• Rezultati Niso Bili Najdeni

: javni interes in boj za poslušalce – študija primerov Vala 202 in Hitradia Ö3

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share ": javni interes in boj za poslušalce – študija primerov Vala 202 in Hitradia Ö3"

Copied!
108
0
0

Celotno besedilo

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI  FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 

      Blaž Pernat 

     

Javni radio: javni interes in boj za poslušalce – študija primerov Vala 202 in Hitradia Ö3 

 

Magistrsko delo   

           

Ljubljana, 2021    

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI  FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 

      Blaž Pernat 

Mentorica: doc. dr. Tina Lengar Verovnik   

   

Javni radio: javni interes in boj za poslušalce – študija primerov Vala 202 in Hitradia Ö3 

 

Magistrsko delo   

         

Ljubljana, 2021

(3)

               

Zahvala  Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Tini Lengar Verovnik, ki je s svojo  zavzetostjo in odzivnostjo močno pripomogla, da je delo nastajalo brez večjih zapletov.  

Hvala tudi staršem, da že skoraj 20 let potrpežljivo sodelujejo v neskončnih pogovorih o radiu in me podpirajo pri udejanjanju  interesov, ki so tako zelo drugačni od njihovih.   

In seveda hvala tudi Niki, ki je vseh pet let mojega študija iskreno verjela, da zmorem, in mi s svojim optimizmom pomagala premostiti  vsa vmesna obupavanja.

(4)

Javni radio: javni interes in boj za poslušalce – študija primerov Vala 202 in Hitradia Ö3   

Ključno poslanstvo javnih medijev in s tem tudi javnih radijskih programov je delovanje v javnem interesu. To pomeni, da morajo občinstvom zagotavljati kakovostne informativne, izobraževalne, kulturne in razvedrilne vsebine. Ker je produkcija kakovostnih vsebin tudi precej  draga, je javnim radijskim programom zagotovljeno javno financiranje. Vse to pa so razlogi, da  se morajo javni radijski programi razlikovati od komercialnih, ki so prepuščeni zgolj trgu. Kljub temu  tudi  javne  radijske  postaje  s  komercialnimi tekmujejo za poslušanost, zato razvijejo določeno strategijo odziva na komercialno konkurenco. Slovenski javni radijski program Val 202 in avstrijski javni radijski program Ö3 želita poslušalce nagovarjati na bolj sproščen način, prav  tako  si  prizadevata pridobiti čim več mlajših poslušalcev, a kljub podobnim ciljem to počneta na zelo različne načine – Val 202 s številnimi daljšimi in poglobljenimi govornimi vsebinami ter izborom večinoma nekomercialne glasbe, Ö3 pa s kratkimi govornimi vsebinami  ter  poudarkom na razvedrilnih vsebinah in komercialno uspešni glasbi. Na podlagi analize virov, intervjujev z vodstvom obeh radijskih programov in sistematičnim poslušanjem obeh programov sem analiziral njune programske značilnosti – podobnosti in razlike – ter predvsem,  kako izpolnjujeta svoje poslanstvo delovanja v javnem interesu. 

 

Ključne besede: javni radio, komercialni radio, programska shema, javni  interes,  poslušanost 

 

Public service radio: public interest and battle for listeners – a case study of Val 202 and  Hitradio Ö3 

 

The main mission of public service media, including public service radio stations, is to act in  the  public  interest.  So  they  have  to  provide  their  audiences  with  high  quality  news,  culture,  entertainment and educational content. Production of high quality content is usually costly, that  is why they are publicly funded. For all these reasons public service radio stations have to differ  from commercial radio programs, which are entirely left to market forces. Nevertheless, public  service  radio  programs  compete  with  commercial  radio  stations  for  listeners,  therefore  they  develop certain strategies of reaction to commercial rivals. The Slovene public service radio  program Val 202 and the Austrian public service radio station Ö3 want to address listeners in a  more relaxed way and both of them try to attract as many younger listeners as possible. Despite  similar goals their approaches are considerably different. Val 202 offers a lot of longer and in­

depth speech content and plays mostly non­commercial music. On the other hand Ö3 follows  the principle »more music, less talk« with an emphasis on entertainment and hit songs. Based  on the analysis of sources, interviews with the management staff, and systematic listening of  both mentioned radio stations I have analyzed their characteristics – similarities and differences  – and especially the ways they are fulfilling their obligation to act in public interest.    

 

Key words: public radio, commercial radio, radio scheme, public interest, ratings

 

 

(5)

Kazalo 

1  Uvod ... 8 

2  Javni radio in javni interes ... 11 

3  Vpliv komercialnega radia ... 13 

3.1  Vstop radijskih formatov v radijsko krajino ... 13 

3.2  Odziv finskega javnega radijskega programa na komercialno konkurenco ... 14 

3.3  Odziv irskega javnega radijskega programa na komercialno konkurenco ... 15 

4  Radijski govor ... 17 

5  Jezikovna uredniška politika ... 19 

5.1  Od glasu institucije do radijske osebnosti ... 20 

6  Glasba in zvočna podoba na radiu ... 23 

7  Javni radio v Sloveniji ... 26 

7.1  Značilnosti slovenske radijske krajine ... 26 

7.2  Programi Radia Slovenija ... 26 

7.2.1  Prvi ... 26 

7.2.2  Val 202 ... 27 

7.2.3  Ars ... 27 

7.2.4  Radio Maribor ... 27 

7.2.5  Radio Koper ... 28 

7.2.6  Radio Si ... 28 

7.2.7  Pomurski madžarski radio in Radio Capodistria ... 28 

8  Javni radio v Avstriji ... 29 

8.1  Značilnosti avstrijske radijske krajine ... 29 

8.2  Programi avstrijskega javnega radia ... 30 

8.2.1  Ö1 ... 30 

8.2.2  Ö3 ... 30 

8.2.3  FM4 ... 31 

8.2.4  Regionalni radijski programi ... 31 

9  Metode raziskovanja in gradivo ... 32 

10  Jezikovna uredniška politika in govor na Valu 202 ... 33 

11  Jezikovna uredniška politika in govor na Ö3 ... 35 

12  Programska shema in vsebine na Valu 202 ... 37 

12.1  Informativni program ... 38 

12.2  Vodeni program ... 39 

(6)

12.3  Tematske oddaje ... 41 

12.4  Glasbeni izbor ... 44 

13  Programska shema in vsebine na Ö3 ... 46 

13.1  Informativni program ... 47 

13.2  Vodeni program ... 48 

13.3  Tematske oddaje ... 51 

13.4  Glasbeni izbor ... 53 

14  Sistematično spremljanje programa Vala 202 ... 55 

15  Sistematično spremljanje programa Ö3 ... 60 

16  Razprava ... 65 

17  Zaključek ... 71 

18  Viri ... 73 

Priloge ... 80 

Priloga A: Spored Vala 202 (12. oktober 2021) ... 80 

Priloga B: Predvajana glasba na Valu 202 (12. oktober 2021) ... 82 

Priloga C: Programske vsebine in predvajana glasba na Ö3 (12. oktober 2021) ... 89   

