BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Luka BATISTIČ
PREUČEVANJE UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH PRIVABILNIH POSEVKOV IN OKOLJSKO
SPREJEMLJIVIH NAČINOV ZATIRANJA
MARMORIRANE SMRDLJIVKE (Halyomorpha halys [Stål], Hemiptera, Pentatomidae) V SADOVNJAKU
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja
Ljubljana, 2022
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Luka BATISTIČ
PREUČEVANJE UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH PRIVABILNIH POSEVKOV IN OKOLJSKO SPREJEMLJIVIH NAČINOV ZATIRANJA MARMORIRANE SMRDLJIVKE (Halyomorpha halys
[Stål], Hemiptera, Pentatomidae) V SADOVNJAKU
MAGISTRSKO DELO Magistrski študij - 2. stopnja
RESEARCH ON EFFICACY OF DIFFERENT TRAP CROPS AND ENVIRONMENTALLY ACCEPTABLE METHODS OF CONTROLLING THE BROWN MARMORATED STINK BUG (Halyomorpha halys [Stål], Hemiptera, Pentatomidae) IN AN ORCHARD
M. SC. THESIS Master Study Programmes
Ljubljana, 2022
Magistrsko delo je zaključek Magistrskega študijskega programa druge stopnje Agronomija. Delo je bilo opravljeno na Katedri za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja magistrskega dela imenovala prof. dr. Stanislava TRDANA.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednica: doc. dr. Darja KOCJAN AČKO
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Stanislav TRDAN
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: izr. prof. dr. Valentina USENIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du2
DK UDK 632.79:632.936.23:632.937:634.11(043.2)
KG marmorirana smrdljivka, Halyomorpha halys, privabilni posevki, sončnica, soja, lucerna, sirek, okoljsko sprejemljiva sredstva, Botanigard WP, Nemaplus®, NeemAzal – T/S
AV BATISTIČ, Luka
SA TRDAN, Stanislav (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Magistrski študijski program druge stopnje Agronomija
LI 2022
IN PREUČEVANJE UČINKOVITOSTI RAZLIČNIH PRIVABILNIH POSEVKOV IN OKOLJSKO SPREJEMLJIVIH NAČINOV ZATIRANJA MARMORIRANE SMRDLJIVKE (Halyomorpha halys [Stål], Hemiptera, Pentatomidae) V SADOVNJAKU
TD Magistrsko delo (Magistrski študij - 2. stopnja) OP X, 51, [5] str., 1 pregl., 19 sl., 6 pril., 53 vir.
IJ sl JI sl/en
AI V letu 2021 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo želeli preučiti privabilnost štirih posevkov (sončnice, soje, lucerne in sirka) ter učinkovitost treh okoljsko sprejemljivih pripravkov proti marmorirani smrdljivki (Halyomorpha halys [Stål]). Uporabili smo sredstvi Botanigard WP in Nemaplus®, ki temeljita na biotičnih agensih (Beauveria bassiana in Steinernema feltiae) ter sredstvo NeemAzal – T/S, ki temelji na izvlečku rastline Azadirachta indica. Za namen preverjanja učinkovitosti sredstev smo določili tudi negativno kontrolo (brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev) in pozitivno kontrolo (uporaba sredstva Karate Zeon 5 CS). Poskusa smo postavili ob sadovnjaku jablane (Malus domestica Borkh.) v Mirnu na Primorskem. Del poskusa, ki je bil namenjen popisovanju privabilnosti, je bil ločen od dela poskusa, ki je služil ocenjevanju učinkovitosti pripravkov.
Pojavljanje škodljivca smo ocenjevali po razvojnih stadijih, tako na privabilnih posevkih, kot tudi na jablani in sicer v 10-dnevnih intervalih. Istočasno smo popisovali tudi razvojne stadije posevkov. Preučevana sredstva smo na rastline nanašali v 10-dnevnih intervalih.
Pojavljanje škodljivca na tretiranih rastlinah smo ocenjevali pred in po nanosu sredstev.
Največje povprečno število osebkov vrste H. halys smo v preučevanem obdobju zabeležili na glavni rastlinski vrsti, jablani. Od privabilnih posevkov je sirek najbolj učinkovito privabljal H. halys, sledila mu je sončnica, na soji in lucerni pa smo zabeležili najmanjše povprečno število škodljivcev. Ugotovili smo tudi, da je pojavnost stenice na privabilnih posevkih povezana s fenofazo posevkov. Povečanje pojavnosti smo zabeležili, ko so posevki vstopili v fenofazo razvoja plodu. Ugotovili smo tudi, da pripravki Nemaplus®, Botanigard WP in NeemAzal – T/S na pojav stenice niso imeli vpliva, saj smo v teh obravnavanjih ugotovili podobno povprečno število škodljivcev kot v negativni kontroli.
Značilno najmanjše povprečno število osebkov marmorirane smrdljivke smo zabeležili v obravnavanju pozitivna kontrola.
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du2
DC UDC 632.79:632.936.23:632.937:634.11(043.2)
CX brown marmorated stink bug, Halyomorpha halys, trap crops, sunflower, soybean, alfalfa, sorghum, environmentally acceptable bio insecticides, Botanigard WP, Nemaplus®, NeemAzal – T/S
AU BATISTIČ, Luka
AA TRDAN, Stanislav (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Master Study Programme in Agronomy
PY 2022
TI RESEARCH ON EFFICACY OF DIFFERENT TRAP CROPS AND ENVIRONMENTALLY ACCEPTABLE METHODS OF CONTROLLING THE BROWN MARMORATED STINK BUG (Halyomorpha halys [Stål], Hemiptera, Pentatomidae) IN AN ORCHARD
DT M. Sc. Thesis (Master Study Programmes)
NO X, 51, [5] p., 1 tab., 19 fig., 6 ann., 53 ref.
LA sl AL sl/en
AB In 2021, we conducted a field experiment, where we wanted to examine the use of four crops (sunflower, soybean, alfalfa and sorghum) as a method of attracting the brown marmorated stink bug (Halyomorpha halys [Stål]). We also studied the efficacy of three bio insecticides (Botanigard WP, Nemaplus® and NeemAzal – T/S ) on the proposed crops against H. halys. Two of the three bio insecticides that we used were based on biological control agents (Beauveria bassiana and Steinernema feltiae) and the third was of plant origin, based on azadirachtin (Azadirachta indica). We also determined a negative control (no insecticide application) and a positive control (Karate Zeon 5 CS application) for the purpose of verification of the selected bio insecticides. The experiment was set up next to an apple orchard in Miren, located in the Primorska region of Slovenia. We divided the experiment into two segments, so that the first part, which was intended only for incidence assessment of the pest, was separated from the second part that served to evaluate the effectiveness of the selected bio insecticides. The occurrence of the pest was assessed by it's developmental stages, both on trap crops and apple trees at 10-day intervals. At the same time we also recorded the phenophases of each trap crop. The studied bio insecticides were applied on the trap crops at 10-day intervals. The occurrence of the pest on the treated crops was assessed before and after insecticide application. During the period of the study the highest average number of H. halys was recorded on the primary host plant, apple trees.
Sorghum was the most effective in attracting H. halys among the selected trap crops, followed by sunflower, soybean and alfalfa. We also discovered that the occurrence of the pest is realted to the phenophase of the crop. An increase of the pest was recorded when most crops entered the growth stage of the development of the fruit. We also found that Nemaplus®, Botanigard WP and NeemAzal – T/S had no effect on the pest and had no affect on the occurence of H. halys (same averages as in the negative control). The only significantly low average number of stink bugs was recorded on the positive control treatment.
