUALNO 7

dr. MILan brgLez, predsednik državnega zbora rS, obISkaL pedIatrIčno kLInIko UkC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi UkC Ljubljana pediatrično kliniko UkC Ljubljana

je decembra obiskal predsednik državnega zbora rS, dr. Milan br- glez. pogovarjal se je z vodstvi UkC Ljubljana, pediatrične klinike ter nekaterimi predstojniki kliničnih oddelkov in vodji služb pediatrične klinike ter vsemi drugimi zaposlenimi, ki jih je srečal na ogledu. po pogovoru si je ogledal glavno kuhinjo, specialistično ambulantno dejavnost, funkcionalno diagnostiko – Službo za radiologijo z Mr, sprejemno triažno ambulanto in nekatere klinične oddelke pediatrične klinike UkC Ljubljana.

Z vodstvoma UKC Ljubljana, Pediatrične klinike in nekaterimi predstojniki kliničnih oddelkov se je dr. Milan Brglez pogovarjal o delovanju Pedi- atrične klinike in težavah s financiranjem.

Biserka Marolt Meden, poslovna direkto- rica Pediatrične klinike, je predstavila Pedi- atrično kliniko z vsemi njenimi dejavnostmi, kadrovsko strukturo zaposlenih, še poseben poudarek pa je namenila aktivnostim, ki jih izvaja Pediatrična klinika že nekaj let za spremembe financiranja dejavnosti Pediatrične klinike, tako hospitalne kot ambulantne. Po- vedala je, da ima negativni finančni rezultat Pediatrične klinike vzrok predvsem v podce- njenih ter neplačanih preseženih programih.

Pediatrična klinika namreč vsako leto prese- ga delovni program, saj realizirajo približno 20 odstotkov več odpuščenih pacientov za ZZZS; v specialistično ambulantni dejavnosti pa med 15 in 20 odstotkov več obiskov in rea- liziranih specialističnih točk nad planom.

Generalni direktor UKC Ljubljana, mag. An- draž Kopač, je povedal: »Tako celotni UKC Ljubljana kot seveda tudi Pediatrična klinika se trudimo varčevati na vseh področjih, a nikakor ne na škodo pacientov. Trudimo se za zagotovi- tev financiranja vseh tistih programov, ki jih UKC Ljubljana naredi za ZZZS in si seveda želimo za- gotoviti financiranje za vse nove programe, ki bi jih radi izvajali v dobro naših pacientov. Seveda končni cilj vseh je uravnoteženo poslovanje.«

Predsednik Državnega zbora RS, dr. Milan Brglez, je po obisku Pediatrične klinike v Ljubljani de- jal: »Tudi mene preseneča način financiranja, ki ne ustreza potre- bam, ki jih ima Pediatrična klinika, saj se pri otrocih ne sme varčevati in financiranje zdravstva s huma- nitarnostjo ne sme biti rešitev.

Sistem ne bo resnično dober, dokler ne bo tak, da se bo lahko vzdrževal sam. Spreminjajo se tako bolezni kot vse drugo, zato je treba prilagajati sistem življenju in ne življenje sistemu. V Pediatrično kliniko bi morali, glede na to, da se ukvarja z otroki, vlagati daleč največ. Odkritih je namreč vse več bolezni in vedno več je odvisno od čim zgodnejšega odkrivanja. Pre- seneča me, da Slovenija še vedno ni vključena v presejalne progra- me (novorojenčkov) za številne bolezni, pa bi lahko bila. Hrvaška ima 20 presejalnih programov, Slovenija pa le dva. To ne gre in takšne zadeve je treba spodbuditi, saj moramo maksimalno izkoristiti naše strokovno znanje. Vidim, da je v Pediatrični kliniki več dobrih zgodb kot tistih slabih, o katerih običajno slišimo in beremo. Ima-

mo čudovit zdravstveni sistem, ki deluje, in na katerega moramo biti ponosni.«

Dr. Milan Brglez se je med ogledom nekaterih kliničnih oddelkov in služb Pediatrične klinike pogovarjal z otroki, njihovimi starši in zaposlenimi.

Napovedal je humanitarno nogometno tek- mo, ki bo potekala med poslanci Državnega zbora in Športnim društvom olimpiki, 21.

decembra 2016, v dvorani Stožice. Izkupiček bodo med drugim namenili za opremo Pedi- atrične klinike, tokrat pa je prinesel košaro s sadjem in pobarvanke ter barvice. 

(8)

AKTUALNO

8 obISk predSednIka vLade, dr. Mira Cerarja in MInIStrICe za zdravje, Milojke kolar

Celarc v porodnišnici Ljubljana in

predaja najSodobnejŠega Uz aparata

Služba za odnose z javnostmi UkC Ljubljana predsednik vlade republike Slo-

venije, dr. Miro Cerar, je skupaj z ministrico za zdravje, Milojko kolar Celarc, v uporabo porodnišnici Ljubljana (ko za perinatologijo gi- nekološke klinike UkC Ljubljana) predal sodobni ultrazvok za 3d/4d preiskave v ginekologiji in porodni- štvu. vlada republike Slovenije je za ultrazvok namenila 249.950 eUr.

Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, je ob obisku Porodnišnice Ljubljana povedal: »Že meseca februarja letos sva skupaj z ministrico za zdravje, Milojko Kolar Celarc, sprejela slo- venske raziskovalce, ki so prvi na svetu potrdili povezavo med virusom zika in mikrocefalijo.

Takrat so raziskovalci izpostavili, da bi za svoje delo potrebovali sodoben ultrazvok. Njihovi prošnji sva prisluhnila, Ministrstvo za zdrav- je RS je izvedlo javno naročilo in danes sva najino obljubo izpolnila. Ultrazvok namenjamo vsem bodočim mamicam in očkom v Sloveniji, to je investicija v nova življenja. Vlada si pri- zadeva za moderno zdravstvo, ki bo omogo- čalo najboljše pogoje za vsako mamico, ki se v Sloveniji odloči za otroka. Upam, da bo ta ultrazvok v pomoč slovenskim raziskovalcem, zdravnicam in zdravnikom ter ostalim, da na- daljujejo z uspešnim delom na področju razi- skovanja in znanosti.«

Ministrica za zdravje RS, Milojka Kolar Ce- larc, je povedala: »Vesela sem, da smo uspeli javni razpis za ta sodoben ultrazvok razmero- ma hitro izpeljati, in to brez revizijskih zahtev- kov. Veseli me, da smo uresničili obljubo, ki smo jo dali konec februarja letos. Verjamem, da bo najsodobnejši ultrazvok z vrhunsko teh- nologijo 3D/4D pripomogel, da boste zdravniki pri svojem delu še bolj uspešni.«

Prim. Tanja Blejec, dr. med., namestnica predstojnice Ko za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana je povedala, da gre za najnovejši ultrazvok za preiskave v ginekologiji in porodništvu, ki ga bodo zaposleni v lju- bljanski porodnišnici uporabljali pri diagnostiki

in zdravljenju nepravilnosti v času noseč- nosti, predvsem pri nepravilnostih srca.