 

   

(7)

Seznam kratic 

AC    Adult Contemporary      Sodobno za odrasle  AKOS   Agencija za komunikacijska omrežja in storitve   

APM    Avtomobilsko­prometne minute 

BBC    British Broadcasting Corporation      Britanska radiotelevizija 

CHR    Contemporary Hit Radio        Sodobni hitradio 

ORF    Österreichischer Rundfunk        Avstrijska radiotelevizija  RTÉ    Raidió Teilifís Éireann        Irska radiotelevizija 

Usw.    Und so weiter       In tako dalje 

ZIB    Zeit im Bild      Čas v sliki 

5U5    Fünf um Fünf            Pet ob petih 

Ö1    Österreich 1            Avstrija 1 

Ö2    Österreich 2            Avstrija 2 

Ö3    Österreich 3            Avstrija 3 

ÖR    Österreich Regional          Avstrija regionalno  Yle    Yleisradio Oy      Finska radiotelevizija  

 

   

(8)

1  Uvod 

 

Model javnega radia je nepridobitni, zagotovljeno je javno financiranje, zato je javni radio v  službi javnega interesa oziroma deluje za javno dobro. To pomeni, da posreduje informacije, ki so obče pomembne za družbo, izobraževalne, kulturne in razvedrilne vsebine ter zagotavlja  možnost debate oziroma izmenjave mnenj o temah v javnem interesu. Javni radio predstavlja prostor  javne  sfere,  kjer  lahko  posamezniki  aktivno  sodelujejo  v  delovanju  skupnosti  in  pri  demokratičnem procesu odločanja. Pomembna naloga javnega radia je tudi nagovarjanje  občinstev različnih demografskih značilnosti (Steinfeld in Laor, 2019, str. 198). 

Komercialni radio v nasprotju z javnim ni razumljen kot javna dobrina, ampak kot proizvod,  posamezna radijska postaja pa je blagovna znamka v zasebni lasti, ki jo vodijo tržne sile (prav  tam). Glavni cilj komercialnih radijskih postaj je dobiček, vsebine v javnem interesu pa običajno niso dobičkonosne, saj njihova produkcija pogosto pomeni več stroškov kot prihodkov (McMahon, 2019, str. 4). Ker se financira izključno z oglaševanjem, komercialni radio nagovarja skupine ljudi, za katere tržne raziskave ugotovijo, da najbolj ustrezajo oglasnim vsebinam; več takšnih poslušalcev pritegne več oglaševalcev k oglaševanju na določeni radijski postaji (Steinfeld in Laor, 2019, str. 198). 

Kljub teoretski neodvisnosti od komercialnih interesov in pritiskov želi tudi javni radio pridobiti čim več poslušalcev, pri tem pa se mora soočiti z močno konkurenco komercialnih radijskih postaj. Kot sta zapisala Olof Hultén in Kees Brants (1992, str. 18, v Hellman in Vilkko, 2017,  str.  30–31),1 je javni servis razvil tri različne strategije odziva na  konkurenco  komercialnih  medijev: prilagoditev (angl. adaptation), očiščenje (angl. purification) in kompenzacijo (angl. 

compensation). V primeru strategije prilagoditve se začnejo javni mediji zgledovati po komercialnih in pospešeno prevzemajo njihove vzorce. Če javni mediji izberejo strategijo očiščenja, se osredotočijo na bistvo svojega poslanstva – delovanje v javnem interesu – ter se  tako distancirajo od komercialnih medijev in tekmovanja z njimi. Ta model običajno najbolj zagovarjajo predstavniki komercialnih medijev, saj bi tako javnemu servisu preprečili, da bi posegal po njihovem teritoriju in jim tako predstavljal neposredno konkurenco. Če pa se javni mediji odločijo za kompenzacijo, okrepijo predvsem svoje adute, s katerimi lahko razpolaga le javni servis; denimo ponujajo zelo raznolike vsebine in nagovarjajo tudi manjšine. Na ta način

1 Hultén,  O.  in  Brants,  K.  (1992).  'Public  service  broadcasting:  Reactions  to  competition'.  V  K.  Siune  in  W. 

Truetzschler (ur.), Dynamics of Media Politics (str. 116–29). London: Sage.  

(9)

se izognejo komercializaciji in so prav tako lahko zelo uspešni v tekmi s komercialnimi mediji.

Kompenzacijski pristop je pogosto prepoznan kot zelo uspešen, saj preprečuje marginalizacijo javnih  medijev,  ki  se  lahko  hitro  zgodi  v  primeru  strogega  distanciranja  od  vseh  praks  komercialnih medijev.  

Ne glede na to, katero strategijo izbere javni radio, mora dokazati delovanje v javnem interesu,  ki presega zgolj predvajanje popularne glasbe in razvedrilni program, kar je sicer najobičajnejša ponudba komercialnih radijskih postaj. Še posebej težko nalogo imajo tisti javni radijski programi, ki skušajo pritegniti predvsem mlajše odrasle, saj to starostno skupino obvladujejo predvsem  komercialne  radijske  postaje  (AKOS,  2014,  str.  34).  V  magistrski  nalogi  sem  podrobno analiziral, kako s svojimi programskimi vsebinami poslanstvo delovanja v javnem  interesu  izpolnjujeta  slovenski  javni  radijski  program  Val  202  in  avstrijski  javni  radijski  program Hitradio Ö3 (dalje Ö3). Oba programa sta nastala z zelo podobnim namenom – na bolj  sproščen in razvedrilen način nagovarjati poslušalce. Oba skušata s sodobnim radijskim pristopom čim bolj pritegniti mlajšo aktivno populacijo. A po programu se Val 202 in Ö3 izrazito razlikujeta; medtem ko Ö3 z izborom skoraj izključno komercialne popularne glasbe, kratkimi  govornimi  vsebinami  in  poudarjenim  razvedrilnim  programom  precej  spominja  na  format komercialnega radia, ima Val 202 številne daljše in poglobljene govorne vsebine ter pogosto predvaja tudi alternativno oziroma vsaj nekomercialno glasbo.  

Postavil  sem  tri teze, ki so usmerjale moje raziskovanje vzrokov in posledic tako različnih uredniških odločitev in programskih usmeritev dveh javnih radijskih programov, ki pa imata podoben namen delovanja. 

1.  Ö3 ima več možnosti za dominantnost v Avstriji kot Val 202 v Sloveniji.  

Tik pred nastankom prvih avstrijskih komercialnih radijskih postaj v drugi polovici 90. let je  Ö3 postal formatiran program s komercialno glasbo in krajšimi govornimi vložki ter tako do  danes ostal daleč najbolj poslušan radio v Avstriji (Pfarrhofer, 2018). Slovenske komercialne  radijske postaje imajo daljšo tradicijo od avstrijskih. Ob tem so nekateri komercialni programi po poslušanosti že dolgo blizu Valu 202 oziroma so ga v nekaterih časovnih obdobjih tudi prehiteli (AKOS, 2014, str. 13).   