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV
KAZALO VSEBINE V KAZALO PREGLEDNIC VIII KAZALO SLIK IX
KAZALO PRILOG X
1 UVOD 1
1.1 PREDSTAVITEV IZHODIŠČA 1
1.2 NAMEN DELA 2
1.3 DELOVNE HIPOTEZE 2
2 PREGLED OBJAV 3
2.1 MARMORIRANA SMRDLJIVKA 3
2.1.1 Razširjenost škodljivca 3
2.1.2 Morfologija 3
2.1.3 Razvojni krog in bionomija 4
2.1.4 Gostiteljske rastline 5
2.1.5 Hranjenje 5
2.1.6 Poškodbe 6
2.1.7 Gospodarski vpliv 6
2.1.8 Družbeni vpliv 6
2.2 PRIVABILNI POSEVKI 7
2.2.1 Sončnica 8
2.2.1.1 Zgledi uporabe sončnice kot privabilnega posevka 9
2.2.2 Soja 10
2.2.2.1 Zgledi uporabe soje kot privabilnega posevka 10
2.2.3 Lucerna 11
2.2.3.1 Zgledi uporabe lucerne kot privabilnega posevka 11
2.2.4 Sirek 12
2.2.4.1 Zgledi uporabe sirka kot privabilnega posevka 12
2.3 OKOLJSKO SPREJEMLJIVI NAČINI VARSTVA RASTLIN PRED 13
MARMORIRANO SMRDLJIVKO
2.3.1 Entomopatogene ogorčice 13
2.3.1.1 Zgledi uporabe entomopatogenih ogorčic za zatiranje H. halys 14
2.3.2 Entomopatogene glive 14
2.3.2.1 Zgledi uporabe entomopatogenih gliv za zatiranje H. halys 15 2.3.3 Naravni insekticidi, rastlinska olja (neem olje) 15 2.3.3.1 Zgledi uporabe rastlinskih olj in aktivne snovi azadirahtin proti H. halys 15
3 MATERIAL IN METODE 17
3.1 OPIS OBMOČJA POSKUSA 17
3.2 MATERIAL 17
3.2.1 Sorte privabilnih posevkov, uporabljenih v poskusu 17
3.2.1.1 Sončnica 17
3.2.1.2 Soja 18
3.2.1.3 Lucerna 18
3.2.1.4 Sirek 18
3.2.2 Pripravki, uporabljeni v poskusu 19
3.2.2.1 Nemaplus® 19
3.2.2.2 Botanigard WP 19
3.2.2.3 NeemAzal – T/S 19
3.2.2.4 Karate Zeon 5 CS 20
3.3 METODE DELA 20
3.3.1 Zasnova poskusa 20
3.3.2 Negativna in pozitivna kontrola 21
3.3.3 Opis zasnove poljskega poskusa v praksi 21
3.3.4 Agrotehnična dela na poskusnem zemljišču 22
3.3.5 Nanos sredstev 23
3.3.6 Pridobivanje podatkov 24
3.3.7 Statistična analiza podatkov 25
4 REZULTATI 26
4.1 FENOFAZE PRIVABILNIH POSEVKOV 26
4.2 ZASTOPANOST RAZLIČNIH RAZVOJNIH STADIJEV MARMORIRANE SMRDLJIVKE NA JABLANI IN NA PRIVABILNIH POSEVKIH
27
4.2.1 Jablana 27
4.2.2 Privabilni posevki 28
4.2.2.1 Generalni vpogled 28
4.2.2.2 Sončnica 30
4.2.2.3 Soja 31
4.2.2.4 Sirek 33
4.2.2.5 Lucerna 34
4.3 UČINKOVITOST IZBRANIH PRIPRAVKOV NA PRIVABILNIH POSEVKIH
35
4.3.1 Generalni vpogled 35
4.3.1.1 Učinkovitost pripravkov na sončnici, soji in sirku 35
4.3.1.2 Učinkovitost pripravkov na lucerni 38
5 RAZPRAVA IN SKLEPI 39
5.1 RAZPRAVA 39
5.2 SKLEPI 43
6 POVZETEK 45
7 VIRI 47
ZAHVALA PRILOGE
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
Preglednica 1: Ocene fenofaz privabilnih posevkov v obdobju poteka poskusa (BBCH – sončnice, soja in sirek; Indeks vegetativne stopnje – lucerna)
26
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Odrasel osebek marmorirane smrdljivke (H. halys) 4 Slika 2: Privabilni posevek sončnice in sirka ob sadovnjaku jablane; Miren, 2021 7 Slika 3: Prikaz privabilnosti sončnice za marmorirano smrdljivko (H. halys) 9 Slika 4: Marmorirana smrdljivka (H. halys) v trenutku odlaganja jajčec (levo); ninfa
4. stopnje, ki se prehranjuje na stroku soje (desno) 11
Slika 5: Izjemna privabilnost semena sirka za marmorirano smrdljivko (H. halys) 12 Slika 6: Semena sončnice, soje, lucerne in sirka, uporabljena v poskusu (foto: S.
Trdan, 2021) 18
Slika 7: Shema poljskega poskusa; Miren, 2021 21
Slika 8: Prikaz zasnove poljskega poskusa v praksi (foto: S. Trdan, 2021) 22 Slika 9: Zatiranje plevelov v medvrstnem prostoru (levo) in prikaz učinkovitosti
tretiranja s herbicidom Boom efekt (desno); Miren, 2021
23 Slika 10: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane
smrdljivke na drevesih jablane glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021
27 Slika 11: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane
smrdljivke na rastlino privabilnega posevka (sirka, soje in sončnic) glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021
28
Slika 12: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane smrdljivke na rastlino privabilnih posevkov sirka, soje in sončnice; Miren, 2021
29 Slika 13: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane
smrdljivke na sončnicah (±SE) glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021
30 Slika 14: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane
smrdljivke na soji glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021
31 Slika 15: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane
smrdljivke na sirku glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021 33 Slika 16: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane
smrdljivke na m2 lucerne glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021
34 Slika 17: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane
smrdljivke (odrasli, mlade ličinke, stare ličinke in legla) na vseh privabilnih posevkih skupaj glede na obravnavanje; Miren, 2021
35
Slika 18: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane smrdljivke na privabilnih posevkih sirka, soje in sončnice, glede na obravnavanje;
Miren, 2021
36
Slika 19: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane
smrdljivke na m2 lucerne glede na obravnavanje; Miren, 2021 38
KAZALO PRILOG
Priloga A1: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane smrdljivke na treh privabilnih posevkih, škropljenih s pripravkom Botanigard WP, glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021
Priloga A2: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane smrdljivke na treh privabilnih posevkih, škropljenih s pripravkom NeemAzal – T/S, glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021
Priloga A3: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane smrdljivke na treh privabilnih posevkih, škropljenih s pripravkom Nemaplus®, glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021
Priloga A4: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane smrdljivke na treh neškropljenih privabilnih posevkih glede na datum ocenjevanja;
Miren, 2021
Priloga A5: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane smrdljivke na treh škropljenih privabilnih posevkih glede na datum ocenjevanja;
Miren, 2021
Priloga B: Povprečno število (±SE) različnih razvojnih stadijev marmorirane smrdljivke na škropljeni lucerni glede na datum ocenjevanja; Miren, 2021
1 UVOD
Zaradi prisotnosti in pojavljanja novih vrst tujerodnih invazivnih škodljivcev se trendi in načini pridelave rastlin iz leta v leto spreminjajo. Eden od takšnih škodljivcev je tudi marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys [Stål]). Dosedanje prakse zatiranja škodljivca z insekticidi so učinkovite, vendar ne predstavljajo trajnostne rešitve problema.
S spremljanjem populacijske dinamike škodljivca na privabilnih posevkih in primarni rastlinski vrsti smo poskušali preučiti sezonsko dinamiko škodljivca na Goriškem.
Obravnavali smo tudi uporabo metod, kot so: privabljanje škodljivca na privabilne posevke in uporabo okoljsko sprejemljivih načinov zatiranja smrdljivke, natančneje, uporabo sredstev na podlagi biotičnih agensov (entomopatogene ogorčice, entomopatogene glive) in rastlinskih izvlečkov (azadirahtin). S poljskim poskusom smo želeli tudi v praksi ovrednotiti, ali je kakšen od omenjenih pristopov učinkovit pri spremljanju in zatiranju marmorirane smrdljivke.
1.1 PREDSTAVITEV IZHODIŠČA
Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys [Stål]) je invazivna vrsta ščitastih stenic, domorodnih v Aziji. V Evropi je danes razširjena skoraj po vsej celini. Stenica je polifag z visoko reprodukcijsko sposobnostjo, širokim naborom gostiteljev in zmožnostjo hitrega širjenja z letenjem. Z omenjenimi karakteristikami predstavlja škodljivec resen izziv vsem dosedanjim praksam varstva rastlin in predstavlja resno grožnjo kmetijski panogi, kot je sadjarstvo. Evropsko podnebje škodljivcu ustreza in kot vse kaže, bi lahko le-ta imel tudi do dva rodova letno (Dioli in sod., 2016; Batistič, 2019). Žuželka ima hemimetabolno preobrazbo in povzroča poškodbe ob hranjenju, tako, da sesa na plodovih in/ali drugih rastlinskih organih. Poleg škodljivega organizma v kmetijstvu, predstavlja tudi nadlogo v času iskanja prezimovališč v bivalnih objektih ljudi (Milonas in Partsinevelos, 2014).
Razumevanje bionomije, vedenja in hranjenja omogoča ustreznejše neposredne varstvene ukrepe. Zatiranje škodljivca temelji na uporabi preizkušenih širokospektralnih insekticidov, ki pa niso idealni zaradi pojava rezistence škodljivca nanje in morebitnih neželenih vplivov na okolje ter na ostale neciljne organizme. Še večje tveganje predstavlja za ekološke pridelovalce. Le-ti ne uporabljajo sintetičnih sredstev in so omejeni na uporabo raznih biotičnih agensov, mehanskih načinov zatiranja škodljivca ipd. Ravno zato smo se v naši nalogi osredotočili na okoljsko sprejemljive metode privabljanja in zatiranja škodljivca.
Kot prvo bi izpostavil privabljanje stenice s privabilnimi posevki. Metoda je pogosto uporabljena v primerih, ko za zatiranje škodljivega organizma ni registriranega fitofarmacevtskega sredstva ali pa je pripravek predrag oz. ni dovoljen za uporabo (na primer v ekološki pridelavi). Privabilne posevke se uporablja tudi, ko glavni posevek ni odporen na napad ali okužbo škodljivih organizmov. Privabilne posevke posadimo oziroma posejemo med rastline glavnega posevka ali v njegovo bližino, tako kot smo
storili v našem primeru, z namenom, da bi na te dovzetne rastline privabili škodljivca in obenem zmanjšali njegovo številčnost na glavnem posevku (Bohinc in Trdan, 2011). V primeru našega poskusa smo poskušali ugotoviti privabilnost štirih posevkov, in sicer sončnice (Helianthus annuus L.), soje (Glycine max (L.) Merr.), lucerne (Medicago sativa L.) in sirka (Sorghum bicolor Moench.).
Preverjali smo tudi učinkovitost zatiranja marmorirane smrdljivke s tremi okoljsko sprejemljivimi pripravki za varstvo rastlin, katere smo nanašali na obravnavane privabilne posevke. Preučevali smo učinkovitost pripravkov Nemaplus®, Botanigard WP in NeemAzal – T/S.