Prof. dr. Adolf Lu- kanovič, dr. med., strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana, se je v imenu vseh zaposlenih predsedniku Vlade RS in ministrici za zdravje zahvalil z beseda- mi: »Današnji dan je vsekakor poseben dan, saj gostimo tako viso- ka gosta slovenske politike. Ljubljanska porodnišnica je bila že pred 60 leti pred- stavljena kot vzorčna ustanova, kot model delovanja dobre poro- dniške prakse in vzor v mednarodnem merilu. Z obi- skom ste dokazali, da razumete in cenite znanstvene dosežke sloven- ske medicine, da sprejemate dejstvo, da je pomembnost skrbi za nosečnice v naši družbi bila, je in bo prioritetna. Kajti ni ga človeka, ki bi ostal ob rojstvu otroka ravnodušen, ni ga človeka, ki se mu ne bi srce ogrelo ob pogledu na majhno, nebogljeno bitje in ga obdalo z ob- čutkom topline in radosti.« Slovensko porodni- štvo ima dolgoletno tradicijo

dostojanstva in človečnosti v skrbi za nosečnice, porodnice in njihove otroke.

Vodja Službe za neonatologijo, dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., je vladni delegaciji predstavila Enoto intenzivne nege in terapije no- vorojenčkov in nedonošenčkov ter povedala: »Letos se je rodi- lo že približno 60 otrok, težkih

kilogram ali manj.

Število nedono- šenčkov se ne

povečuje, kot bi morda sklepali glede na pre- poln intenzivni oddelek ljubljan- ske porodnišnice, se pa prezgodaj rojeni otroci rojevajo vse bolj zgodaj. Meja za možnost preživetja pri nas in po (razvitem) svetu je 22 tednov, pri čemer jih polna nosečnost šteje 40. V Sloveniji je otrok, ki se rodijo 18 tednov prezgodaj in ki ob rojstvu tehtajo približno 500 gramov, malo.«

Predsednik vlade in ministrica sta se zadržala tudi v daljšem pogovoru z mamicami in očeti na tem oddelku. 

Ultrazvočni aparat v vrednosti 249.950 evrov bo podpo- ra raziskavam v naši osrednji slovenski porodnišnici, kjer na enem mestu obravnavamo največje število slovenskih nosečnic in zdravimo

najbolj bolne nosečnice ter njihove no- vorojenčke iz vse Slovenije. podarjena

oprema bo tudi pomembno prispe- vala k nadaljnjemu razvoju zna-

nosti, diagnostike in zdravljenju nepravilnosti v času

nosečnosti.

(9)

AKTUALNO 9

področje za nabavno dejavnoSt v UkCL

Mag. bojan Uran, pomočnik generalnega direktorja za nabavo nabava vseh materialov, storitev,

opreme in gradenj se v UkC Ljublja- na izvaja centralizirano. področje nabave je del SUpaS-a in je locira- no na zaloški 14. večina zaposlenih našo nabavno službo pozna v glavnem preko skladišč, od koder se oskrbujejo, in to sta v II. kleti skla- dišče vgradnega in potrošnega me- dicinskega materiala ter skladišče nemedicinskega blaga. bolj speci- alizirani skladišči sta še skladišče živil pri kuhinji, kjer pa oskrbujejo predvsem centralno bolniško kuhinjo in kuhinjo na pediatrični kliniki. na lokaciji zaloška 14 je še eno skladišče namenjeno oskrbi tehnič- nih služb z električnim, vodovodnim in ostalim tehničnim materialom.

Za potrebe izvajanja oskrbe imamo področje or- ganizirano po službah, ki pokrivajo posamezne skupine izdelkov, materialov ter storitev, in sicer:

•

služba nabave zdravil (nabavlja regi- strirana in neregistrirana zdravila, farma- cevtske kemikalije in droge, radioizotope, kontaktno embalažo za lekarno, razkužila in sredstva za nego rok, medicinske pline

…). Službo vodi mag. Petra M. Samsa;

•

služba nabave vgradnega medicin- skega materiala (nabavlja izdelke, ki se vgrajujejo v telo, dializni material ter material za RtG preiskave, stomatološki material). Vodja službe je mag. Samo Štajner;

•

služba nabave medicinsko potrošne- ga materiala (nabavljajo obvezilni mate- rial, med. material za enkratno uporabo, ves material za uporabo v laboratorijih, material za večkratno uporabo …). Vodja je ga. Martina Baraga;

•

služba nabave nemedicinskega mate- riala (splošni potrošni material, material za pranje in čiščenje, tehnični material, pisarniški material, rezervni in nadomestni deli, tekstilni materiali ter bolniško perilni materiali). Do upokojitve konec leta jo vodi g. jožef Hanžič;

•

služba nabave opreme in drobnega materiala (oprema – tudi računalniki, pohištvo, kirurški instrumentarij …). Posle vodi ga. Barbara Cerkvenik;

•

služba priskrbe storitev (medicinske storitve – inštituti medicinske fakultete, onkološki inštitut, Zavod za transfuzijsko medicino in nemedicinske storitve – varo-

vanje, pranje, čiščenje, vzdrževanje medicinske opreme (Siemens, Draeger, Philips

…). Za delovanje službe skrbi ga. Karmen P. tršelič;

•

služba zagotavljanja gradenj (investi- cije, investicijsko in tekoče vzdrževanje objektov in vgrajene opreme …). Vodja službe je g. Ignac Mušič.