2.  Val 202 zagotavlja več vsebin v javnem interesu kot Ö3, kar je razvidno iz programske  sheme.  

(10)

10 

Programske  vsebine  javnih  medijev  morajo  presegati  ponudbo  medijskega  (prostega)  trga  (Hrvatin in Petković, 2020, str. 30). Val 202 ponuja številne poglobljene govorne  vsebine,  glasbeni izbor sega onkraj komercialnih uspešnic (RTV Slovenija, b. d.). Ö3  po  programski  shemi  spominja  na  komercialni  radio.  Poglobljene  govorne  vsebine  v  javnem  interesu  zagotavljata prvi in četrti program avstrijskega javnega radia. (Strutz, b. d.) 

3.  Glede na strategije odziva javnega servisa na konkurenco komercialnih medijev, kot sta  jih opredelila Olof Hultén in Kees Brants  (gl.  zgoraj),  je  Val  202  izbral  strategijo  kompenzacije, Ö3 pa strategijo prilagoditve. 

Valu 202 bi pripisali strategijo kompenzacije, saj ostaja osredotočen na svoje poslanstvo delovanja v javnem interesu, kljub temu pa spremlja delovanje komercialne konkurence in tudi  tekmuje s komercialnimi ponudniki za pridobivanje občinstva. Radiu Ö3 bi pripisali strategijo  prilagoditve,  saj  je  po  svojem  programu  z  veliko  komercialne  glasbe  ter  malo  govora  in  prevlado razvedrilnih vsebin podoben komercialnim radijskim programom. 

V teoretičnem delu magistrske naloge bom navedel značilnosti javnega radia in razložil vpliv komercialnih radijskih postaj na njegovo delovanje. Predstavil bom ključna segmenta vsakega radijskega programa, in sicer radijski govor, katerega pomemben del je tudi jezikovna uredniška politika, ter glasbo in preostalo zvočno podobo radijskega programa. Prav značilnosti radijskega govora in glasbe namreč pomembno nakazujejo razlike med javnim in komercialnim radiem. Predstavil bom slovensko in avstrijsko radijsko krajino, kar bo ključno za razumevanje razlik v razvoju obeh analiziranih radijskih programov, kot tudi ostalih radijskih programov v  obeh državah.  

V empiričnem delu bom z metodo intervjuja, ki ga bom opravil z Nejcem Jemcem, odgovornim urednikom Vala 202, Tadejem Košmrljem, dnevnim urednikom na Valu 202, in Georgom Spattom,  odgovornim  urednikom Ö3,  ugotavljal,  kako  Val  202  in Ö3  v  praksi  izpolnjujeta  obveznosti, ki jih imata kot javna medija, oziroma kako glede na svoje programske značilnosti delujeta v javnem interesu in kolikšen vpliv ima nanju konkurenca komercialnih radijskih postaj. Pri oblikovanju ključnih ugotovitev mi bo pomagalo sistematično spremljanje programa  obeh preučevanih radijskih postaj. 

 

   

(11)

11  2  Javni radio in javni interes 

 

Pridevnik »javen« običajno nakazuje storitve, dostopne vsem ljudem, pridevnik »privaten«

oziroma »zaseben« pa na drugi strani simbolizira omejen dostop do določenih dobrin,  ki  so  namenjene ljudem z določenimi privilegiji. Po zgodnji severnoameriški definiciji javne radiotelevizije  je  temeljna  in  izvorna  vizija  javnega  servisa  nekomercialna  uporaba  sredstev  množičnega komuniciranja za obveščanje, izobraževanje in tudi socializacijo javnosti. (Artz,  2016, str. 3, 5)  

Javni servis (javni radio in javna televizija) je torej posebna javna služba, ki jo državljani plačujejo za dostop do kakovostnih in verodostojnih programskih vsebin, ki so bistveno drugačne od tistih, ki jih ponuja medijski (prosti) trg. Javni servis služi vsem pripadnikom javnosti (in ne zgolj posameznim skupinam ljudi), je zavezan javnemu interesu in se odziva na  komunikacijske  potrebe  ljudi.  Glavno  poslanstvo  javnega  servisa  je  vsem  ljudem  pod  istimi  pogoji za isto ceno zagotoviti kakovostne programske vsebine, ki so v javnem interesu. Zato so  javni mediji podvrženi javni regulaciji, kar pomeni, da morajo v zameno za javni denar in pod točno določeno strukturo upravnih in nadzornih organov po predpisanih profesionalnih  in  kakovostnih  standardih  zagotavljati  programske  vsebine  za  vso  javnost.  Javni  servis  mora  zagotavljati kakovostne in verodostojne informativne in kulturno­umetniške vsebine ter nuditi prostor  za  javno  razpravo  in  kulturno­umetniško ustvarjanje v družbi. Javni mediji imajo združevalno in povezovalno vlogo, saj morajo omogočati vsebine za vse družbene skupine, ne glede na poslušanost ali gledanost, ki sta sicer ključni komponenti pri delovanju komercialnih medijev. Javni mediji poslušalce in gledalce nagovarjajo kot državljane, komercialni pa kot potrošnike. Ključnega pomena za razumevanje delovanja in poslanstva medijev ni zgolj razlikovanje med javnimi in zasebnimi mediji, ampak tudi med javnimi in državnimi mediji –  javni mediji so značilni za demokratična, državni pa za nedemokratična okolja. Javni mediji niso v lasti države oziroma vladajoče politike (in zato tudi niso glasnik oblasti), ampak so v lasti javnosti. Pri delovanju javnega servisa je vloga in naloga države zgolj zagotavljanje razmer, ki javnim medijem omogočajo nemoteno delovanje in opravljanje javne službe. Pri tem je ključnega pomena zadostno financiranje javnega servisa, saj produkcija programskih vsebin v javnem interesu zahteva veliko stroškov. (Hrvatin in Petković, 2020, str. 30–33) 

(12)

12 

Javni interes je sicer težko definirati z eno samo skupno definicijo. Kot je zapisal Jeffrey Scheuer (2008, str. 27, v Čeferin in Poler, 2017, str. 40),2 se delovanje v javnem interesu nanaša na demokratično odgovornost medijev, da obveščajo javnost  o  dejstvih,  ki  so  pomembna  za  njihove državljanske dolžnosti, da nadzorujejo in preprečujejo zlorabo družbene moči ter da omogočajo javno debato. Po Roku Čeferinu in Meliti Poler Kovačič so v javnem interesu informacije, ki so objektivno za družbo tako zelo  pomembne,  da  pravica  javnosti  do  obveščenosti pretehta človekovo pravico oziroma svoboščino, ki bi sicer zahtevala, da informacije ne bi postale javne. Informacije v javnem interesu se lahko nanašajo na politično, družbeno, gospodarsko, versko ali drugo področje. Ali so informacije v javnem interesu, je vedno odvisno od posameznega primera in njegovega konteksta. (Čeferin in Poler Kovačič, 2017, str. 40) 