1.2 NAMEN DELA
Namen naloge je bil, pridobiti ustrezne informacije o učinkovitosti privabljanja marmorirane smrdljivke na različne privabilne posevke. V sklopu omenjenega smo spremljali pojavnost/dinamiko škodljivca (jajčna legla, ličinke in odrasli osebki) na preučevanih privabilnih posevkih in na primarni gostiteljski rastlini, jablani (Malus domestica Borkh.). S pridobljenimi podatki smo primerjali razlike v privabilnosti med posameznimi posevki in primarno gojeno rastlinsko vrsto. Preučili smo tudi sezonsko dinamiko škodljivca, torej kdaj in v katerem razvojnem stadiju se je škodljivec pojavljal na določeni rastlinski vrsti ob določenih datumih popisa.
Na privabilnih posevkih smo testirali pripravke na podlagi entomopatogenih ogorčic, entomopatogene glive in azadirahtina. Za namen poskusa smo določili tudi pozitivno kontrolo (Karate Zeon 5 CS) in negativno kontrolo (brez nanosa sredstva). Nanos slednjih smo izvedli na privabilnih posevkih, ki so bili ločeni med sabo ter tudi od teh, ki so bili namenjeni splošnemu popisu pojavljanja škodljivca. Na podlagi primerjave števila osebkov pred in po nanašanju sredstev smo določili tudi smiselnost aplikacije pripravkov in predstavili naše mnenje o učinkovitosti teh sredstev proti marmorirani smrdljivki.
Primerjali smo tudi učinkovitost pripravkov glede na obe kontroli.
1.3 DELOVNE HIPOTEZE
Pred raziskavo smo predpostavljali, da bomo potrdili razlike v privabilnosti in pojavljanju marmorirane smrdljivke med privabilnimi posevki v poskusu; torej, da bomo določili razlike med privabilnostjo in pojavljanjem stenice na sončnicah, soji, lucerni in sirku.
Predpostavljali smo tudi, da bomo ugotovili statistično značilne razlike v učinkovitosti pripravkov, ki so bili uporabljeni v poskusu.
2 PREGLED OBJAV
2.1 MARMORIRANA SMRDLJIVKA 2.1.1 Razširjenost škodljivca
Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys; Hemiptera: Pentatomidae) je vrsta ščitaste stenice, ki izvira iz območja vzhodne Azije (Rot in sod., 2018). Izraz marmorirana lahko pripišemo značilnemu vzorcu, ki ga ima stenica na svojem hrbtu. Žuželka je bila za Evropo do nedavnega neznanka, vendar se je z napredkom v trgovanju in povečanjem prostega prometa v svetu znašla tudi na evropskih tleh (Milonas in Partsinevelos, 2014). Kot prvi so jo zabeležili leta 2004 v Lihtenštajnu ter leta 2007 v Švici (Rot in sod., 2018). Kaj kmalu se je invazivna vrsta razširila skoraj po celotni celini. Sprva neznana žuželka je kaj kmalu postala škodljivec, ko je začela povzročati veliko gospodarsko škodo v kmetijstvu, predvsem v sadjarstvu (Batistič, 2019). V Sloveniji smo škodljivca prvič zabeležili leta 2017 na Goriškem (Rot in sod., 2018).
2.1.2 Morfologija
Marmorirana smrdljivka spada v razred žuželk (Insecta), red polkrilcev (Hemiptera) in družino ščitastih stenic (Pentatomidae). Telo ima sestavljeno iz glave, oprsja in zadka. Za družino ščitastih stenic so značilni trije pari nog ter dva para letalnih kril (drugi par kril je krajši in membranast). Odrasli osebki stenice (Slika 1) merijo v dolžino od 12 do 17 mm, s tem, da so samci manjši in samice večje. Imagi H. halys so na trebušni strani različno obarvani, barva je odvisna od starosti in rastline, s katero se prehranjujejo.Hrbtna stran je značilno rjavo-sive barve z marmornatim vzorcem. Odrasle osebke lahko prepoznamo po značilnostih, kot so: svetli pasovi na antenah (prvi na začetku 4. segmenta, drugi na koncu 4. oz. začetku 5. segmenta), odsotnosti prsne bodice, zunanji rob prvega para kril je trikotne oblike, gležnji zadnjega para nog so obarvani v belo barvo, ipd. Poznavanje omenjenih prepoznavnih lastnosti je ključnega pomena, saj lahko tako imaga H. halys lažje prepoznamo in ga ne zamenjamo z eno izmed evropskih vrst. npr. z vrsto sivi smrdljivec (Rhaphigaster nebulosa [Poda]), ki ima podoben videz, vedenje, velikost, habitat, ipd.
(Wyniger in Kment, 2010; Batistič, 2019).
Poleg prepoznavnih lastnosti odraslih osebkov so pomembne tudi lastnosti posameznih razvojnih stadijev smrdljivke. Jajčeca so praviloma zelo lahka, zelenkasta in sodčkaste oblike. H. halys ima 5 razvojnih stopenj ličink, ki tekom razvoja spreminjajo barvo. Mlade ličinke so sprva temne barve z belimi in rdečimi lisami ter v poznejših stopnjah bolj temne (črno, rjave z belimi vzorci). Skupno jim je, da imajo že od samega začetka razvite okončine (noge), s katerimi se premikajo. Prehranjujejo se s sesanjem rastlinskega tkiva, tako kot odrasli osebki. Prva stopnja ličinke izkoristi kot vir hrane preostanek jajčne lupine, pozneje pa se prehranjuje z njihovo primarno hrano, torej z plodovi in zelenimi deli gostiteljskih rastlin (Milonas in Partsinevelos, 2014).
Slika 1: Odrasel osebek marmorirane smrdljivke (H. halys)
2.1.3 Razvojni krog in bionomija
Ena od pomembnejših značilnosti razvojnega kroga marmorirane smrdljivke je ta, da nima stadija bube (jajčece - ličinka [larva] - odrasla žuželka [imago]). Ima torej nepopolno ali hemimetabolno preobrazbo (Nielsen in sod., 2008; Batistič, 2019).
Žuželka prezimi kot odrasel osebek (Slika 1). Pojavljati se začne spomladi. Ko je temperaturni prag škodljivca presežen, začnejo odrasli osebki iskati hrano. Na paritvenih območjih se začnejo zbirati proti koncu maja in v začetku junija. Samice odložijo od 50 do 150 jajčec v svoji življenski dobi. Odlagajo jih v obliki jajčnih legel na spodnjo stran listov rastlin. V vsakem leglu je od 20 do 30 jajčec, praviloma 28, kar sem opazil tudi sam pri spremljanju škodljivca. Ovipozicija traja vse od junija do poznega avgusta z izrazitim vrhom v juliju (Nielsen in sod., 2008; Batistič, 2019).
Stadij ličinke ima pri marmorirani smrdljivki pet stopenj. Prva stopnja se pojavi od 3 do 6 dni po ovipoziciji. Ko se izležejo, se ličinke praviloma držijo okolice jajčnega legla.
Razvite imajo že vse 3 pare nog. Druga stopnja ličinke se pojavi od 3 do 5 dni po pojavu ličinke prve stopnje. 12 do 13 dni po izleganju se pojavijo ličinke tretje stopnje. Četrta in peta stopnja se pojavita od 19 do 20 ter od 26 do 27 dni po izleganju. Celoten razvojni krog traja od 32 do 35 dni ob konstantni temperaturi 30 °C. Na celoten razvoj ličink vpliva tudi vsota efektivnih temperatur, ki za omenjene znaša 467,8 °C, pri čemer je najnižji temperaturni prag 13,8 °C in najvišji 35 °C (Nielsen in sod., 2008; Batistič, 2019).
Novi rod odraslih osebkov se pojavi v avgustu. V iskanju najbolj hranljive hrane se smrdljivke premeščajo iz ene gostiteljske rastline na drugo. Takšno vedenje lahko spremljamo med celotno rastno dobo (Funayama, 2002). Pomembno je izpostaviti, da se odrasli osebki v jesenskem času, torej pred prezimovanjem, ne parijo. V oktobru se začnejo
zbirati in iskati zatočišča v hišah, vrtnih lopah, naravnih špranjah, razpokah v lubju, itd. V zatočiščih so v diapavzi in prezimijo celotno zimo (Funayama, 2002). Stenica je odporna na hladne razmere, vendar je njeno preživetje v veliki meri odvisno tudi od temperature. V večini evropskih držav je stenica zabeležena kot univoltilna vrsta, torej z enim rodom letno. Podatki iz Italije so lahko za nas zaskrbljujoči, saj ima tam stenica že 2 rodova na leto (Dioli in sod., 2016).
2.1.4 Gostiteljske rastline
Marmorirana smrdljivka je polifag, kar pomeni, da ima širok nabor gostiteljskih rastlin, katere izbira glede na sprejemljivost, ustreznost in vsebnosti hranil tekom rastne dobe.
Primarni gostitelji škodljivca so lesnate rastline (sadno drevje in okrasne rastline), pomembne pa so tudi stročnice, plodovke in ostale poljščine (Wermelinger in sod., 2008).
Kljub raznolikosti in širokemu naboru gostiteljev pa obstajajo nekatere njihove skupne značilnosti. Privlačnost, dovzetnost ali ustreznost za napad oz. za prehrano škodljivca na določeni gostiteljski rastlini je pri tej stenici odvisna predvsem od fenofaze rastline (Wermelinger in sod., 2008).