•

služba nabave živil (oskrbujejo obe bol- nišnični kuhinji z vsemi živili za cca. 1.800 bolnikov dnevno s tremi obroki in preko 50 različnimi meniji). Za nemoten potek dela skrbi ga. Lučka Lukan;

•

služba za javna naročila (vodenje po- stopkov javnih naročil). odgovoren je mag.

Iztok Povše;

•

služba za popis (popisovanje osnovnih sredstev ob inventurah in vnos nabavljenih osnovnih sredstev v računovodske eviden- ce). Službo vodi ga. Andreja Grum.

od aprila letos je v veljavi nova verzija Zako- na o javnih naročilih, ki je na nekaterih po- dročjih radikalneje posegel v odvijanje samih postopkov. Kot pravilno opažajo številni naši sodelavci iz bolniških oddelkov, je sodelovanje v strokovnih komisijah dokaj zahtevno opravi- lo. Ni namreč enostavno pripraviti neoporeč- nih strokovnih opisov izdelkov in opreme, ki jih vsakodnevno uporabljajo za oskrbo svojih bolnikov. opisi morajo biti brezhibni do te mere, da so z njimi zadovoljni tudi njihovi sodelavci in to ne zgolj na njihovem oddelku, ampak na vseh oddelkih naše ustanove. to seveda ni enostavno, saj je treba upoštevati in sprejeti številne kompromise.

Potem se srečujejo še s pritiski dobaviteljev, ki poskušajo na vsak način doseči uvrstitev svojih proizvodov v potencialni nabor. V nabavni službi poskušamo z anonimnostjo za- ščititi imenovane strokovne sodelavce pred

vsiljivimi ponudniki. Ko naposled uspemo z objavo posameznega javnega naročila, so strokovni sodelavci dolžni še odgovarjati na številna anonimna vprašanja ponudnikov in to v relativno kratkem roku. Njihovo delo se nadaljuje s pregledovanjem dospelih ponudb, saj morajo preveriti, ali dospele ponudbe oz.

opisi ponujenih izdelkov v resnici izpolnjujejo zahtevane kriterije. Ne morete si misliti, kaj vse nekateri ponudniki ponujajo kot ustrezno!

V zahtevnejših primerih morajo celo zahtevati vzorce, da se lahko pravilno odločijo.

Naš letni angažma v številkah:

•

izstavili smo preko 63.000 zunanjih naročilnic (dnevno preko 250),

•

prejeli smo preko 84.000 faktur za dobavljeno blago in storitve (dnevno preko 330),

•

nabavili smo 21.137 različnih materialov in izdelkov,

•

vrednost nabave je znašala 139 mio €,

•

začeli smo z 112 postopki javnih naročil. Letos že 91.

Dobavitelji so nam od 1. 1. 2015 do danes vložili 10 zahtevkov za revizijo. V le petih postopkih smo izgubili revizijski postopek in smo morali spremeniti našo odločitev. Pri vseh je bil glavni razlog neustreznost strokovnih kriterijev. Skupaj to pomeni, da smo od 203 postopkov v dveh letih pri le petih imeli resne te- žave pri oblikovanju strokovnih kriterijev.

Skratka, sodelovanje v postopkih ni enostavno. Zato pa tudi v te komisije imenujemo sodelavce, ki so strokovno kompetentni in lahko s svojo avtoriteto dosežejo tudi kakšne spremembe tako pri načinu kot vrsti uporabe raz- pisanih izdelkov. Seveda vse opisano bremeni njihovo sprotno delo na oddelkih z bolniki. ob tej priložnosti se zato vsem imenovanim v raz- pisne komisije tako v imenu bolnikov kot vseh sodelavcev v nabavni službi zahvaljujem za sodelovanje in jih pozivam k še bolj intenzivnemu angažiranju v postopkih javnega naročanja.

Po pričevanju številnih strokovnih sodelavcev uspešno zaključeni postopek v večini primerov odtehta vloženi napor. Cilj je, da so tudi upo- rabniki in bolniki zadovoljni z izborom.

Seveda pa se očitkom o pristranosti razpisov ne moremo izogniti. je pa ob tem potrebno opozoriti, da je stopnja zahtevnosti zdravljenja v naši ustanovi tista, ki v veliki meri od- reja vrsto izdelkov. Poleg tega številni aparati zahtevajo točno določene materiale, saj v nasprotnem primeru ali ne delujejo pravilno in so s tem rezultati vprašljivi, ali pa lahko zaradi tega aparati celo izgubijo garancijo. 

(10)

AKTUALNO

10 poročilo o MerjenjU organIzaCIjSke kLIMe za leto 2015 v UkCL

aksinija Lahajnar, mag. prava, strokovna sodelavka, SUpaS Služba za organizacijo in razvoj logistike UkCL

prednoStI boLnIŠnICe Rezultati ankete kažejo, da so zaposleni zadovoljni s stalnostjo zaposlitve in po svoji moči pri- spevajo k doseganju standarda kakovosti. Čutijo se odgovorne za svoje delo, zavedajo se nuj- nosti sprememb v bolnišnici, znanje delijo drug z drugim, so pripravljeni na dodaten napor, če je le-ta potreben za opravlja- nje dela, in so na splošno zadovoljni tako s svojim delom kot z delovnim časom.

Zaposleni so zavzeti zavzeti za svoje delo in menijo, da bolni- šnica spada med bolj uspešne organizacije. Prav tako so zadovoljni s svojimi nadrejenimi in imajo jasno predstavo o tem, kaj se od njih pri delu pričaku- je. Zaposleni so samostojni pri opravljanju svojega dela in zadovoljni s svojimi sodelavci.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UkCL) se je tudi lansko leto v mese- cu marcu vključil v nacionalni projekt za primerjalno raziskovanje organizacijske klime, sistemov vodenja in zadovoljstva zaposlenih v slovenskih organizacijah (podjetjih) z namenom nadaljnjega iskanja priložnosti za iz- boljšave na področju organizacijske klime, sistemov vodenja in zadovoljstva zaposlenih.

Merjenje organizacijske klime za leto 2015 je potekalo po metodologiji SioK, ki omogoča meritev in analizo organizacijske klime, sistemov vodenja, zadovoljstva zaposlenih ter primerjavo z drugimi zdravstvenimi zavodi, organizacijami in podjetji v Sloveniji.