Javni radio mora torej služiti celotni javnosti ter zagotavljati vsebine, ki informirajo, izobražujejo  in  zabavajo.  Ob  tem  mora  spodbujati  demokracijo  in  v  svojih  programih  predstavljati domačo kulturo (predvajati domačo glasbo, predstavljati dela domačih umetnikov itd.) Javni radijski programi morajo biti neodvisni od države in komercialnih (ekonomskih)  interesov. Komercialne radijske postaje so po drugi strani kapitalistična podjetja in posledično usmerjena h kopičenju dobička. Celotna programska struktura komercialnih radijskih programov  je  podrejena  njihovemu  glavnemu  cilju  –  maksimiziranju  prihodkov  in  minimiziranju stroškov. Prav to je glavni razlog, da večina komercialnih radijskih postaj izbere format programa, katerega produkcija ustvarja čim manj stroškov, vendar pritegne čim več poslušalcev. To v praksi pomeni, da komercialne radijske postaje temeljijo  na  predvajanju  (popularne) glasbe in razvedrilnih vsebinah, vsebin v javnem interesu pa je na komercialnem  radiu izrazito malo. (McMahon, 2019, str. 4)  

2 Scheuer, J. (2008). The big picture: Why democracies need journalistic excellence. New York, London: 

Routledge. 

(13)

13  3  Vpliv komercialnega radia 

3.1  Vstop radijskih formatov v radijsko krajino 

Z okrepitvijo komercialne konkurence na evropskem radijskem trgu v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je prav komercialni radijski sektor postal prevladujoč in dominanten v večini zahodnoevropskih držav, ta »radijska revolucija« pa je precej spremenila kakovostne standarde  radijskih programov, kar je vplivalo na poslušanost in delovanje javnega radia (Hellman in Vilkko, 2017, str. 29–30). Širitev komercialnega radia je okrepila pomembnost glasbe na radiu, saj so komercialne radijske postaje ponudile novo programsko strukturo; kontinuiran tok glasbe  s kratkimi vmesnimi moderacijami – v radijski industriji se je za takšno programsko strukturo uveljavil izraz format (Hellman in Vilkko, 2017, str. 30). Za radijski format je značilen ožji izbor glasbe, ki ustreza demografskim značilnostim ciljnega občinstva; njegovi starosti, spolu, izobrazbi,  interesom  (prav  tam). Poleg glasbenega izbora format poslušalcem ob časovno predvidljivih trenutkih ponuja vsebine, ki jih pričakujejo (Čakš, 2016, str. 18).  

Tako format določa vse značilnosti programske sheme3, kot so dolžina moderacij, kdaj in kolikokrat  v  uri  se  bo  radijski  voditelj  oglasil,  v katerih  delih  ure  se  bodo  predvajali  oglasi,  koliko  skladb  v  uri  se  bo  predvajalo  brez  govornih  prekinitev  in  podobno.  Radijski  format  omogoča oglaševalcem, ki so ključni vir prihodkov komercialnih radijskih postaj, da lažje identificirajo demografske značilnosti poslušalcev in tako z oglasi učinkoviteje nagovarjajo želena občinstva. Ob tem pa so formati tudi sredstvo diferenciacije različnih radijskih postaj na trgu. Najpogostejši radijski format CHR (angl. Contemporary Hit Radio) temelji na predvajanju  najpopularnejših sodobnih glasbenih uspešnic oziroma hitov. Priljubljen je tudi format AC (angl. Adult  Contemporary),  pri katerem gre običajno za predvajanje novejših in starejših uspešnic mehkega rocka in popa, cilja pa na poslušalce med 25. in 54. letom starosti. V ZDA  denimo radijske postaje pridobijo licenco za oddajanje na podlagi jasno določenih formatov. V evropskih državah radijski formati niso tako strogo določeni predvsem zaradi dveh razlogov: 

močnih javnih servisov in manjšega trga, kjer so radijske postaje nagnjene k medsebojnemu posnemanju in nagovarjanju čim širšega kroga ljudi. (Hellman in Vilkko, 2017, str. 30) 

3 Programska shema določa obliko in vsebino programa – določa vsebino, zvrst, število, trajanje in čas objave programskih vsebin ter jih znotraj terminov sistematično razporeja. Programska shema je lahko toga oziroma  zaprta, kar pomeni, da je sestavljena iz posameznih oddaj, ki se nizajo druga na drugo. Če pa je programska shema odprta, gre za sproti oblikovan vodeni program, točno določeni so večinoma zgolj termini informativnih blokov, termini ostalih vsebin so zgolj okvirni. (Ivančič, 2021, str. 101)  

(14)

14 

V nadaljevanju bom predstavil, kako sta se na vse agresivnejšo konkurenco komercialnih radijskih postaj odzvala finski in irski javni radijski program (oba sta sicer namenjena predvsem  mlajšim odraslim poslušalcem). Vsakemu predstavljenemu primeru bo sledila  analiza  sprememb v delovanju obeh radijskih programov na podlagi strategij Olofa Hulténa in Keesa Brantsa (prilagoditev, očiščenje, kompenzacija), opisanih v uvodnem delu magistrske naloge. 

 

3.2  Odziv finskega javnega radijskega programa na komercialno konkurenco 

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se na Finskem pojavile prve komercialne radijske postaje ter začele uveljavljati nove radijske standarde in metode pri glasbenem izboru. Leta 1990 je finski javni servis Yle razvil model treh strogo profiliranih radijskih programov; Yle  Radio 1 je poslušalcem ponujal kulturno­umetniške vsebine, Yle Radio Suomi je zagotavljal informativni program, pogovorne oddaje in popularno glasbo, Radiomafia pa je bil namenjen  mlajšim poslušalcem. V devetdesetih letih in  na začetku novega tisočletja so lokalne komercialne radijske postaje s koncentracijo in internacionalizacijo lastništva dobivale nacionalni doseg in razvijale strogo določen format programa z ožjim glasbenim izborom in poenoteno programsko shemo, ki se v različnih delih dneva ni bistveno razlikovala. Leta 2003 se je na standardizacijo predvajane glasbe na radijskih postajah odzval tudi finski javni radio  ter program Radiomafia spremenil v YleX, namenjen mlajšemu občinstvu in s poudarkom na novih glasbenih hitih, kar je okrepilo konkurenco na radijskem trgu. YleX je bil zaradi svoje  programske usmeritve pogosto deležen kritik o posnemanju komercialnih radijskih postaj, a je po drugi strani Arto Vilkko (2010, v Hellman in Vilkko, 2017, str. 32)4 dokazoval, da je YleX  leta 2004 predvajal več skladb in izvajalcev ter tudi več nove manj znane glasbe in več finske glasbe od komercialnih radijskih programov. To pomeni, da lahko javna radijska postaja kljub  podobnemu  ali  celo  enakemu  glasbenemu  formatu  predvaja  drugačen glasbeni izbor od komercialnih tekmecev (Hellman in Vilkko, 2017, str. 31–32). 