Glede na potrebe marmorirane smrdljivke delimo gostiteljske rastline v dve kategoriji. V prvo sodijo rastline, ki jih stenica uporablja predvsem v namene razmnoževanja. Na teh rastlinah odlaga jajčeca in opravi celoten razvojni krog, vse do imaga. V drugo kategorijo spadajo rastline, ki so primarno namenjene le prehrani. Na prvem tipu rastlin lahko najdemo jajčna legla, ličinke in odrasle osebke, na drugem pa le odrasle osebke (Lee in sod., 2013). Pomembno je izpostaviti, da marmorirana smrdljivka potrebuje več različnih gostiteljskih rastlin za normalen in optimalen potek razvoja (Batistič, 2019).
2.1.5 Hranjenje
Marmorirana smrdljivka se hrani na podoben način kot ostali predstavniki družine ščitastih stenic, z bodalom ali stiletom, ki je pričvrščen na ustni aparat. Uporablja ga za vbadanje v rastlinsko tkivo in sesanje rastlinske tekočine. Ličinke se prehranjujejo na listih, steblih in plodovih, medtem, ko se odrasli osebki prehranjujejo izključno na plodovih in semenih. Pri vbadanju si stenica stilet zaščiti z debelim ovojem gelne sline inga zato ne poškoduje.
Poleg zaščitne funkcije, ima gelna slina tudi vodotesno funkcijo, saj prepreči izgubo rastlinskih sokov med hranjenjem. Stenica izloča tudi tekoči tip sline, s katero razgradi celično tkivo in omogoča lažje uživanje tekoče vsebine. Slino sestavljajo prebavni encimi, kot so amilaze, esteraze in proteaze (Peiffer in Felton, 2014; Leskey in Nielsen, 2018;
Batistič, 2019).
Stenica se najbolj intenzivno prehranjuje pri temperaturi med 16 in 17 °C. Pri prenizki (3 do 6 °C) ali previsoki temperaturi (26 do 29 °C) stenica preneha s hranjenjem (Nielsen in Hamilton, 2009).
2.1.6 Poškodbe
Poškodbe so različne in se delijo na primarne in sekundarne. Žuželka pri hranjenju vbada in sesa, posledično pušča za seboj vidne znake poškodb (brazgotine, nekrotične pege, razbarvano tkivo v mesu ploda, gobasti madeži, deformacije plodov, ipd.), (Haye in sod., 2015). Sekundarne poškodbe nastajajo v primerih, ko se škodljivec prehranjuje na nezrelih plodovih. Le-te so vidne kot deformacije. Pri zrelih plodovih so poškodbe predvsem primarne narave; vidne so kot nekrotične pege, suberifikacije in utekočinjenje pulpe (Bariselli in sod., 2016). Resnost in vrsta poškodb sta povezani z gostoto osebkov na napadeni rastlini ali na plodu, z razvojnim stadijem škodljivca in z vrsto gostiteljske rastline ter s fenofazo, v kateri se napadena rastlinska vrsta nahaja (Leskey in Nielsen, 2018; Batistič, 2019).
2.1.7 Gospodarski vpliv
Marmorirana smrdljivka izvira iz Azije, kjer škodo povzroča predvsem na soji in drugih poljščinah. Zaradi visoke zastopanosti njenih naravnih sovražnikov (predvsem jajčnih parazitoidov) pa je škoda večkrat omejena le na manjša območja, kjer se škodljivec pojavlja bolj številčno. V Evropi je grožnja s strani tujerodne stenice večja, ker je zaenkrat ugotovljena prisotnost učinkovitih naravnih sovražnikov smrdljivke manjša. Zato lahko govorimo, da škodljivec predstavlja resno grožnjo. Kljub temu pa bi izpostavil, da so v študiji, ki je bila opravljena v obdobju od 2019 do 2020 na območju Goriške, zabeležili pojav petih novih jajčnih parazitoidov, tako domorodnih kot tudi tujerodnih, kar je nedvomno vzpodbudna informacija glede možnosti trajnostnega omejevanja škodljivca (Rot in sod., 2021). Posledice napada so večkrat vidne v obliki izpada tržno ustreznega pridelka, kot tudi v zmanjšanju donosa. Poškodbe zaradi hranjenja povzročajo tudi propad cvetnih nastavkov in mladih plodov (Haye in sod., 2015), kar je skrb vzbujajoče predvsem za slovenske pridelovalce sadja. Objavljeno je že kar nekaj poročil o škodi, ki jo je škodljivec povzročal predvsem na koščičarjih in pečkarjih. Velja izpostaviti primer iz Italije na območju pokrajine Reggio Emiglia. Bariselli in sod. (2016) namreč poročajo o masovnem pojavu tega invazivnega škodljivca in napadu v nasadih navadne hruške (Pyrus communis L.), breskev (Prunus persica Batsch), marelic (Prunus armeniaca L.), jablan in sliv (Prunus domestica L.). V provinci Modena so v letu 2014 zabeležili deformacije plodov na kar 11 % plodov vseh sadnih vrst. Poročajo tudi, da je bilo tudi do 30 % vseh plodov z vidnimi znaki poškodb invazivne stenice (Maistrello in sod., 2014).
2.1.8 Družbeni vpliv
Stenica v veliki meri vpliva tudi na človeka, predvsem v jesenskem obdobju. Prislužila si je že vzdevek hišna nadloga ali 'pest' po angleško. Odrasli osebki se namreč večkrat zatečejo v objekte, ki predstavljajo domove ljudi, torej v stanovanja, hiše, ipd. Načeloma se zbirajo tudi v zelo velikem številu, za kar so nedvomno odgovorni tudi hormoni agregacije, ki jih smrdljivka v tem času oddaja. Kljub temu pa ni nevarna za človeka; stenica namreč
ne grize, ne piči in ne prenaša bolezni (Lee, 2015). Vseeno pa lahko v primeru ogroženosti izloči obrambne hlapne snovi, ki so neprijetnega vonja (Haye in sod., 2015).
2.2 PRIVABILNI POSEVKI
Privabilni posevki so posevki, ki jih gojimo z namenom, da privabimo določene škodljive žuželčje vrste in druge organizme, npr. ogorčice, z namenom, da poskušamo omejiti škodo, ki bi jo sicer le-ti povzročali na glavnem posevku oz. na glavni rastlinski vrsti (Hokkanen, 1991). Zmanjšanje škode dosežemo tako, da škodljivca omejimo na privabilno rastlino, posledično ta ne doseže primarne rastlinske vrste in s tem zmanjšamo verjetnost poškodb, ki bi jih sicer škodljivec lahko povzročil na glavni rastlinski vrsti.
Primarno načelo te metode temelji na dejstvu, da praktično vse škodljive žuželčje vrste kažejo večjo dovzetnost do neke specifične rastlinske vrste ali do določene sorte.
Pomembno je izpostaviti, da na to izrazito vpliva fenofaza rastline. Ravno zaradi tega je pomembno spremljanje slednje. S poznavanjem sezonske dinamike škodljivca lahko prilagodimo tudi sestoj privabilnih posevkov v primerjavi z glavno rastlinsko vrsto in tako rekoč 'nastavimo' najbolj atraktivno fenofazo privabilnega posevka za ciljnega škodljivca v času, ko se ta najbolj intenzivno pojavlja. S tem dosežemo veliko številčnost škodljivca na želenem mestu, torej na privabilnem posevku (Hokkanen, 1991).
Privabilnost posevkov lahko podaljšamo tudi z načrtnim razporedom setve, torej tako, da isti posevek sejemo v različnih terminih, s čimer vplivamo na daljše obdobje privabilnosti posevka (daljše obdobje pojavljanja za škodljivca najbolj občutljivega razvojnega stadija posevka). Temu lahko dodamo tudi večji nabor gostiteljskih rastlin za škodljivca ob glavni rastlinski vrsti (Slika 2). Privlačnost privabilnih posevkov lahko še povečamo z uporabo dodatnih kemičnih spojin in atraktantov, kot so: feromoni žuželk, rastlinski kairomoni ter dodatna prehranska dopolnila (Hokkanen, 1991).
Slika 2: Privabilni posevek sončnice in sirka ob sadovnjaku jablane; Miren, 2021
Takšen pristop je imel že v kar nekaj zgledih dober uspeh proti različnim vrstam ščitastih stenic na soji, bombažu ter nekaterih drugih poljščinah. Tako so na primer zeleno smrdljivko (Nezara viridula [Linnaeus]) uspešno privabili in zatrli z uporabo sirka kot privabilnega posevka z namenom varstva rastlin iz rodu bombaževcev (Gossypium) (Tillman, 2006).
Prednosti uporabe metode privabilnih posevkov so tudi v tem, da imajo le-ti boljše okoljske in ekonomske koristi za pridelovalca. Prihranki pri stroških, ki bi jih sicer pridelovalec imel ob nakupu in nanosu insekticidov, so precej manjši in odtehtajo stroške priprave in dela s privabilnimi posevki. Takšen pridelek je tudi bolj tržno zanimiv, saj ima manj ostankov FFS (fitofarmacevtska sredstva). Posledično je na splošno raba FFS manjša, kar je tudi bolj prijazno do okolja in predstavlja bolj trajnosten način kmetovanja (Hokkanen, 1991).
Če se odločimo za vzpostavitev privabilnih posevkov, moramo izbrati ustrezno zasnovo setve in vrsto posevka. Posevek lahko sejemo v obliki istočasnega gojenja ene ali več vrst na enaki površini ali 'intercroppinga', odločimo se lahko tudi za setev v vrste ob glavnem posevku, poskusimo lahko tudi s setvijo privabilnega posevka ob robu glavnega posevka itd. Vse to je odvisno od vrste škodljivca, ki ga poskušamo zatreti.
Glavni vrsti poljščin, ki ju marmorirana smrdljivka najpogosteje napada, sta soja in koruza (Zea mays L.). Zbira se tudi na njivah s pšenico (Triticum aestivum L.), sirkom, sončnicami in bombaževcem ali v hmeljiščih (Rice in sod., 2014).