Anketni vprašalnik omogoča zaposlenim, da izrazimo svoje mnenje o organizacijski klimi po sklopih (organiziranost, strokovna usposobljenost in učenje, odnos do kakovosti, mo- tivacija in zavzetost, pripadnost organizaciji, notranji odnosi, vodenje …) ter s komentarji podamo konkretne predloge oziroma izrazimo osebno mnenje o zadevah, ki jih želimo izpostaviti, ali bi jih želeli drugače urediti.

Novost pri izvedbi ankete v tem letu je bila ta, da smo zaposlenim omogočili tudi možnost spletnega anketiranja, ki so ga sodelavci predlagali v prejšnjih anketah.

rezULtatI ankete

Udeležba je bila 22,4-odstotna, kar pomeni, da je od 7.926 zaposlenih vprašalnik izpolnilo 1.773 udeležencev (od tega je 421 zaposlenih sodelovalo po spletni anketi). Udeležba je bila v primerjavi z lanskim letom za 1,5 od- stotka višja.

Podrobnejša analiza podatkov o udeležbi zaposlenih po posameznih organizacijskih enotah kaže različne odstotke udeležbe. Najvišja udeležba je bila v organizacijski enoti Klinični inštitut za medicino dela, prometa in

IzzIvI boLnIŠnICe

Anketa kaže, da imajo zaposleni premalo možnosti za iz- obraževanje in usposabljanje.

O tem, kaj se dogaja v drugih enotah, niso dovolj informirani, pretok informacij je na splo- šno pomanjkljiv. Zaposleni bi zapustili svoje delovno okolje za boljše plačano delo. Dobro opravljeno delo ni vedno opa- ženo in nagrajeno, pristojnosti in odgovornosti med sabo niso najbolj uravnotežene, politika in cilji organizacije niso jasni vsem zaposlenim.

Nekateri nadrejeni ne sprejemajo utemeljenih pripomb na svoje delo, odločitve se veliko- krat ne sprejemajo pravočasno.

Rezultati ankete kažejo na relativno nizko zadovoljstvo zaposlenih z delovnimi pogoji (oprema, prostori …).

(11)

AKTUALNO 11

Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v UkCL za leto 2016

aksinija Lahajnar, mag. prava, strokovna sodelavka, SUpaS Služba za organizacijo in razvoj logistike UkCL športa – 53,6-odstotna, najnižja v Službi bol-

nišnične prehrane in dietoterapije – 6,1-odstotna.

SkUpnI IndekS organIzaCIjSke kLIMe za Leto 2015 v UkCL znaša 3,17

Skupni indeks je povprečna vrednost vseh klimatskih kategorij, ki je bila nižja, kot je slovensko povprečje v zdravstvu, in sicer za –0,09 točke. Povprečna vrednost klimatskih kategorij je v letošnjem letu za +0,13 točke višja kot v letu 2014 in za 0,26 točke višja kot leta 2013.

Ključne prednosti bolnišnice na področju organizacijske klime se odražajo predvsem na področju odnosa do kakovosti (3,60), inova- tivnosti in iniciativnosti (3,41) in na področju motivacije in zavzetosti zaposlenih (3,39).

Vse tri kategorije so bile v primerjavi z letom 2014 višje ocenjene. Pripadnost zaposlenih je v letošnjem letu višja kot lansko leto (+0,07).

Ključni izzivi se kažejo predvsem na podro- čju poznavanja poslanstva in vizije ter ciljev (3,02), nagrajevanja (2,74) in razvoja kariere (2,87), kjer so bile ocene v letošnjem letu viš- je kot lansko leto.

V primerjavi z lanskim letom so zaposleni vsa področja ocenili višje kot lansko leto. Najvišja pozitivna odstopanja so vidna na področjih:

strokovna usposobljenost in učenje (0,17), notranje komuniciranje in informiranje (0,17),

razvoj kariere (0,30), nagrajevanje (0,17) in zadovoljstvo zaposlenih (0,21).

IndekS zadovoLjStva

zapoSLenIh za Leto 2015 v UkCL znaša 3,38

Indeks zadovoljstva je v primerjavi s povpre- čjem Slovenije v panogi zdravstva malenkost nižje ocenjen in odstopa za –0,09 točke.

Zadovoljstvo na splošno raste, saj je razlika v povprečju v primerjavi z lanskim letom za 0,21 točke.

Zaposleni so najvišje ocenjevali zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve (4,25), zadovoljstvo z delom (3,89), s sodelavci (3,79), z delovnim časom (3,79) in z neposrednim vodjem (3,65).

tudi zadovoljstvo s statusom v bolnišnici je še vedno visoko ocenjeno (3,34).

Nekoliko višje nezadovoljstvo se med zaposlenimi kaže predvsem na področju zadovoljstva z možnostmi za izobraževanje (3,05), z vodstvom organizacije (3,03) in z možnostmi za napredovanje (2,92).

Najbolj pa so zaposleni nezadovoljni z delovnimi pogoji (2,82) in s plačo (2,70).

V primerjavi z lanskim letom je bilo zadovoljstvo ocenjeno višje, predvsem zadovoljstvo s statusom (0,24), z možnostmi za izobraževa- nje (0,32), z možnostmi napredovanja (0,67) in zadovoljstvo s plačo (0,32).

Vsem, ki ste sodelovali v raziskavi, se zahvaljujemo!

UkrepI

Na podlagi rezultatov raziskave o merjenju organizacijske klime in analize podanih komentarjev je Služba za organizacijo in razvoj logistike pripravila ukrepe, kako izboljšati nekatera podro- čja, ki so se izkazala za slabša, saj s pojmom organizacijske klime opredeljujemo vse tiste zna- čilnosti, ki vplivajo na vedenje zaposlenih v njej.

Rezultati raziskave so letos pr- vič objavljeni na Intranetu pod Služba za organizacijo in razvoj logistike. Rezultati merjenja organizacijske klime in sprejeti ukrepi bodo v naslednjem me- secu predstavljeni tudi po posameznih klinikah in inštitutih.

S spremljanjem organizacijske klime v UKCL je v prihodnje vsekakor potrebno nadaljevati.

Vodenje in notranji odnosi sta tisti področji, ki v prihodnosti po- menita nov izziv tako za vodstvo UKCL kot tudi za vse zaposlene.