Heikki Hellman in Arto Vilkko sta analizirala predvajano glasbo in spremembe v glasbenem  izboru  javnega  programa  YleX  ter  komercialnih  programov  Radio  Energy  in  Kiss  FM/The  Voice med letoma 2004 in 2014. Vsi analizirani radijski programi pripadajo že omenjenemu glasbenemu formatu CHR (Contemporary Hit Radio). Ugotovila sta, da YleX v primerjavi s  komercialnima programoma predvaja več različnih skladb in izvajalcev ter več nove, še

4 Vilkko, A. (2010). Soittolistan symbolinen valta ja vallankäytön mekanismit: Tutkimus viiden radioaseman formaatista ja musiikkitarjonnasta ('The symbolic power of the playlist: Study on the music formats and music  offerings of five radio stations'). Tampere: Tampere University Press. 

(15)

15 

neuveljavljene glasbe. Ugotovila sta tudi, da se je YleX od komercialnih tekmecev leta 2014  razlikoval še bolj kot leta 2004. Avtorja raziskave menita, da YleX ni v celoti ubral nobene od  treh strategij odziva javnega radia na konkurenco komercialnega, ki jih navajata Olof Hultén in Kees  Brants (prilagoditev, očiščenje, kompenzacija), ampak kvečjemu kombinira vse  tri  strategije. Del strategije prilagoditve je program izvedel z uvedbo glasbenega formata CHR, a  kljub temu ni kopiral komercialnih radijskih postaj z ozkim izborom zgolj že uveljavljenih glasbenih uspešnic. S predvajanjem tudi še neuveljavljenih skladb se je YleX osredotočil na poslanstvo javnega servisa ter tako delno izbral strategijo očiščenja in se tako oddaljil od komercialnih tekmecev, ki bi s predvajanjem neuveljavljenih skladb tvegali izgubo poslušalcev in dobička. Prav tako se v njegovem delovanju kaže strategija kompenzacije, saj ponuja bolj raznoliko glasbo od komercialnih radijskih postaj. YleX se tako hkrati odziva na konkurenco  komercialnih programov in ohranja poslanstvo javnega servisa. (Hellman in Vilkko, 2017, str. 

33, 39–40)   

3.3  Odziv irskega javnega radijskega programa na komercialno konkurenco  

Irski javni servis RTÉ ponuja štiri nacionalne radijske programe. RTÉ Radio 1 zagotavlja splošni informativni program in daljše govorne vsebine ter je namenjen predvsem poslušalcem, starejšim od 35 let. RTÉ 2fm je glasbeno in razvedrilno usmerjena radijska postaja, ki nagovarja mlajše poslušalce med 20. in 44. letom starosti. RTÉ Lyric temelji na kulturno­umetniških vsebinah s klasično glasbo, Raidió na Gaeltachta pa ponuja splošni program za vse starosti v  irščini. Boj za poslušanost mlajše populacije je tako najbolj očiten med RTÉ 2fm in komercialnimi radijskimi postajami. Leta 2008 je javnemu radijskemu programu RTÉ 2fm, ki je bil tradicionalno zelo poslušan in priljubljen, poslušanost začela padati. Med letoma 2008 in  2014 je njegova dnevna poslušanost padla približno za tretjino, medtem ko je štirim komercialnim radijskim postajam z regionalnim dosegom v enakem obdobju poslušanost med mlajšimi odraslimi narasla. RTÉ 2fm je zabeležil takšen padec poslušanosti predvsem zaradi ignoriranja pomena družbenih omrežij in drugih digitalnih platform za samopromocijo in privabljanje novih poslušalcev, kar pa so dobro izkoristile komercialne radijske postaje. Prav tako je bila ena od oteževalnih okoliščin za RTÉ 2fm starost radijskih voditeljev, saj so bili vsi starejši od 40 let in niso znali učinkovito nagovarjati mlajših generacij ter niso razumeli njihovih stališč, okusov, navad, izkušenj, prioritet, perspektiv. Med ključnimi navadami mlajše generacije  pa je uporaba družbenih omrežij in drugih digitalnih platform. Spremembe

(16)

16 

delovanja, ki so jih zahtevali trendi multimedialnosti, so težje izvedljive v velikih in kompleksnih organizacijah, kot je javni servis, zato so se novim trendom učinkoviteje prilagodile manjše ekipe komercialnih radijskih postaj. (McMahon, 2019, str. 3, 10–11)  Leta 2015 pa je javni servis spremenil strategijo delovanja ter začel posvečati pozornost spletu in družbenim omrežjem, še posebej so okrepili prisotnost programa RTÉ 2fm na spletu  in  digitalnih platformah. Med ključnimi potezami je bila prenova studiev in opremljenost s kamerami, s pomočjo katerih na spletu in družbenih omrežjih prenašajo nastope glasbenikov, na ta način pa tudi povečujejo prepoznavnost svojih voditeljev. Prenova studiev in opremljenost  za izvedbo videoprenosa zahteva finančne stroške, pri čemer ima javni servis prednost pred komercialnimi tekmeci, zato je RTÉ 2fm vizualizacijo radia izvedel bolj kakovostno od komercialnih radijskih postaj. Vodstvo RTÉ 2fm je izvedlo tudi obsežnejše kadrovske spremembe; starejše voditelje so premestili na delovna mesta večinoma izven etra, v najbolj poslušane termine pa so uvrstili mlajšo generacijo, ki je spretna pri upravljanju z digitalnimi platformami  in  ji  nastopanje  pred  kamerami ni tuje. Tem obsežnim spremembam je sledila prepričljiva rast poslušanosti. (McMahon, 2019, str. 11–12) 

Čeprav je v irskem primeru preučevanja soočanja javnega radia s komercialno konkurenco fokus na tehnološko napredni izvedbi programa in ne na samem  programu  kot  v  finskem  primeru, lahko tudi odziv RTÉ 2fm ocenimo na podlagi strategij odziva javnih medijev na konkurenco komercialnih medijev, o katerih sta pisala Olof Hultén in Kees Brants. Najprej je RTÉ 2fm vztrajal pri strategiji očiščenja, saj se je osredotočal le na svoje poslanstvo, ki ga ima kot  javni  medij,  in  se  ni  oziral  na  trende  multimedialnosti,  ki  so  narekovali  skrbno  in  premišljeno uporabo družbenih omrežij  in  drugih  digitalnih  platform.  Po  globokem  padcu  poslušanosti se je vodstvo radia odločilo za strategijo kompenzacije, saj se je tako kot komercialne radijske postaje osredotočilo na delovanje na digitalnih platformah, pri tem pa izkoristilo ugoden finančni položaj javnega servisa za kakovostno izvedeno vizualizacijo radijskega programa.