Metodo privabilnih posevkov lahko implementiramo povsod, kjer nam lahko omogoča alternativo konvencionalnemu načinu zatiranja škodljivcev. Zgledi, zabeleženi v državah v razvoju, kažejo, da je metoda učinkovita in bi bila lahko ena od rešitev za zmanjševanje populacij škodljivcev na glavnih rastlinskih vrstah. Tam so stroški FFS res visoki in si jih ne morejo privoščiti. Omenjena metoda bi lahko predstavljala dobro alternativo rabi FFS.
V razvitem svetu bi lahko metoda prevladovala v ekološkem načinu pridelovanja, kjer je uporaba sintetičnih FFS prepovedana. Uporabljala bi se lahko tudi v sklopu integriranega varstva rastlin, torej s souporabo drugih metod privabljanja in zatiranja škodljivca (atraktanti, vabe, ipd.) (Hokkanen, 1991).
2.2.1 Sončnica
Sončnica (Helianthus annuus L.) spada v družino nebinovk (Asteraceae). Rastlinska vrsta izvira iz južnega dela Severne Amerike. Na tleh današnje Slovenije se je začela pojavljati proti koncu 19. stoletja. Podobno kot v Evropi smo jo tudi pri nas sprva sejali za okras na robove njiv in jo šele pozneje začeli uporabljati za nemene pridobivanja olja iz semen.
Seme sončnice vsebuje od 25 do 53 % olja, zato jo uvrščamo tudi med oljnice. V Sloveniji se v zadnjih letih s sončnico poseje okoli 300 ha njiv (Tehnologija pridelave sončnice, 2017).
Semena sončnic uporabljamo v prehrani ljudi. V živilsko predelovalni industriji lahko iz olja, ki ga iztisnemo iz semen, proizvedemo razne produkte, kot so: margarina, majoneza, ipd. Lahko jo uporabljamo tudi kot krmno poljščino. Semena lahko uporabimo tudi kot prehrano za ptice. Po stiskanju semen ostanejo pogače, ki jih lahko uporabljamo kot proteinsko krmo za živali. Poleg prehranske vrednosti ima tudi visoko okrasno vrednost (Tehnologija pridelave sončnice, 2017).
2.2.1.1 Zgledi uporabe sončnice kot privabilnega posevka
Kot privabilne rastline so bile uspešno uporabljene za žuželke iz redov polkrilcev (Hemiptera), metuljev (Lepidoptera) in hroščev (Coleoptera). Izpostavimo lahko tudi ugotovitev študije, ki predstavlja, da se je v laboratorijskih razmerah H. halys raje odločala za prehranjevanje s sončničnimi semeni kot s semeni japonske cedre (Cryptomeria japonica Thunb.), ki predstavlja naravno hrano iz njenega območja izvora (Soergel in sod., 2015).
Soergel in sod. (2015) potrjujejo, da posevek sončnice privablja marmorirano smrdljivko (Slika 3). V raziskavi so poskušali ugotoviti, ali lahko z uporabo sončnice kot privabilnega posevka zmanjšajo škodo in pojavnost škodljivca na papriki (Capiscum annuum L.). Iz njihovih rezultatov štetja, ki so ga izvajali v letih 2012 in 2013, lahko izpostavimo, da je bila večja pojavnost škodljivca na sončnicah kot na papriki. Na sončnicah se je pojavilo kar 89 do 95 % vseh smrdljivk, ki so jih prešteli v obeh letih skupaj in le 5 do 11 % na papriki. Kljub temu se delež poškodb na paprikah ni zmanjšal, ko so jih primerjali s kontrolo. Zaključili so, da je sončnica perspektivna vrsta za privabljanje marmorirane smrdljivke, vendar opozarjajo na metodo in sam tehnični aspekt postavitve poskusa.
Menijo, da je pozicija posevkov, širina pasu (število vrst), v katerem se nahajajo posevki, ter večja vrstna pestrost privabilnih posevkov ključnega pomena za bolj učinkovito privabljanje stenice (Soergel in sod., 2015).
Slika 3: Prikaz privabilnosti sončnice za marmorirano smrdljivko (H. halys)
2.2.2 Soja
Soja (Glycine max (L.) Merr.) spada v družino metuljnic (Fabaceae). Pomembnejši predstavniki te družine so še grah, leča, bob itd., kot tudi soja, ki imajo izreden kmetijski, predelovalni ter prehranski pomen za ljudi in živali. Gospodarsko kmetijski pomen je soja začela pridobivati v 19. stoletju sprva v Evropi, vendar so njen potencial bolj izkoristili v ZDA (Združene države Amerike); (zelena krma, pridobivanje olja). Danes vemo, da je na tržišču mnogo hibridov in GSO (gensko spremenjeni organizmi) sort, ki jih specifično uporabljajo predvsem v državah Južne Amerike ter ZDA za doseganje največjih možnih pridelkov ter odpornosti na bolezni in škodljivce. Iz soje danes pridobivamo različna olja, zrnje, primarne komponente kasnejših produktov, biodizel, itd. Ena od značilnosti, ki so pomembnejše oz. zanimivejše pri metuljnicah je ta, da živijo v sožitju z bakterijami rodu Rhizobium, ki so sposobne vezave dušika iz zraka. Na ta način bakterija priskrbi rastlini dušik, rastlina pa bakteriji produkte fotosinteze. Takšno strategijo uporablja tudi soja. Soja je visokovredna stročnica, ena glavnih oljnic, beljakovinski dodatek h krmi ter nadomestek mesu pri prehrani ljudi (Kocjan Ačko, 2015).
2.2.2.1 Zgledi uporabe soje kot privabilnega posevka
Soja je ena izmed vrst, ki je zelo priljubljena kot gostiteljska rastlina H. halys. Na območju vzhodne Azije poročajo o vse večji škodi na tej poljščini zaradi marmorirane smrdljivke od leta 2000 naprej. Marmorirana smrdljivka se sprva prehranjuje z mladimi razvijajočimi listi ter s steblom, pozneje pa napade tudi stroke in semena (Slika 4), ki zorijo v njih (Lee in sod., 2013). Uporabnost soje kot privabilnega posevka in njeno učinkovitost izpostavlja Hokkanen (1991), ki opisuje, da sta razvojni krog in sezonska dinamika škodljivca tesno povezana s fenologijo rastline, ki omogoči optimalen razvoj škodljivca, kar posledično pomeni, da je uporaba soje kot privabilnega posevka zelo smiselna (Slika 4). To teorijo dodatno potrdi tudi študija sezonske dinamike in metod detekcije H. halys na soji. Nielsen in sod. (2011) so podobno zaključili, da pojav marmorirane smrdljivke v soji sovpada s fenofazo razvoja plodu in semen. Izpostavili so tudi, da je H. halys postala dominanta vrsta stenic na soji ter da bi se morali posvetiti določanju praga gospodarske škode s strani tega škodljivca na soji (Nielsen in sod., 2011). Metode spremljanja pojava škodljivca na soji so različne. Uporabljajo se lahko vizualni pregledi rastlin (če imamo majhno število rastlin), lov s kečerjem oz. 'sweep net' metoda, kjer pokrijemo večjo površino, ipd. Bae in sod.
(2007) opisujejo po njihovem mnenju najbolj preprost način detekcije škodljivca. Gre za stresanje rastlin, saj se stenice ob nevarnosti obnašajo tako, da se spustijo iz rastlin na tla.
To lahko opazimo tako pri odraslih osebkih kot tudi pri ličinkah (Bae in sod., 2007).
Tekom poteka našega poskusa v letu 2021 smo takšno obnašanje opazili tudi mi. Metoda je nedvomno hitrejša od ostalih ter tudi natančnejša, vendar moramo imeti v medvrstnem prostoru zastirko (bela podlaga), ki omogoča hitro zaznavo stenice, ko pade na tla.
Slika 4: Marmorirana smrdljivka (H. halys) v trenutku odlaganja jajčec (levo); ninfa 4. stopnje, ki se prehranjuje na stroku soje (desno)
2.2.3 Lucerna
Lucerna (Medicago sativa L.) spada med pomembne krmne rastline v pridelavi voluminozne krme za živali. Krasi jo visok in kakovosten pridelek (visoka vsebnost beljakovin). Pri intenzivnem pridelovanju lahko to metuljnico kosimo od 4 do 5 let na istem zemljišču. Izredno dobro prenaša sušne razmere, saj ima zelo globok koreninski sistem, s katerim tudi rahlja tla. S fiksacijo dušika iz zraka prispeva tudi k večanju vsebnosti dušika v tleh in s tem k večji rodovitnosti tal (Semenarna Ljubljana, 2021).
2.2.3.1 Zgledi uporabe lucerne kot privabilnega posevka
Kot privabilni posevek se lucerna uspešno uporablja pri zmanjševanju številčnosti različnih vrst iz družine travniških stenic (Miridae) na glavnih rastlinskih vrstah. Izpostavil bi zgled iz Avstralije, kjer so z lucerno, uporabljeno kot privabilni posevek, omejili pojavnost in škodo vrste Creontiades dilutus [Stål] na bombaževcu. Lucerno so posejali v vrste med bombaž v obliki 'intercropping' sistema. Izpostavljajo, da se je zaradi omenjenega ukrepa na bombažu zmanjšalo število odraslih osebkov in nimf škodljivca kar za 15- do 35-krat, kar pa je bilo primerljivo z rezultati uporabe konvencionalnega načina zatiranja škodljivca, torej z uporabo insekticida. Predlagajo, da bi se lahko sistem uveljavil kot eden od ukrepov v okviru integriranega varstva rastlin (Mensah in Khan, 1997).