Ob naslednji meritvi organizacijske klime bo možno preučiti in analizirati učinke sprejetih ukrepov ter na podlagi le-teh sprejeti nove.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) se bo tudi letos vključil v nacionalni Projekt za primerjalno raziskovanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v slovenskih organizacijah z namenom nadaljnjega iskanja priložnosti za izboljšave na področju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. V prvem trimesečju tega leta bomo zato ponovno izvedli merjenje organizacijske klime in zadovoljstva naših zaposlenih, na podlagi rezultatov pa bomo predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na povečanje zadovoljstva. o rezultatih izvedene ankete in sprejetih ukrepov vas bomo obvestili oziroma jih bomo objavili na intranetu.

Anketni vprašalnik bo kot vsako leto na voljo v papirni obliki. Za vse tiste, ki imate elektronski naslov, bo možnost elektronskega izpolnjeva- nja ankete. Pri izvedbi ankete bo zagotovljena anonimnost in enakost vseh zaposlenih.

V anketiranje bomo vključeni vsi zaposleni v UKCL, zbiranje odgovorov pa bo potekalo do 14 dni po razdelitvi anketnih vprašalnikov. Vsa druga navodila v zvezi z izvedbo anketiranja bomo prejeli skupaj z anketnim vprašalnikom. 

(12)

AKTUALNO

12 bodI zvezda In ne MečI petard

naj bo raba pirotehnike varna in uvidevna

Služba za odnose z javnostmi UkC Ljubljana pošteno smo že zakoračili v mesec

december in na trgovskih policah bodo tudi pirotehnični izdelki. Upo- raba petard je v Sloveniji prepoveda- na že od leta 2008, vseeno pa zaradi njihove neustrezne rabe še vedno beležimo primere tudi zelo hudih poškodb, zaradi katerih so mnogi mladi zaznamovani za vse življenje.

poškodovanega dela telesa namreč niti s sodobnim znanjem in tehničnim napredkom v medicini ni mogoče povrniti v prvotno stanje.

Da bi preprečili poškodbe zaradi piro- tehničnih sredstev in vsem omogo- čili varne praznike, so tudi letos strokovnjaki UKC Ljubljana, skupaj s predstavniki General- ne policijske uprave, pozvali k varni rabi pirotehničnih izdelkov. Letošnjo preventivno akcijo »Bodi zvezda, ne meči petard!« je podprl tudi najboljši motokrosist na svetu, tim Gajser.

Vsi si želimo, da bi bil december vesel, vesel za vse. A kljub našim prizadevanjem, opozorilom zdravnikov, fotografijam poškodb, preventivnim aktivnostim na šolah in veliki medijski podpori, prihaja do poškodb. Ni nam

vseeno, ko vidimo, da bo posledice nepremi- šljene rabe pirotehničnih sredstev moral nosi- ti mlad človek celo življenje.

Danijel Jug, Sektor splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi je povedal, da lansko leto ni minilo brez

poškodb. od 12 evidentiranih poškodb jih je bilo namreč kar 10 med mladoletniki, glavni vzrok za nastanek poškodb pa sta objestnost in nepremišljenost. V večini primerov je šlo za lahke telesne poškodbe, pri dveh pa bodo posledice trajne. V času božično-novoletnih praznikov so lansko leto zabeležili za 49 odstotkov manj kršitev določb Zakona o eksplo- zivih in pirotehničnih izdelkih.

Tim Gajser, svetovni prvak v motokrosu in vrhunski športnik, zaposlen v policiji, je poudaril: »Še nikoli nisem dr-

žal petarde v rokah!

Zavedam se, kaj bi lahko zapravil. V metanju petard namreč ni nič lepega, to moti ljudi, pa tudi živali in navsezadnje je zelo ne- varno. Bodite zvezde in ne mečite petard, da ne bi prišlo do poškod- be, kajti posledice lahko nosite celo življenje. Raje si prosti čas zapolnite s ka- kšnim športom, glasbo, drugimi prostočasnimi dejavnostmi, ki vam bodo v veselje in vašim bližnjim v ponos.«

Dober teden, ko smo opozarjali, da smo v me- secu decembru, nas je pretresla vest o hudo poškodovanem 14-letnem dečku, ki se je poškodoval s pirotehničnimi sredstvi. Dečka smo sprejeli v UKC Ljubljana, ima hudo po- škodbo obraza, oči, sluha ter amputirani roki na nivoju desnega in levega zapestja.

Zato smo ob tej pretresljivi zgodbi ponovno opozarjali vso slovensko javnost in prosili novinarje, naj vsak dan ozaveščajo, kako ne- varna je uporaba pirotehničnih sredstev in kakšne so njihove grozljive posledice.

Prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., predstojnik Ko za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike, je ponovno opozoril: »V medijih poročate o hudih telesnih poškodbah, ki so posledica napačne uporabe pirotehničnih sredstev, potem pa se nekako zadnja leta

število poškodb s piro- tehničnimi sredstvi upada.

zagotovo je zelo pomembno ozaveščanje. Mladi, stari od 11 do 20 let ne gledajo televizije in ne poslušajo radia, so najbolj

ogrožena skupina, njihovi starši pa spremljajo medije.

zato so opozorila name- njena prav njim.

prava slika izgubi. Dejstvo je, da se poškodo- vanega dela telesa po poškodbi nikoli več ne more povrniti v enako stanje.

Živimo v kompleksnem svetu, svetu številnih vprašanj in izzivov, zato je zelo pomembno psihofizično stanje posameznika in družbe.

Vsaka telesna poškodba poslabša delovanje telesnega ustroja in estetski videz. Poškodbe nas postavijo v slabši položaj, lahko tudi na rob družbe. Življenje brez roke ali noge, s tež- ko poškodbo tudi drugih delov telesa, je težko življenje. Pozna se pri karieri, iskanju službe, in lahko tudi pri iskanju partnerja. Življenje brez prstov, ali celo roke, oziroma brez obeh rok, je še zlasti za tako mlado osebo, ki je na začetku svoje ustvarjalne poti, nepredstavlji- vo. Pozivam mlade, naj pirotehniko prestavijo v virtualni svet, svoje življenje pa živijo polno v realnem svetu, svetu objemov, iskrenih na- smehov, prijateljskega druženja in nežnih do- tikov…….« 

(13)

AKTUALNO 13

visok seštevek euro heart Index 2016 in »uvrstitev« na 5. MeSto Med 30-imi evropSkIMI državaMI za SLovenIjo – dokaz celovito uspešnega obvladovanja bolezni srca in žilja

prof. dr. zlatko Fras, dr. med., strokovni direktor Interne klinike UkC Ljubljana euroheartIndex (ehI) je sestavljeni

kazalnik uspešnosti in učinkovitosti zdravstvenih sistemov evropskih dr- žav na področju obvladovanja raz- ličnih vidikov srčno-žilne medicine.