 

   

(17)

17  4  Radijski govor 

 

Čeprav se medijske študije osredotočajo predvsem na vizualne medijske elemente, je govor ključen segment vsake radijske postaje; tudi pri tistih, ki temeljijo skoraj izključno na predvajanju  glasbe,  je  govor  tisti  element,  ki radijsko postajo loči od glasbenega stolpa (Chignell, 2009). Radijski govorec neposredno nagovarja poslušalce in z govorom ustvarja kolektivno identiteto, ki povezuje medijsko institucijo in občinstvo. Takšno neposredno nagovarjanje je posledica dejstva, da je radio pravzaprav del našega domačega okolja; zmeraj nam je na voljo, le vključiti ga moramo. A ker ga je zelo preprosto tudi izključiti, so ustvarjalci radijskih programov pod stalnim pritiskom, da bi obdržali občinstvo. Pri tem imajo ključno vlogo  radijski govorci, da nas nagovarjajo na način, ki nam ustreza in ki se zlije z našim okoljem. Že v tridesetih letih dvajsetega stoletja so pri BBC­ju ugotovili, da določene oblike radijskega govora prav zaradi nedomačnosti odvračajo občinstvo. Poslušalci namreč v svojih domovih niso želeli poslušati predavanj ali pridig; občutek podrejenosti zaradi vzvišenega govora radijskih govorcev jih je odtujil od radia. Namesto vzvišenosti in pretirane formalnosti so od radia pričakovali prijateljsko nagovarjanje. Te ugotovitve  so  v  radijskem  diskurzu  spodbudile trend posnemanja zasebnega govora in kasneje tudi številne kontaktne oddaje, kot so kvizi, nagradne igre in mnenjske debate, v katerih lahko poslušalci neposredno sodelujejo.

(Tolson, 2006, str. 7–8)  

V radijskem govoru je najpogosteje uporabljena tehnika govornega branja, ki še najbolje ponazarja, da je pomemben slušni vtis spontanosti govora, kar pomeni, da so lahko govorne vsebine  tudi  vnaprej  pripravljene  in  zapisane,  vendar  jih  mora  radijski  voditelj  interpretirati  tako, kot da so spontano povedane. Od tridesetih let prejšnjega stoletja (pri nas pa od sedemdesetih  let)  se  je  trend  posnemanja  zasebnega  govora  v  radijskih  programih  krepil. 

Čeprav radijski govor prevzema prvine zasebnega neformalnega govora,  jih radijski  govorci  prilagodijo instituciji in z njimi manipulirajo glede na konkretno govorno situacijo. Ker gre pri  radijskem govoru za nastop pred nevidnim poslušalstvom, govorci izpolnjujejo zahtevo po prijateljskem odnosu do poslušalcev, kar skušajo doseči tudi z vnosom živahnosti in razgibanosti  kot  dokazov    visoke stopnje spontanosti. Takšen radijski govor daje vtis potencialne interakcije, saj ima poslušalec občutek, da bi lahko v tem pogovoru sodeloval. Ta občutek je posledica učinka zmanjševanja distance med radiem in poslušalci, kar sprožijo

(18)

18 

performativne prvine, ki so do neke mere prevzete iz zasebnega govora, lahko pa tudi posebej  razvite za medijski diskurz. (Lengar Verovnik, 2012, str. 17–18, 35–37)  

Čeprav govor radijskih voditeljev v več segmentih spominja na vsakdanji zasebni govor, se v resnici od njega precej razlikuje. Namen radijskega govora je, da ga poslušalec sliši po naključju. Bodisi da  se  radijski  voditelj  v  etru  pogovarja  s  svojim  kolegom,  gostom  ali  poslušalcem bodisi da  nagovarja poslušalca ob radijskem sprejemniku (vsakega posebej), ta njegov govor zveni kot zasebni klepet, a je v resnici namenjen množici ljudi. Čeprav lahko ima poslušalec upravičeno občutek, da je takšen govor radijskega voditelja povsem sproščen in spontan, ima radijska postaja oziroma v njenem imenu radijski govorec popoln nadzor in moč nad tem, kar je povedano in slišano. Radijska postaja tako kot vsaka institucija z nadzorom vsebine določi družbene vloge in družbeni status v interakciji. Ta institucionalna avtoriteta se  kaže v tem, da so šaljivi klepeti, ki jih slišimo po radiu, zelo pogosto vnaprej pripravljeni in da so telefonski pogovori s poslušalci prav tako pogosto posneti vnaprej – če pa potekajo v živo, lahko radijci poslušalce kadarkoli (ko denimo  izjavijo  kaj  neprimernega)  odstranijo  iz  etra. 

Čeprav je torej govor radijskih voditeljev skrbno pripravljen in premišljen, mora zveneti spontano in sproščeno, kar zahteva precej truda, sploh ker je treba to spontanost igrati vsak dan več ur. Prav tako mora radijski govorec upoštevati koncept soprisotnosti, kar pomeni, da daje poslušalcu občutek, da je z njim ob istem času v istem prostoru in da ga spremlja pri njegovi dejavnosti. To pomeni, da radijski voditelj zjutraj omenja pitje kave, priprave na odhod v službo in stanje na cestah, dopoldne nas bodri z odštevanjem do konca službe, popoldne nas znova spremlja na cesti, na poti po otroke v vrtec ali šolo, v soboto in nedeljo nas spodbuja k lenarjenju, izletom, piknikom in podobno. (Chignell, 2009)  

 

   

(19)

19  5  Jezikovna uredniška politika 

 

Pri komunikaciji med radijskim govorcem in njegovim občinstvom gre za nagovarjanje imaginarnih skupnosti, saj govorec ne pozna svojih poslušalcev, prav tako se poslušalci ne poznajo med sabo. Zato  ima jezik, ki ga uporablja govorec, simbolno funkcijo, saj povezuje  poslušalce in govorca. Za določitev jezikovne uredniške politike,  v  skladu  s  katero  delujejo  radijski govorci, je ključna identifikacija povprečnega poslušalca posamezne radijske postaje.

Govorne  izbire  radijskega  govorca so torej lahko po eni strani prilagojene prevladujočemu profilu poslušalca, kot ga definira radijska postaja, kar je značilno predvsem za komercialne radijske programe. V ospredju jezikovne politike komercialnega medija so ekonomski motivi. 

Po drugi strani pa lahko radijski govorci svoj govor oblikujejo v skladu z jezikovno uredniško  politiko radia, ki jo določa predvsem posebno družbeno poslanstvo radijske postaje (manj pa prevladujoči profil poslušalca), kar je značilnost javnih radijskih programov. Primarni  cilj  jezikovne uredniške politike na komercialnem radiu je, da se radijski voditelj s svojim govorom  čim bolj približa poslušalcem in jih čim več pritegne, medtem ko je prioriteta na javnem radiu skrb za knjižni jezik in njegovo reproduciranje ter tudi jezikovna vzgoja poslušalcev, saj želi javni radio delovati kot jezikovni vzor. Ustreznost jezikovne uredniške politike komercialnega  radia tako ocenjujejo poslušalci, ustreznost jezikovne uredniške politike  javnega  radia  pa  jezikovni strokovnjaki. (Lengar Verovnik, 2012, str. 37–39) 