2.2.4 Sirek
Sirek (Sorghum bicolor Moench) spada v red travovcev (Poales), družino trav (Poaceae) in v rod sirkov (Sorghum). Izvira iz Afrike, danes pa se prideluje po vsem svetu, predvsem v tropskih in subtropskih območjih (Venkateswaran in sod., 2019). Gojijo ga tam, kjer so razmere za rast koruze manj ugodne zaradi pomanjkanja vode, suše, ipd. Je enoletna rastlina z latastim socvetjem, na katerem so lati s semeni. Semena sirka so plevenci. V svetu ga uporabljajo predvsem kot žito za pridelovanje hrane, pri nas pa se uporablja kot krma za rejne živali ali za izdelavo raznih izdelkov, na primer sirkovih metel, ipd. (Kocjan Ačko, 2015).
2.2.4.1 Zgledi uporabe sirka kot privabilnega posevka
Sirek se je izkazal kot uspešen privabilni posevek različnih vrst stenic. V primeru, ko se je uporabljal z namenom omejevanja škode zelene smrdljivke na bombažu in koruzi, je bila njegova uspešnost precej visoka. Upad škode na koruznih storžih so v tem primeru ocenili na 22 %, poleg tega pa so lahko tudi zmanjšali število nanosov insekticida (Tillman, 2006).
Nedvomno je zelo uporaben pri omejevanju škode, ki jo povzročajo stenice. V študiji, v kateri so preverjali, ali obstaja kakšen učinkovit privabilni posevek proti novi invazivni stenici H. halys, so ugotovili, da je sirek najbolj učinkovit po juliju, torej po vstopu sirka v fazo cvetenja in pozneje. Na sirku so potrdili tudi največjo številčnost škodljivca, zato so to poljščino uvrstili na prvo mesto po privabilnosti med vsemi obravnavanimi posevki. Sirku je po učinkovitosti privabljanja marmorirane smrdljivke sledila sončnica. Ugotovili so tudi, da se pojavljanje marmorirane smrdljivke na sirku in sončnici razlikuje. Smrdljivka najprej napade sončnico in se nato porazdeli na sirku, kar zagotovi tudi do 5 tednov učinkovitega privabljanja tega škodljivca (Nielsen in sod., 2016).
Slika 5: Izjemna privabilnost semena sirka za marmorirano smrdljivko (H. halys)
2.3 OKOLJSKO SPREJEMLJIVI NAČINI VARSTVA RASTLIN PRED MARMORIRANO SMRDLJIVKO
V našem poskusu smo se osredotočili izključno na uporabo pripravkov, ki so v Sloveniji dostopni, a še niso registrirani za uporabo proti marmorirani smrdljivki. Poskušali smo ugotoviti, ali lahko kakšen od izbranih pripravkov, ki je okolju prijaznejši, učinkovito zatira to invazivno vrsto škodljivca. V poskusu smo uporabili pripravke Nemaplus®, Botanigard WP in NeemAzal – T/S. Prva dva pripravka imata za aktivno snov biotične agense, tretji pripravek pa rastlinski izvleček. Razmišljali smo v smeri, da se Evropska politika glede FFS spreminja in se s tem tudi omejuje uporaba kemičnih sredstev, ki so zaenkrat edini učinkovit način zatiranja marmorirane smrdljivke. V Sloveniji so registrirana 3 sredstva proti marmorirani smrdljivki (FITO-INFO, 2021). To so Mospilan 20 SG, Profume Insecticide in Karate Zeon 5 CS. Težave nastopijo, ko stenica pridobi rezistenco na kemične insekticide, če kmetovalec te ne uporablja ustrezno, torej v skladu s antirezistenčno strategijo (Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe fitofarmacevtskih sredstev, 2021). Tudi neciljno delovanje kemičnih sredstev ni zaželeno, je pa dejstvo, da številna kemična sredstva negativno vplivajo na okolje in ostale koristne organizme.
Na področju biotičnega varstva rastlin lahko izpostavimo, da so jajčni parazitoidi najbolj učinkoviti pri omejevanju vrste H. halys. V Aziji velja vrsta Trissolcus japonicus (Ashmead) za prevladujočega naravnega sovražnika marmorirane smrdljivke. Uporaba slednjega v biotičnem varstvu velja za zelo spodbudno in obetajočo zamisel, če bi vrsto potrdili tudi na slovenskih tleh. Parazitoid je prav tako tujeroden in posledično ni uvrščen na Seznam domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin in se zato ne sme vnašati v okolje oz. uporabljati v namene biotičnega varstva rastlin v Sloveniji (Biotično varstvo rastlin, 2021). Pomisleke vzbuja tudi dejstvo, da vrsta ni specifično vezana le na marmorirano smrdljivko, zato bi posledično lahko zdesetkala domorodne populacije plenilskih stenic in podobnih vrst na območjih vnosa. Zastopanost omenjenega parazitoida pa so že potrdili v Italiji. Začeli so ga tudi že masovno razmnoževati in spuščati v okolje (Conti in sod., 2021).
Pristop pri zatiranju invazivne stenice ni enoplasten. Pomembno je združevati načela integriranega varstva rastlin in uporabiti pristope, ki delujejo.
2.3.1 Entomopatogene ogorčice
Entomopatogene ogorčice so talni organizmi, ki delujejo tako, da iščejo gostitelje (žuželke) z zaznavanjem toplote in ogljikovega dioksida, ki ga le-te proizvajajo. Primarno napadajo ličinke ali bube občutljivih škodljivih organizmov. V gostitelja vstopajo skozi različne odprtine ali neposredno skozi 'ovojnico' (kutikulo), kjer sprostijo bakterijo, ki gostitelja ubije v dnevu ali dveh. Z bakterijo je ogorčica v simbiontsko mutualističnem odnosu.
Bakterija namreč razgradi gostitelja na snovi, ki jih lahko entomopatogena ogorčica uporabi kot hrano. Poleg tega proizvajajo toksin 3,5 dihidroksi-4-izopropilstilben, ki od
razpadajočega se trupla odvrača druge mikroorganizme (Laznik, 2011). Ogorčice se v gostitelju tudi razmnožijo. Ko gostitelja izčrpajo, nadaljujejo z iskanjem novega in tako se proces ponovi (FITO-INFO, 2021).
2.3.1.1 Zgledi uporabe entomopatogenih ogorčic za zatiranje H. halys
Izpostavili bomo primer laboratorijskega poskusa, ki so ga izvedli v Gruziji. Burjanadze in sod., (2020) so preverjali učinkovitost dveh lokalnih gruzijskih sevov entomopatogenih ogorčic Heterorhabditis bacteriophora [Poinar] in Steinernema borjomiense [Gorgadze, Fanelli, Lortkipanidze, Troccoli & Tarasco] proti H. halys, poleg teh pa še dva italijanska seva vrst Heterorhabditis bacteriophora in Steinernema apuliae [Triggiani, Mracek &
Reid]. V poskusu so uporabljali različne koncentracije infektivnih ličink (IL) na enega odraslega osebka H. halys. Uporabili so koncentracije 1000, 500 in 200 IL na enega odraslega osebka H. halys. Učinkovitost je z manjšanjem koncentracije padala. Gruzijska seva sta bila manj učinkovita kot italijanska seva. Slednja sta vplivala na večjo stopnjo smrtnosti marmorirane smrdljivke: 95,5 % smrtnost pri sevu H. bacteriophore in 60 % smrtnost pri sevu S. apuliae pri koncentraciji 1000 IL na enega odraslega osebka, 93,3 % smrtnost za H. bacteriophora in 40 % smrtnost za sev S. apuliae pri koncentraciji 500 IL na enega odraslega osebka in 73,3 % smrtnost za sev H. bacteriophora in 33,2 % smrtnost za sev S. apuliae pri koncentraciji 200 IL na enega odraslega osebka. Iz omenjenga lahko sklepamo, da so rezultati obetajoči predvsem pri uporabi italijanskega seva ogorčice H.
bacteriophora (Burjanadze in sod., 2020).
2.3.2 Entomopatogene glive
Entomopatogene glive so glive, ki okužujejo žuželke in povzročijo njihovo smrt ali pa jih močno poškodujejo. Da povzročijo bolezensko stanje, morajo priti v stik z gostiteljsko žuželko. Nespolne spore ali konidiji so primarno odgovorni za nastanek okužbe. Ob pristanku na žuželčjo kutikulo se nanjo pritrdijo in začnejo kaliti. Sledi tvorba micelija in drugih struktur, ki omogočajo lažjo penetracijo hif v notranjost gostitelja. Gliva se tako razširi po celotnem telesu gostitelja in ga počasi izčrpa. Smrt nastopi zaradi prekinitve dotoka hranil, fizičnih ovir in/ali zaradi izločanja toksinov, npr. beauvericina, bassianolida in oospore. Krog se zaključi, ko gliva ubije gostitelja in začne tvoriti konidiogene celice na kutikuli kadavra žuželke, ki sporulirajo in sproščajo nove konidije v okolico. Naprej se širijo z različnimi prenašalci, kot so veter, dež, žuželke, ipd. (Shah in Pel, 2003).
Do leta 1998 je bilo v svetu znanih že preko 40 pripravkov na podlagi teh organizmov za uporabo v biotičnem varstvu rastlin. Učinkovitost proti velikemu številu različnih škodljivcev je prav tako dokazana. Entomopatogene glive uspešno zatirajo uši (Aphididae), rastlinjakovega ščitkarja (Trialeurodes vaporariorum [Westwood]), kobilice (Orthoptera), resarje (Thysanoptera), hrošče (Coleoptera) in druge skupine žuželk (Gril, 2006).