Sestavljen je iz pokazateljev stanja na področju dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja (bSž) in nji- hovega preprečevanja, obsega in kakovosti izvajanja diagnostičnih in terapevtskih postopkov, dostopnosti zdravstvene oskrbe na tem področju, in končno tudi nekaterih bistvenih zdravstvenih izidov v zvezi z bSž.

Slovenija je s 5. mestom na »lestvici (mimogrede, splošna ocena za slovenski zdravstveni sistem v letu 2014 nas je uvrstila na 19. mesto) celo na- predovala v primerjavi z letom 2008, ko je bila tovrstna kompleksna ocena objavljena prvič. četudi je lahko tovrstno rangiranje in predvsem naš dosežek za marsikoga tudi dvorezen meč, pa gre nesporno za svojevr- stno priznanje celotni stroki. preveč skromno bi bilo, če bi ob objavi tega celostnega pokazatelja učinkovitosti zanikali osrednjo vlogo vseh deležni- kov iz UkC Ljubljana.

oSnove

Bolezni srca in žilja, med katerimi kot bole- zenski substrat prednjači ateroskleroza, so v razvitem delu sveta že desetletja najpogo- stejši vzrok umrljivosti, obolevnosti in inva- lidnosti in povzročijo do 40 odstotkov vseh smrti. ocenjujejo, da je finančna obremenitev zdravstvenih sistemov zaradi BSŽ v državah Evropske zveze preko 110 milijard evrov (oz.

v povprečju okoli 223 EUR na prebivalca), kar pomeni okoli 9 do 10 odstotkov vseh stroškov za zdravstvo. Neposredni in posredni stroški zdravljenja BSŽ pa še naraščajo.

V zadnjih 30 letih se je, zlasti v razvitejših dr- žavah zahodnega sveta, tudi Sloveniji, umrlji-

vost za BSŽ zmanjšala za več kot polovico (iz- računamo lahko, da danes v Sloveniji na leto zaradi BSŽ umre okoli 3,200 ljudi manj kot leta 1985), k čemer sta največ pripomogla: zmanj- ševanje razširjenosti in izraženosti poglavitnih dejavnikov tveganja za aterosklerotično bole- zen (kajenja, hiperholesterolemije, arterijske hipertenzije) zaradi terapevtskih sprememb življenjskega sloga v povezavi z agresivnejšim režimom doslednega zdravljenja z zdravili, ter nekatere zares revolucionarne spremembe v zdravljenju koronarne bolezni (tromboliza, koronarna angioplastika in vstavljanje žilnih opornic, aortokoronarne obvodne operacije, itd.). ocenili so, da naj bi bil doprinos preven- tivnih dejavnosti in različnih oblik zdravljenja približno 50 : 50 odstotkov. Izboljšanje pre- ventive pomeni, da je novih primerov bolezni nekoliko manj, pa tudi, da v primerih manife- stno obolelih dokaj dobro uravnavamo dejav- nike tveganja, zaradi česar ljudje »manj« umi- rajo, življenjska doba

pa se podaljšuje. Po- sebej velja izpostaviti tudi dejstvo, da smo izjemno izboljšali tudi obravnavo manife- stnih oblik bolezni, tako s postopki na- predne diagnostike, kakor tudi zdravljenja z zdravili, invazivnimi kardiološkimi inter- vencijami, ter kirur- škimi posegi. tako je bila npr. Slovenija že

pred desetletjem po številu takojšnjih dilata- cij koronarnih arterij ob srčnem infarktu med vodilnimi v Evropi. Na številnih ožjih področjih smo tako več kot primerljivi, celo pred števil- nimi razvitejšimi (bogatejšimi) državami, kar je po mojem osebnem mnenju ne le zasluga znanja, temveč tudi ali predvsem osebne zavzetosti, vztrajnosti in predanosti nekaterih naših vrhunskih strokovnjakov. Zdi se, da je določena prednost tudi majhnost države, saj

lahko z organizira- nim in sistematičnim pristopom bistveno hitreje in lažje pokrije- mo celotno geograf- sko področje.

vLoga In poSLanStvo UkCL S področjem srčno-žilne medicine se v UKC Ljubljana ukvarjamo na številnih strokovno- -organizacijskih enotah. S svojo dejavnostjo, predvsem za področji intervencijske kardiologije (z >5,000 invazivnimi/intervencijskimi obravnavami, zlasti koronarne bolezni) ter srčne kirurgije (že >1,000 operacij na odpr- tem srcu) pokrivamo dobri 2/3 nacionalnih potreb. Kljub zaostrenim razmeram v zvezi z zagotavljanjem potrebnih virov sledimo naj- sodobnejši stroki in z nekaterimi dosežki, kot

je npr. število presajenih src/milijon prebival- cev ohranjamo prvenstvo, celo v globalnem smislu. Po svoje izjemni »preboji« za dane razmere, priložnost za zadovoljstvo in čestit- ke, a hkrati tudi nesporna zaveza, da zlasti z vlaganji v pomlajeno in številčnejšo kadrovsko strukturo poskusimo narediti še več.

V zadnjem desetletju nam je z vodilno vlogo UKC Ljubljana uspelo v Sloveniji uveljaviti tudi novo specializacijo iz kardiologije in vaskular-

Euro Heart Index 2016 – skupni rezultat in uvrstitev držav v EHI 2016 prof. dr. Zlatko Fras, dr.

med., strokovni direktor Interne klinike

nadaljevanje na naslednji strani

(14)

AKTUALNO

14 S priključitvijo na zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo

krvi – napravo eCMo –

poMagaMo boLnIkoM, prI katerIh ožIvLjanje nI bILo USpeŠno

Služba za odnose z javnostmi na kliničnem oddelku (ko) za intenzivno interno medicino Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UkCL) po zdravljenju odraslih bolnikov z odpovedjo srca in pljuč s priključitvi-

jo na zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo krvi (napravo eCMo) zdra v n i k i pomagajo tudi bolnikom, pri katerih oži- vljanje ni bilo uspešno.