Radijski govorci so zaradi zavezanosti svojemu občinstvu posledično zavezani tudi splošno sprejetim družbenim normam, ki veljajo v medsebojnem komuniciranju (Lengar Verovnik, 2018, str. 153). To je posebej zapisano tudi v Poklicnih merilih in načelih novinarske etike v programih RTV Slovenija, kjer je točka 1.9 v celoti namenjena jeziku: »V oddajah in programih  RTV Slovenija praviloma ni dovoljeno uporabljati prostaških izrazov ali načina izražanja, ki ni v skladu s splošnimi družbenimi normami« (Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija, 2000, točka 1.9). Ob tem ta interni dokument opozarja, da se javna sprejemljivost besed in izrazov neprestano spreminja in dopušča možnost odstopanja od norme,  vendar mora takšna odklonska raba jezika prispevati k sporočilnosti oddaje, poleg tega mora biti očitno, da bi izogibanje takšnemu izrazju okrnilo celovitost oddaje (prav tam). Prav tako je  v tej točki tudi jasno določeno, da morajo govorci uporabljati slovenski knjižni jezik ali knjižni jezik narodnih skupnosti; pri branju morajo uporabljati zborni jezik, pri vodenju pogovorov pa  je dopusten splošni pogovorni jezik  (prav  tam). Narečja lahko uporabljajo le nastopajoči, ki

(20)

20 

niso del RTV Slovenija, radijski in televizijski govorci pa se lahko izražajo v narečju le, če to zahteva poseben družbeni interes (prav tam).  

Kot navaja Peter Jurgec (2006, str. 2, v Skrivarnik, 2011, str. 14),5 lahko radijski govorci na  javnem radiu pred mikrofon sedejo šele, ko opravijo  zahtevno  jezikovno  usposabljanje  na  Centru  za  kulturo  govora  na  Radiu  Slovenija,  ki  traja  najmanj  eno  leto.  Usposabljanje  je  sestavljeno iz dveh enakovrednih delov; treba je opraviti teoretični del, ki zajema fonetične in fonološke značilnosti slovenščine ter splošna jezikoslovna znanja, in praktični del, ki vključuje govorno tehniko. Najvišjo zahtevnostno raven izobraževanja morajo opraviti napovedovalci, srednjo raven voditelji, najnižjo (a še vedno zelo visoko) pa novinarji. Po končanem usposabljanju dobijo govorci certifikat o uspešno zaključenem izobraževanju in šele s  tem  izpolnjujejo pogoj za delo pred mikrofonom na Radiu Slovenija. 

Na komercialnih radijskih postajah takšnega sistematičnega in podrobnega govornega izobraževanja ne izvajajo. Kljub temu uredniki številnih komercialnih radijskih programov organizirajo občasna izobraževanja izkušenih radijskih govorcev z javnega radia. Kljub temu pa je pravilna izreka na  komercialnem  radiu  bolj postranskega pomena, uredniki in  voditelji  namreč  dajejo prednost preprostemu učinkovitemu govoru s čim bolj splošno razumljivimi izrazi in nezapletenimi povedmi. (Skrivarnik, 2011, str. 14–15) 

 

5.1  Od glasu institucije do radijske osebnosti 

Prenos zasebnih govornih vzorcev v medijski diskurz se je v slovenskem medijskem prostoru  prvič odločneje pokazal v razvedrilnih pogovornih oddajah. V tem žanru namreč običajno ni ne zahteve ne potrebe po najvišji različici (knjižnega) jezika, a kljub temu so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja voditelji televizijskih  razvedrilnih  oddaj  pri  nas  uporabljali zborni jezik. Šele v devetdesetih letih so se z demokratizacijo medijskega prostora in posledično liberalizacijo medijskega jezika začela pojavljati večja odstopanja od zbornega jezika. Namenski odklon od jezikovne norme je s televizijsko oddajo Videošpon v slovenski medijski prostor vnesel Jonas Žnidaršič. Z rabo slenga in ljubljanskega narečja je nagovarjal specifično občinstvo in z njim zaradi govora, ki je izviral iz zasebne sfere, vzpostavil močno povezavo z občinstvom. Tovrstne spremembe medijskega jezika sta povzročila pojav žanra

5 Jurgec, P. (2006). Organizirana skrb za govorno kulturo v slovenskih elektronskih medijih. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. 

(21)

21 

razvedrilne pogovorne oddaje in spremenjena vloga voditelja, ki ni več zgolj obraz in/ali glas  institucije, ampak medijska zvezda, ki nagovarja vsakega posameznika. K rahljanju jezikovne  norme je pripomogel tudi neposredni sporočanjski stik, saj je v sproščenem pogovoru težko uporabljati zborni jezik oziroma ta zveni celo nenaravno in umetno. A je tudi Žnidaršič, ki je med študijem igralstva pridobil visoko jezikovno izobrazbo in zagotovo obvlada najvišjo različico knjižnega jezika, namignil, da je pravila treba najprej poznati, šele nato jih lahko uspešno kršimo. In prav usvojeno znanje slovenskega zbornega jezika voditeljem razvedrilnih oddaj  ali  razvedrilnih  delov  programa  preprečuje, da bi padli pod jezikovno mejo sprejemljivega. (Kalin Golob, 2015, str. 4–6) 

Pravzaprav so še edini glasovi radijske institucije, ki z občinstvi ne delijo svoje osebnosti in/ali mnenj,  napovedovalci,  ki  prebirajo  in  govorno  interpretirajo  najrazličnejša besedila, ter novinarji informativnega programa, saj v novicah ni prostora za izražanje lastnih mnenj ali stališč. Radijski voditelj oziroma moderator ni zgolj glas institucije, ampak radijska osebnost,  poslušalec ga/jo pozna po imenu in priimku, voditeljskem slogu, značajskih lastnostih, tudi po nekaterih stališčih. Koncept radijskega programa, ki temelji na radijskih osebnostih, v vodenem programu težko vzdržuje zborni jezik, saj so del osebnosti tudi jezikovne posebnosti. Koncept radijskih  osebnosti je še posebej izrazit na komercialnih radijskih postajah. Zaradi izjemno podobnega glasbenega izbora so radijske osebnosti ključen element, ki poslušalce prepriča, da poslušajo določeno komercialno radijsko postajo in ne katere druge. Z radijskimi osebnostmi  se poslušalci povežejo – zato mora biti radijski voditelj pravzaprav takšen, kot so poslušalci, oziroma zgolj eden od poslušalcev –  in  po  radijskih  osebnostih  tudi  prepoznajo  posamezno  radijsko postajo oziroma jo ločijo od drugih (Fleming, 2002, str.  63).  Tudi  po  mnenju  odgovornih urednikov slovenskih komercialnih radijskih postaj je izžarevanje osebnosti ena ključnih lastnosti radijskega voditelja, čemur namenjajo pomemben del usposabljanja; ključno je, da se s svojim načinom govora in osebnostjo približajo poslušalcem (Skrivarnik, 2011, str.