2.3.2.1 Zgledi uporabe entomopatogenih gliv za zatiranje H. halys
Ideja o uporabi sredstva na podlagi entomopatogenih gliv v poljskem poskusu je dodatno podkrepila laboratorijska študija Gouli-ja in sod. (2012), v kateri so preučevali virulentnost različnih sevov gliv B. bassiana [Bals.-Criv.] in M. anisopliae [Metschn.] na odraslih osebkih marmorirane smrdljivke. Uporabljali so tudi sev GHA, ki je v pripravku Botanigard. Smrtnost odraslih osebkov stenice H. halys so ugotavljali po nanosu posamezne aktivne snovi v treh različnih koncentracijah 3, 6, 9 in 12 dni po nanosu. Za sev GHA so bili rezultati slednje učinkoviti. Pri najvišji koncentraciji, 1x107 konidijev na ml, je znašala smrtnost odraslih osebkov škodljivca po 12 dneh kar 100 %, po 9 dneh okrog 90
%, po 6 dneh od 50 do 70 % in po 3 dneh le okrog 10 %. Rezultati so bili pri nižjih koncentracijah slabši. Končne ocene so bile za sev GHA pozitivne in prikazujejo možnost uporabe entomopatogenih gliv proti marmorirani smrdljivki (Gouli in sod., 2012).
2.3.3 Naravni insekticidi, rastlinska olja (neem olje)
To so vsa sredstva, ki jih pridobimo iz rastlin, mikroorganizmov in organizmov. Pri nas takšna sredstva uvrščamo med fitofarmacevtska sredstva, po svetu pa največkrat spadajo pod kategorijo bioinsekticidov. Zgled rastlinskega insekticida je piretrin, ki ga pridobivamo iz rastline dalmatinski bolhač (Tanacetum cinerariifolium Sch. Bip.). Ta dokazano zatira resarje (Thysanoptera) in tudi rastlinjakovega ščitkarja (Trialeurodes vaporariorum). Poznamo tudi pripravek NeemAzal – T/S na podlagi izvlečka rastline Azadirachta indica (A.Juss.). Ta rastlinska vrsta izvira iz Burme, v današnjem času pa jo gojijo predvsem v aridnih subtropskih in tropskih krajih v Aziji, Avstraliji, ZDA in na južnih otokih Pacifika. Iz listov dreves pridobivajo azadirahtin, ki ga lahko najdemo kot aktivno snov v mnogih naravnih pripravkih/insekticidih. Azadirahtin namreč odganja žuželke, torej deluje odvračalno in ovira njihovo levitev. Učinkovit je proti mnogim žuželjčim vrstam, kot so resarji, rastlinjakov ščitkar, deluje tudi na gosenice, kaparje, listne uši, nekatere škržatke, hrošče in stenice (Milevoj, 2003).
2.3.3.1 Zgledi uporabe rastlinskih olj in aktivne snovi azadirahtin proti H. halys
Lee in sod. (2014) so preučevali, kako različni naravni insekticidi vplivajo na mobilnost in sposobnost preživetja stenice H. halys. Uporabljali so tudi sredstvo Neemix (4,5 EC), ki vsebuje 4,5 % aktivne snovi azadirahtin pri najvišji priporočeni koncentraciji 1,2 L/ha.
Merili so vertikalno in horizontalno mobilnost stenic 4,5 ur po nanosu sredstva ter 7 dni po nanosu. Ugotovili so, da je bilo sredstvo na podlagi azadirahtina najmanj učinkovito, vsa ostala sredstva pa so vplivala na večjo smrtnost in so imela tudi večji vpliv na mobilnost stenice po 7 dneh (zmanjšala so mobilnost stenic).
Po mnenju Moreheada in Kuharja (2017) je ključnega pomena pridobiti sredstvo z aktivno snovjo, ki bi se lahko uporabljala za učinkovito zatiranje H. halys na prostem in bi bila okoljsko sprejemljiva. V njuni študiji je bila spremljana učinkovitost sredstev tudi na prostem. Med najbolj učinkovite sta uvrstila pripravek Pyganic na podlagi piretrinov, saj je v laboratorijskih razmerah v povprečju usmrtil vse nimfe in image v 48 urah po uporabi.
Pripravek AzaDirect na podlagi azadirahtina je deloval nekoliko slabše, saj je po njunih ocenah usmrtil okrog 78 % nimf ter 50 % imagov stenice H. halys v 48 urah po nanosu. V primeru uporabe sredstev na prostem avtorja izpostavljata, da je izrednega pomena smiselno in strokovno preučiti vse dejavnike, saj lahko nekatere snovi delujejo pozneje oz.
imajo poleg toksičnih učinkov še odvračalne učinke na škodljivca in povzročajo prenehanje hranjenja škodljivca. Tako piretrini kot tudi azadirahtin na takšen način vplivata na škodljivca. Azadirahtin vpliva neposredno na vedenjske lastnosti žuželk (prenehanje hranjenja, vpliv na prenehanje ovipozicije, vpliv na regulacijo rasti, ipd.).
Kljub temu pa avtorja zaključita, da je večina sredstev v poljskih poskusih neučinkovitih in ne dosegajo optimalnega varstva rastlin, ki bi zmanjšalo poškodbe s strani vrste H. halys (Morehead in Kuhar, 2017).
3 MATERIAL IN METODE 3.1 OPIS OBMOČJA POSKUSA
Poskus smo izvedli v letu 2021 na območju vasi Miren tik ob sadovnjaku. Preučevano območje leži v celoti na meandru reke Vipave ob vasi Rupa, ki se nahaja v sosednji Italiji.
Velikost celotnega meandra znaša okrog 6 hektarjev, primarno je namenjen pridelavi krme za živino in pridelavi jabolk. Širše območje izvedbe poskusa lahko uvrstimo pod Vipavsko dolino, saj se nahaja na njenem skrajnem robu, počasi pa že prehaja v Furlansko nižino. Na južni strani območja lahko opazimo, kako se površje dviga in prehaja v Kras. Nadmorska višina, na kateri se je poskus izvajal, znaša okrog 50 m. Tla so najverjetneje nastala z rečnimi nanosi proda in peska. Na portalu Atlas okolja zasledimo, da so po njihovih ocenah na tem območju tipična evtrična rjava tla na ledenodobnih prodnatih in peščenih nasutinah rek in rečnih vršajev. Podnebje lahko uvrstimo kot submediteransko z milimi zimami in vročimi poletji (Atlas okolja, 2021). Druge lastnosti lokacije so: lahka dostopnost, možnost nemotene zasnove poskusa, ipd.
Sadovnjak jablane (Malus domestica Borkh.), v katerem smo izvedli poskus, obsega 46 arov površine in je v lasti lokalnega sadjarja. V sadovnjaku je posajena le sorta 'Elstar', cepljena na podlago M9. Drevesa so v sadovnjaku posajena na medvrstni razdalji 3,5 m in 1 m v vrsti. Sadovnjak sestavlja skupno sedem vrst jablan, ki merijo v dolžino 120 m, v širino pa celoten sadovnjak meri slabih 40 m. V tem sadovnjaku KGZS – KGZ Nova Gorica izvaja načrtno spremljanje (monitoring) marmorirane smrdljivke zadnjih 5 let.
Mulčenje je bil edini ukrep, ki ga je lastnik izvajal v obdobju našega poskusa. V sadovnjaku v tem času niso uporabili fitofarmacevtskih sredstev. Lastnik jabolk ni pobiral, 5. 10. 2021 pa je sadovnjak posekal, zaradi starosti dreves.
3.2 MATERIAL
3.2.1 Sorte privabilnih posevkov, uporabljenih v poskusu 3.2.1.1 Sončnica
Za namene poskusa smo uporabili sorto 'RGT Wollf', ki smo jo dobili v Semenarni Ljubljana (Slika 6). Gre za srednje zgodnji hibrid, ki mu ustrezajo globoka, ilovnato peščena tla z nevtralnim pH 6,5. Priporočena gostota setve znaša 50 do 65 kaljivih semen na m2. Pri slednjem zadostuje 25 (do 30) cm razdalje v vrsti in 50 do 75 cm medvrstne razdalje. Gre za sorto, ki vsebuje zelo velik delež olja v semenih, 45,7 %. Pridelek znaša od 3 do 5 ton/ha (Semenarna Ljubljana, 2021).
3.2.1.2 Soja
V poskusu smo uporabili sorto 'Atacama', ki jo prodaja Semenarna Ljubljana (Slika 6). Gre za sorto, ki je zelo tolerantna na poletno sušo. Zaradi omenjene lastnosti je ena od najbolj iskanih sort v sosednji Avstriji. Odporna je tudi na poleganje. Spada med zgodnje sorte, saj jo sejemo med 10. aprilom in 15. majem. Pri setvi je pomembno upoštevati temperaturo tal, ki mora za optimalno kalitev semen imeti med 10 in 12 °C. Sejemo jo lahko z sejalnico za žito ali na medvrstno razdaljo 35 do 45 cm. Sorti pripisujejo izjemno velik pridelek, ki znaša okrog 4 ton/ha (Agroklub, 2021).
3.2.1.3 Lucerna
Pri lucerni smo se odločili za avtohtono slovensko sorto 'Soča', ki jo prodajajo pri Semenarni Ljubljana (Slika 6). Spada med zgodnje do srednje zgodnje sorte s pokončnim habitusom. Sorta 'Soča' se tudi zelo dobro razrašča in izjemno hitro raste v spomladanskem času. Prenaša pogosto košnjo (4- do 5-krat na leto) in se po njej zelo hitro regenerira.