Za zdravljenje s postop- kom ECMo smo v UKC Ljublja-

na vlogo za financiranje projekta iz terciarnih sredstev oddali že leta 2011, dobili odobreno pri Razširjenem strokovnem kolegiju interni- stičnih strok pri Ministrstvu za zdravje RS, vendar financiranje še vedno ni urejeno.

Bolniki, pri katerih je prišlo do zastoja srca, imajo še vedno slabo preživetje. ob zastoju srca namreč organi ne dobijo krvi, celice pro- padejo in funkcija organov se poslabša ali celo neha delovati. Predvsem imajo slabo prognozo tisti bolniki, pri katerih oživljanje traja več kot 10 minut. Najbolj se ob tem poškodujejo mož- gani, kar lahko privede do možganske smrti. »Z metodo ECMO bolnike, pri katerih traja oživlja- nje več kot 10 minut, priključimo na zunajtelesni krvni obtok in s tem zagotovimo preskrbo orga- nov s krvjo in kisikom. S tem lahko preprečimo hujšo okvaro možganov in izboljšamo prežive- tje bolnikov s srčnim zastojem,« je obrazložila prim. dr. Vojka Gorjup, dr. med., namestnica predstojnika Ko za intenzivno interno medicino Interne klinike UKCL.

Zunajtelesni krvni obtok, ki ga s tujo kratico poimenujemo ECMo (Extracorporeal membrane oxygenation), je metoda, ki pri bolnikih s popolno odpovedjo delovanja pljuč in/ali srca, kjer so vse ostale nadomestne metode zdra-

vljenja nezadostne, omogoča, da kupimo čas za zdravljenje osnovne bolezni, in tako damo bolniku možnost preživetja. Metodo uporabi-

mo le pri res najhujših bolnikih, ki so praviloma mlajši

in bi brez uporabe ECMo v naslednjih urah in dneh zanesljivo umrli. Z ECMo iz bolnikovega telesa s pomočjo zunanje črpalke odvzemamo vensko kri, ki ji v posebni kapsuli odstranimo ogljikov dioksid in jo nasičimo s kisikom, nato pa vrnemo nazaj v bolnika. Gre za zapleteno metodo zdravljenja, saj je v bolnikovo telo najprej potrebno natanč- no vstaviti ustrezne cevi, temu pa sledi nadzor in pravočasno ukrepanje v času zdravljenja na intenzivnem oddelku. Pri tem ne gre le za pomembno vlogo zdravnikov - intenzivistov, ampak seveda tudi medicinskih sester, ki morajo imeti specifično znanje o tej metodi in so nena- domestljive. Aparat za zunajtelesni krvni obtok zunajtelesni

krvni obtok, ki ga s tujo kratico poimenujemo eCMo

(extracorporeal membrane oxygenation), je metoda, ki pri bolnikih s popolno odpovedjo delovanja pljuč in/ali srca, kjer so vse ostale

nadomestne metode zdravljenja nezadostne, omogoča, da kupimo

čas za zdravljenje osnovne bolezni, in tako damo bolniku

možnost preživetja.

Postopek ECMo in primer mlade nosečnice so predstavili (od leve proti desni): dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr.

med., doc. dr. Miha Lučovnik, dr. med., prim. dr. Vojka Gorjup, dr. med., prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., prof.

dr. Marko Noč, dr. med., prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.

ne medicine, s čemer so se poleg kardiologije med drugim dokončno odprle tudi možnosti k še boljšemu razvoju področja angiologije.

Dokazujemo, da smo sposobni in zmoremo, a bodimo odkriti - brez sprostitve možnosti v razvoj in investicije, kontinuiranega izobraže- vanja in usposabljanja lastnih vrhunskih strokovnjakov ter poudarkov večji vlogi, krepitvi in izražanju tudi znanstveno-raziskovalnih po- tencialov – dodatnega napredka ne bo.

vIzIja StabILne In UnIverzaLno doStopne, USpeŠne In UčInko- vIte Srčno-žILne MedICIne Četudi je potrebno biti pri interpretaciji raz- ličnih analiz, ki temeljijo na modelih, previden – podatki so namreč običajno zbrani iz več različnih virov, pri čemer ima vsak izmed njih tudi določene omejitve – pa lahko na osnovi objavljenega evropskega »srčnega« indeksa neskromno ugotovimo, da smo kljub omeje- nim virom na področju srčno-žilne medicine v širšem smislu v Sloveniji uspešni. toda, lahko stanje še izboljšamo?

Verjamem, da je ključno nadaljnje vztrajanje v želji po oblikovanju nacionalnim razmeram prilagojenih, z znanstvenimi izsledki podprtih smernic in njihovo sistematično vpeljevanje oziroma udejanjanje, vključno s spremljanjem doslednosti upoštevanja njihovih priporočil.

obstoječe uspehe lahko nadgradimo z obliko- vanjem integrirane nacionalne strategije, do- ločneje opredeljene mreže izvajalcev in zlasti konkretnega akcijskega načrta dejavnosti na področju srčno-žilne medicine, k čemur nas nenazadnje zavezujejo tudi v zadnjih letih usme- ritve in strateški dokumenti, ki so bili sprejeti na ravni držav članic Evropske zveze. Prav ohranjanje univerzalne dostopnosti vrhunske kardiovaskularne medicine celotnemu prebi- valstvu bi lahko (p)ostala unikatna v primerjavi s podobnimi programi v drugih državah.

Učinkovit bo lahko le program, v katerem bomo uspeli na ravni splošnega nacionalnega soglasja in pripravljenosti za sodelovanje tudi v izvedbenem smislu združiti znanstvene, strokovne in izvajalske sile iz kar največjega števila zdravstvenih ustanov, strokovnih medicinskih združenj, vladnih struktur, in nenazadnje nevla- dnih organizacij. Glavni cilj naj bo iskanje novih/

možnih sinergij, ki jih ponuja sistematičen in si- multan pristop. A ne smemo pozabiti, kot velja za vsa področja človekovega delovanja - brez gorečnosti, občutka poslanstva, ter vztrajne zagnanosti in metodičnosti posameznikov, obi- čajno še tako dobro zastavljena »zdravstveno- -politična« iniciativa praviloma (pre)hitro izzve- ni oziroma zastane. 

