• Rezultati Niso Bili Najdeni

Poraba gnojil (t)

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2023

Share "Poraba gnojil (t)"

Copied!
15
0
0

Celotno besedilo

(1)

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacquetova 17

1000 Ljubljana

Izobraževanje za kmetijsko svetovalno službo

Kmetijsko okoljski kazalci – stanje, trendi in primerjava z državami EU

PORABA MINERALNIH GNOJIL NITRATI V PODZEMNIH VODAH

Ljubljana, 12. november 2009 Ljubljana, 12. november 2009

Janez SUŠIN , univ. dipl. inž. agr.

(2)

PORABA MINERALNIH GNOJIL

Poraba mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992-2008 (v tonah)

Vir: SURS 0

40.000 80.000 120.000 160.000 200.000

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

P o ra b a g n o jil ( t)

Indeks 08/92 = 71

Indeks 08/03 = 76

(3)

0 10 20 30 40 50 60 70 80

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

N K2O P2O5

P o ra b a h ra n il (k g /h a )

Poraba rastlinskih hranil v Sloveniji v obdobju 1992-2006 (v kg/ha KZU)

Vir: SURS

PORABA MINERALNIH GNOJIL

48 % 29%

23 %

Indeks N 08/92 = 73 Indeks P 2 O 5 08/92 = 87 Indeks K 2 O 08/92 = 81

(4)

440000 460000 480000 500000 520000 540000 560000 580000

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

K Z U ( h a )

0 10 20 30 40 50 60 70 80

k g N /h a

KZU N

Kmetijska zemlja v uporabi (KZU) ter poraba dušika iz mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju

1992-2008

Vir: SURS

(5)

Poraba NPK hranil v EU (kg N/ha) (povprečje 2002-2007)

448

182

149 141

136 132 128 127 126

112 111 106 105 100 98 98 93 93 92 84 83

72 71 69 60 58

44 37 27

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500

N IZ L U X N E M IR S F IN P O L F R A C IP S L O D A N L IT E U 1 5 Č E Š M A L G B R E U 2 7 M A D E S T IT A Š V E E U 1 6 -2 7 A U T P O R Š P A B O L S L K G R Č L A T R O M

P o ra b a h ra n il N P K ( k g /h a )

Vir: FAOSTAT

(6)

Poraba dušika iz mineralnih gnojil v EU (kg N/ha)

(povprečje 2002-2007)

328

142 104

78 77 77 77 73 67 65 65 63 62 62 61 59 57 52 49 45 43 41 39 36 33 31 25 22 18

0 50 100 150 200 250 300 350 400

N IZ L U X N E M IR S F R A F IN Č E Š P O L D A N M A L E U 1 5 G B R S L O C IP E U 2 7 M A D Š V E IT A E U 1 6 -2 7 B O L A U T L IT S L K Š P A E S T P O R G R Č L A T R O M

k g N /h a

Vir: FAOSTAT

(7)

Poraba dušika iz mineralnih gnojil po posameznih rabah tal (SURS, 2009)

Podatki za leto 2006 in 2008

92

30

42

54

62 84

28 28

49 51

0 20 40 60 80 100

Njive in vrtovi Travniki/pašniki Trajni nasadi Skupaj SURS

k g N /h a

Leto 2006

Leto 2008

(8)

Poraba dušika iz mineralnih gnojil po posameznih kulturah

(SURS, 2009)

Podatki za leto 2006 in 2008

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

travniki, enkratna raba ajda travniki, dvakratna raba vinogradi stročnice za suho zrnje travniki, trikratna raba travinje jablane buče za olje ječmen Intenzivni sadovnjaki in oljčniki druge ind. rastline travniki, štiri- ali večkratna raba zelenjadnice druga žita drugo sadje in olive krompir krmne korenovke oljna ogrščica pšenica koruza za zrnje silažna koruza hmelj

kg N/ha

Leto 2008

Leto 2006

(9)

Povprečna letna vrednost nitratov v

podzemnih vodah aluvijalnih vodonosnikov v

letu 2008

(MOP-ARSO, 2009)

(10)

Nitrati v vodnih telesih podzemne vode v Sloveniji v letu 2006

(MOP-ARSO, 2008)

(11)
(12)

Vir: MOP-ARSO, MKGP

Pokritost vodnih teles podzemne vode z njivami (%)

slabo kemijsko stanje zaradi nitratov v letu 2007

0 10 20 30 40 50 60

Karavanke Julijske Alpe v porečju Soče Julijske Alpe v porečju Save Kamniško-Savinjske Alpe Kraška Ljubljanica Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje Obala in Kras z Brkini Goriška brda in Trnovsko-Banjška planota Vzhodne Alpe Spodnji del Savinje do Sotle Dolenjski kras Posavsko hribovje do osrednje Sotle Haloze in Dravinjske gorice Savska kotlina in Ljubljansko Barje Zahodne Slovenske gorice Savinjska kotlina Goričko Vzhodne Slovenske gorice Krška kotlina Dravska kotlina Murska kotlina

Odstotek njiv (%)

(13)

Trend nitratov v vodnih telesih

MURSKA KOTLINA

R

2

= 0, 4393

0 10 20 30 40 50 60

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

A M

SK

z a n it ra te ( m g N O 3 -/ l)

Vir: MOP-ARSO

(14)

Trend nitratov v vodnih telesih

Vir: MOP-ARSO

DRAVSKA KOTLINA

R

2

= 0, 4163

0 10 20 30 40 50 60

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

A M

SK

z a n it ra te ( m g N O 3 -/ l)

(15)

Poraba mineralnih gnojil

Nitrati v podzemni vodi

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

2016: Anisian Strelovec formation in the Robanov kot, Savinja Alps (Northern Slovenia) = Anizijska Strelovška formacija v Robanovem kotu, Savinjske Alpe (Severna Slovenija).

Alpski prostor se zato v resnici ne uveljavlja kot območje mejne “nikogaršnje zemlje”, temveč kot stičišče različnih družbenih tokov, ki so jih na lokalni ravni

Iz pregleda možnih problematičnih učinkov turizma lahko povzamemo, da je na eni strani za turistični razvoj intaktna pokrajina in kulturna raznolikost nepogrešljiv pogoj turističnega

Alpe so s svojo lego v več evropskih državah lahko izjemen dejavnik povezovanja in skupnega preučevanja v celotnem šolskem sistemu. S skupnimi projekti šol alpskih dežel

Triglav in 2015 and 2016 we found and re- corded fascinating scree communities with three rare species of Slovenian flora – Crepis terglouensis, Cerasti- um uniflorum and

from the Volarja grouped mainly with the relevés from the Brezna Grapa gorge at Grahovo ob Bači and the nearby Mrzlica (subassociation -hymenostylietosum re- curvirostri), while

We classified the association Mastigobryo-Picee- tum according to phytogeographic principles as a northwest geographic variant of the pre-Alpine-Alpine region of Slovenia, with

Pregled manjsin v dvanajstih raziskanih dezelah kaze sledeeo sliko: Baranja (Nemci, Hrvati), Gradiseanska (Hrvati, Madzari, Romi), Furlanija Julijska Krajina (Furlani,