Primarno se uporablja za pridelavo sveže krme, silaže ali sena. Sejemo jo lahko od marca do septembra v obliki strnjene setve. Količina semena za setev je 20 do 30 kg na hektar (Semenarna Ljubljana, 2021).
3.2.1.4 Sirek
V poskusu smo uporabili sorto sirka 'Frisket' podjetja KWS (Slika 6). Seme smo pridobili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Sorta 'Frisket' spada med krmne sirke. Gre za srednje zgodnjo sorto z nizkim habitusom. Setvena količina je od 25 do 35 semen na m2 kar omogoča večjo gostoto setve in s tem višji donos. Sorta je zelo odporna na tople lege in na sušne razmere, lahko jo sejemo kot glavni posevek (april, maj) ali kot strniščni dosevek.
Odporen je tudi na poleganje. Pridelki sorte 'Frisket' se gibljejo med 6,2 in 6,4 ton na hektar. Zrelo zrnje vsebuje med 10 in 12 % vlage in predstavlja zelo kakovostno krmo (Novalis, 2021).
Slika 6: Semena sončnic, soje, lucerne in sirka, uporabljena v poskusu (foto: S. Trdan, 2021)
3.2.2 Pripravki, uporabljeni v poskusu 3.2.2.1 Nemaplus®
Nemaplus® je pripravek podjetja E-Nema, ki se ukvarja z namnoževanjem entomopatogenih ogorčic za namen biotičnega varstva rastlin. Pripravek vsebuje infektivne ličinke entomopatogene ogorčice Steinernema feltiae [Filipjev]. Vrsta se uporablja za zatiranje žuželk iz družine žalovalk (Sciaridae), primarno v zavarovanih prostorih (rastlinjakih). Ker so ogorčice v pripravku žive, moramo pripravek hraniti pri temperaturi od 4 do 10 °C. Pripravek ne smemo zamrzniti ali ga izpostaviti previsokim temperaturam.
Optimalna temperatura ob nanosu je med 10 in 25 °C, saj so takrat ogorčice najbolj infektivne. Sredstvo moramo nanašati v temi, saj ob premočni svetlobi, npr. soncu, entomopatogene ogorčice propadejo (E-Nema.de, 2021).
3.2.2.2 Botanigard WP
Botanigard WP je kontaktni (dotikalni) insekticid na podlagi entomopatogene glive Beauveria bassiana. V splošni uporabi je soj GHA, ki je naravno zastopan tudi v tleh.
Pripravek proizvaja podjetje BioWorks. Ob nanosu sredstva na rastline moramo le-te temeljito poškropiti, saj le-tako omogočimo, da pripravek deluje optimalno. (FITO-INFO, 2021).
V našem poskusu smo uporabljali sredstvo v formulaciji močljivega praška, zato ima oznako WP. Vsebuje 22 % delež aktivne snovi (Beauveria bassiana). V navodilih za uporabo lahko zasledimo, da je sredstvo primarno namenjeno za uporabo na rastlinah, ki so gojene v zavarovanih prostorih, vendar lahko sredstvo uporabljamo tudi na prostem.
Uporablja se za zatiranje ščitkarjev, kot so rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporariorum), tobakov ščitkar (Bemisia tabaci [Gennadius]), ipd., namenjeno je tudi proti resarjem, kakršna sta cvetlični resar (Frankliniella occidentalis [Pergande]) in tobakov resar (Thrips tabaci [Lindeman]). Sredstvo zatira ličinke in le delno odrasle žuželke. Na jajčeca ne deluje.
3.2.2.3 NeemAzal – T/S
NeemAzal – T/S je sredstvo, ki vsebuje azadirahtin A kot aktivno snov in deluje z delno sistemičnim načinom premeščanja. Sredstvo se uporablja za zatiranje sesajočih in grizočih škodljivih žuželk. Deluje odvračalno, vendar ob objedanju in sesanju rastlin prehaja tudi v notranjost žuželk, kjer učinkuje večstopenjsko. Aktivna snov zavira prehranjevanje sesajočih žuželk (resarji, listne uši, stenice, kaparji in bolšice) in grizočih žuželk (ličinke grizlic in metuljev, hrošči in žerke muh), preprečuje razvoj in preobrazbo njihovih larvalnih stopenj ter zmanjšuje plodnost odraslih osebkov (FITO-INFO, 2021).
3.2.2.4 Karate Zeon 5 CS
Karate Zeon 5 CS uvrščamo pod dotikalne insekticide z želodčnim in odvračalnim delovanjem. Aktivna snov sredstva je lambda-cihalotrin, kar uvršča sredstvo pod skupino piretroidov. Uporabljamo ga lahko v poljedeljstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu ter tudi na nekaterih okrasnih rastlinah. Gre za učinkovito sredstvo proti grizočim in sesajočim žuželkam in je registrirano tudi za uporabo proti marmorirani smrdljivki (FITO-INFO, 2021).
3.3 METODE DELA 3.3.1 Zasnova poskusa
Poskus smo izvedli na zemljišču tik ob sadovnjaku. Marmorirana smrdljivka velja za škodljivca, ki se zadržuje ob robovih sadovnjaka in se tudi zelo intenzivno premešča (Rice in sod., 2014), zato smo pri zasnovi poskusa to upoštevali in poskušali pokriti čim večjo površino, da bi bile ocene privabilnosti čim bolj objektivne.
Na poskusni lokaciji smo izvedli dva ločena poskusa. Prvi poskus smo zasnovali levo od sadovnjaka (v nadaljevanju levi poskus), drugi poskus pa desno od sadovnjaka (v nadaljevanju desni poskus). Levo in desno stran smo določili glede na pogled proti Krasu.
Dolžina parcele, na kateri smo izvedli desni poskus, je bila enaka dolžini sadovnjaka (120 m), dolžina parcele levega poskusa pa je merila 140 m (dodaten prostor za pozitivno kontrolo). Širina obeh parcel je bila 2 m, kar je predstavljalo delovno širino vrtavkaste brane. Površina desnega poskusa je bila tako 240 m2, površina levega poskusa pa 280 m2. V desnem poskusu smo izvajali popis fenofaz privabilnih rastlinskih vrst in spremljanje pojavnosti škodljivca. Parcelo v desnem poskusu smo razdelili na 3 bloke. Dolžina vsakega bloka je bila 40 m. V vsakem od njih smo imeli po 4 obravnavanja (4 različne vrste privabilnih posevkov), ki so si vedno sledila v enakem zaporedju (Slika 7). Dolžina parcele vsakega od obravnavanj je bila tako 10 m.
V levem poskusu smo izvajali testiranje (preučevanje učinkovitosti) izbranih pripravkov za zatiranje škodljivca in popis fenofaz privabilnih rastlinskih vrst. Parcelo smo razdelili na 4 dele, vsako od njih pa še na 4 manjše dele (4 različne vrste privabilnih posevkov). V prvem delu levega poskusa smo uporabljali pripravek Nemaplus®, v drugem delu pripravek Botanigard WP in v tretjem delu pa pripravek NeemAzal – T/S. Na samem koncu levega poskusa je bil lociran četrti del, ki je služil kot pozitivna kontrola. Peti del je predstavljala negativna kontrola v 3. bloku v desnem poskusu (Slika 7).
Na Sliki 7 so prikazane tudi lokacije popisa škodljivca na jablani. Pojavnost škodljivca smo na glavni rastlinski vrsti spremljali na 6 drevesih ob robovih celotnega nasada.
Drevesa smo izbrali naključno, tako, da smo pokrili čim večje območje. Izbrali smo 2 drevesi ob desnem robu sadovnjaka, 2 ob levem robu sadovnjaka ter po 1 drevo na začetku in koncu sadovnjaka.
Slika 7: Shema poljskega poskusa; Miren, 2021
3.3.2 Negativna in pozitivna kontrola
Pri levem poskusu, kjer je potekalo testiranje učinkovitosti izbranih pripravkov, smo vključili tudi pozitivno in negativno kontrolo. Za namene negativne kontrole smo uporabili celotni 3. blok desnega poskusa (Slika 7), ki je vseboval 4 obravnavanja (4 ločeno posejane rastlinske vrste). Na ta način smo dobili najbolj reprezentativne podatke in ni bilo vpliva biotičnih in kemičnih pripravkov na škodljivca. Za pozitivno kontrolo smo določili prostor na najbolj oddaljenem delu leve parcele, kjer smo 4 izbrane privabilne posevke posejali ločeno, v parcelice, ki so v dolžino merile 5 m. Skupaj je pozitivna kontrola merila v dolžino 20 m in je bila manjša kot ostali deli. Škodljivca smo v pozitivni kontroli pri vsakem obravnavanju spremljali z vizualnimi pregledi na 10 vnaprej določenih rastlinah.
Za škropljenje smo v pozitivni kontroli uporabili insekticid Karate Zeon 5 CS.
3.3.3 Opis zasnove poljskega poskusa v praksi
Z delom smo začeli 30. 3. 2021, ko smo izbrani površini pri sadovnjaku ob pomoči lokalnega kmeta pripravili za setev posevkov. Najprej smo s pomočjo metra in vrvi tudi v praksi določili velikost posameznih blokov ter obravnavanj v njih (Slika 8). Sledila je setev, ki smo jo izvedli 20. 4. 2021. Določili smo naslednjo količino semena za setev: soja 100 do 120 kg/ha, sirek 20 do 22 kg/ha, sončnice 5 do 10 kg/ha, za lucerno pa smo odmerili dvakrat večjo količino od predpisane, torej od 40 do 60 kg/ha. Setev smo izvedli ročno.