(15)

AKTUALNO 15

ECMo je sicer enak tistemu, na katerega so bolniki priključeni med operacijami. K uspehu zdravljenja veliko pripomore dobro sodelovanje s perfuzionisti in srčno-žilnimi kirurgi, ki pomagajo pri vstavljanju kanil v žile. Za zdravljenje z ECMo je izurjena vsa ekipa na Ko za intenzivno interno medicino. Medicinske sestre so se izo- braževale v enem največjih ameriških centrov ECMo v Houstonu in tudi v Milanu.

»Na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino (KOIIM) Interne klinike UKC Ljubljana smo ECMO za odrasle internistične bolnike v Slovenijo iz tujine prenesli leta 2009, in jo do danes uporabili pri 121 bolnikih,« je povedal prof. dr. Marko Noč, dr. med., predstojnik Ko

5-aminolevulinska kislina (5-aLa) se zaužije kot prašek, raztopljen v vodi, tri ure pred operacijo. 5-aLa se pospešeno kopiči v tumornih celicah možganov in se v njih presnovi v fotoodsevni presno-

vek, ki se pod osvetlitvijo z modro svetlobo začne svetlikati z značil-

no svetlo vijolično barvo (tumor) na temnomodrem ozadju, ki

predstavlja normalne možgane.

nevrokirurška operaCIja MožganSkega tUMorja gLIobLaStoMa s 5-aLa

fluorescenco in robotsko navigacijo – prvIč v SLovenIjI

Služba za odnose z javnostmi UkC Ljubljana

Slika 1. Robotska navigacija nevrokirurgu projicira v okular operacijskega mikroskopa obris tumorja pri dani globini.

Slika 2. Na normalni svetlobi v globini ne vidimo več tumorja, dokler ne preverimo z modro svetlobo.

Slika 3. Po osvetlitvi z modro svetlobo je še prisotna plast tumorja v globini, ki vijolično odseva in jo kirurg sedaj vidi in lahko odstrani.

na ko za nevrokirurgijo kirurške klinike UkC Ljubljana smo novem- bra prvič v Sloveniji operirali naj- malignejši tumor možganov glio- blastom z uporabo fluorescentnega označevalca 5-aLa in robotsko navigacijo, kar pomeni uvedbo sodob- ne metode kirurškega zdravljenja v domače okolje. prvo operacijo sta opravila nevrokirurga specialista as. dr. tilen žele, dr. med., in alenka vittori, dr. med.

5-aminolevulinska kislina (5-ALA) se zaužije kot prašek, raztopljen v vodi, tri ure pred operacijo. 5-ALA se pospešeno kopiči v tumornih celicah možganov in se v njih presnovi v fotoodsevni presnovek, ki se pod osvetlitvijo z modro svetlobo začne svetlikati z značilno svetlo vijolično barvo (tumor) na temnomodrem ozadju, ki predstavlja normalne možgane.

za intenzivno interno medicino Interne klinike.

In še dodal: »veselja vsega našega osebja ob uspehih in potrtosti ob neuspehih, ki so seveda v medicini in zlasti na tem področju, ko gre za mlajše bolnike, vedno prisotni, se seveda ne da na kratko opisati. taka je prav posebna zgodba mlade nosečnice, ki je zbolela za hudo obliko gripe. Ekipa KoIIM je šla s helikopterjem v UKC Maribor, vstavila zunajtelesni krvni obtok, bolnico prepeljala na naš oddelek (v 23. tednu nosečnosti), kjer je bolnica na zunajtelesnem obtoku ob pomoči naših porodničarjev v 26.

tednu nosečnosti rodila nedonošeno punčko, ki so jo takoj prevzeli naši neonatologi …. In zgodba se je dobro končala.«

5-ALA nevrokirurgu pomaga, da pod mikroskopom in pod svetlobnim filtrom vidi tanke zaplate spremenjenih celic na obrobju tumorja, ki so na normalni svetlobi skoraj neločljive od normalnih možganov, pod modro svetlobo pa se poka- žejo v svetlo vijolični barvi in jih lahko tako vidno označene temeljiteje in varneje odstrani. to je še posebej pomembno ob koncu operacije, v globini na meji med tumorjem in zdra- vimi možgani, in v bližini predelov pomembnih funkcij mo- žganov. Robotska navigacija omogoča nevrokirurgu skozi okular mikroskopa med operiranjem videti obris tumorja, ki ga izračuna računalnik iz MRI slik bolnika (računal-

niški 3D model glave in možganov bolnika).

»Izvajanje robotske navigacije in 5-ALA fluorescence omogoča poseben mikroskop Zeiss Pen-

tero 900, ki smo ga na KO za nevrokirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana kupili julija letos.

Mikroskop v smeri tumorja ro- botsko obrača nevronavigacija Medtronic Stealth Station v.7 in sproti predvaja nevrokirurgu obris tumorja na poljubni globini in usmer- jenosti mikroskopa,« je povedal prof. dr.

Roman Bošnjak, dr. med., svetnik, pred- stojnik Ko za nevrokirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. In še pojasnil: »Oba pripomočka skupaj bosta omogočila temeljitejšo in še varnejšo odstranitev glioblasto- mov, podaljšala čas brez ponovitve bolezni in zvišala kako- vost življenja. Takšnih bolnikov imamo v UKC Ljubljana letno od 50 do 60.« 

Doc. dr. Miha Lučovnik, dr. med., vodja Eno- te za intenzivno nego nosečnic in porodnic Ko za perinatologijo Ginekološke klinike je poudaril, da je deklica, ki se je rodila štiri mesece prekmalu, ob rojstvu tehtala 820 gramov. »Vsi ti otroci imajo lahko težave, ker so v razvoju nezreli. Z inkubatorjem pa jim skušamo nado- mestiti maternico. Zgodbe, kot smo jo predstavili, se nas vse dotaknejo in želimo si, da bi bilo takih, s srečnim koncem, še več,« pa je še dodala dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja Službe za neonatologijo Ko za perinatologijo Ginekološke klinike. 