31–32).  Radijske  osebnosti  so  s  svojo  pristnostjo,  s  katero  nastopajo  v  etru,  gonilna  sila  sodobnega radia, postavljenega v multimedijsko okolje, in tudi ključni vir zaslužka komercialne radijske  postaje  (Stiernstedt, 2014, str. 303). Poleg klasičnih oglasnih blokov so namreč na komercialnem radiu izjemnega pomena razvedrilne vsebine, v katere je vključeno oglaševanje;

radijski voditelji oziroma osebnosti na tak način uspešno plasirajo blagovne znamke oziroma proizvode teh znamk v vsebino svojega vodenega programa, kar poslušalce pritegne bistveno bolj od klasičnih oglasov (prav tam). 

(22)

22 

Če radijski voditelj (oziroma radijska osebnost) uporablja pogovorni jezik, se načeloma lažje približa poslušalcem oziroma jih uspe prepričati, da ga spustijo k sebi; pomembno je tudi, da voditelj poslušalca neposredno nagovarja kot posameznika. Uporaba zbornega jezika voditelju otežuje, da bi se povezal s poslušalcem, saj daje zborni jezik občutek visoke formalnosti in poslušalce ohranja na distanci. Jezik radijskih voditeljev naj bi bil čim bolj vsakdanji in preprost ter brez literarnih, učenih in žargonskih izrazov. (Fleming, 2002, str. 66–69)  

Zavezanost čim bolj preprostemu pogovornemu jeziku je zagotovo močnejša pri voditeljih na  komercialnih radijskih postajah, saj je poslanstvo javnega radia tudi jezikovno izobraževanje poslušalcev, kar pa ne more biti udejanjeno z uporabo preprostega pogovornega jezika. Zato voditelji na javnem radiu v svojem govoru večinoma zelo dosledno upoštevajo normo knjižnega jezika, neredko pa svoj govor stilizirajo celo z ozkoknjižnimi izrazi, arhaizmi in prenovitvami  frazemov (Skrivarnik, 2011, str. 52; Čakš, 2017, str. 77). S takšnim bolj zapletenim stiliziranjem voditelji izkazujejo pričakovanje, da so njihovi poslušalci dovolj jezikovno razgledani, da te stileme tudi razumejo, medtem ko voditelji na komercialnih radijskih postajah ne želijo tvegati, da poslušalci zahtevnejših stilemov ne bi razumeli (Čakš, 2017, str. 79, 82). Prav tako gre zahtevnejše stiliziranje, ki je sicer v nasprotju z načeli pogovornega radijskega jezika, razumeti  kot način, kako pozornost poslušalcev pritegujejo voditelji na javnem radiu, ki so zavezani tudi  poslanstvu jezikovnega izobraževanja,  na  drugi  strani  pa  je  za  slog  radijskih  osebnosti  s  komercialnega radia značilno pritegovanje pozornosti poslušalcev oziroma vnašanje osebne note s pogovornim in narečnim besediščem, slengizmi in tudi vulgarizmi (Skrivarnik, 2011, str. 

52). 

 

   

(23)

23  6  Glasba in zvočna podoba na radiu 

 

Glasba je poleg govora ključna radijska komponenta. Kot poudarja Chignell  (2009),  je  poslušanje glasbe po radiu v več dejavnikih obogateno v primerjavi s poslušanjem glasbe, ki jo sami izberemo. Glasbe na radiu ne izbere poslušalec, temveč glasbeni urednik; radijski program poteka v živo in daje poslušalcu občutek soprisotnosti z radijci in drugimi poslušalci; glasbi na radiu so dodani govorni vložki radijskih voditeljev, ki predvajano glasbo uokvirijo ter ji dodajo smisel in pomen; radijske postaje in poslušalci oblikujejo skupno identiteto, ki jo izkušnja poslušanja še dodatno krepi –  pogosto  je  ta  identiteta  povezana  s  skupnimi  predstavami  o  mladosti, ko denimo predvajajo glasbo »naše« mladosti. Pri medsebojni povezanosti radia in glasbe je treba razlikovati med pojmoma glasbeni radio in radijska glasba. Glasbeni radio se  nanaša na radijski program, katerega večinski delež predstavlja predvajanje popularne glasbe –  temu opisu ustreza velika večina radijskih programov. Rast in uspeh glasbenega radia po drugi svetovni vojni je mogoče utemeljiti s prihodom televizije, ki je močno ogrozila dotedanji primat  radia. Velik uspeh televizije je tako prisilil radijsko industrijo k iskanju cenejših načinov za doseganje občinstev. V 60. letih prejšnjega stoletja so glasbene radijske postaje v ZDA postale precej  uniformne.  Pojav  rokenrola  in  mladinske  kulture  v  60.  letih  pa  je  spodbudil  razvoj  radijskega  formata Top  40, za katerega je značilno predvajanje glasbenih uspešnic oziroma hitov z glasbenih lestvic za mlajšo starostno skupino. (Chignell, 2009)  

Prav zaradi identitete, ki jo tako očitno oblikuje, je glasba ključna tržna komponenta glasbenega radia. Radijski program s predvajanjem glasbe določenih žanrov oziroma določenih glasbenih kategorij cilja na pridobivanje poslušalcev, ki pripadajo določenim demografskim skupinam glede na starost, družbeni razred, nacionalno pripadnost itd. (Hendy, 2000) 

Povezava med radiem in glasbo je pravzaprav povsem organska. Glasba namreč ni nikakor deprivilegirana zaradi »slepote« radia. Medtem ko poslušanje radijskega govora od poslušalca terja  veliko  mero  koncentracije (še dodatno zato, ker govor ni podkrepljen z vizualnimi elementi), je glasba na radiu sredstvo užitka, zadovoljstva oziroma sprostitve in se zlahka zlije z našim razpoloženjem. Tehnološki razvoj je omogočil poslušanje glasbe po lastnem izboru na  številnih medijskih kanalih, zato je moral glasbeni radio ponuditi nekaj več od drugih predvajalnikov glasbe. Glasbeni radio tako ponuja specializirane glasbene oddaje (običajno v manj poslušanih terminih), ki poslušalcem omogočajo poslušanje glasbe, ki je  sicer  najverjetneje ne bi slišali. Glasbeni radio prav tako vzpostavlja različne interakcije s poslušalci

(24)

24 

in jih vključuje v svoj program, denimo s telefonskimi klici ali sporočili prek družbenih omrežjih, s čimer poslušalcem daje vtis soprisotnosti. (Chignell, 2009) 

Kot ugotavlja Crisell (1994), je glasba na radiu vedno slej ko prej prekinjena z govorom, ne  glede na to, kako kratek je ta govor. Ker so besede primarni kod radia, govor k predvajani glasbi  doda človeško prisotnost oziroma družbo, ki jo poslušalec potrebuje, pa četudi gre pri tem govoru zgolj za prometne informacije ali naštevanje datumov koncertov. Crisell sicer kritično dodaja, da sta uspeh in prevlada glasbenega radia osiromašila radijski medij, saj je kombinacija predvajanja  posnete  glasbe in krajših govornih vložkov izpodrinila druge zahtevnejše zvrsti radijske  produkcije,  kot  so  denimo  igrani  program,  dokumentarne  oddaje,  kvizi,  terenske  oddaje, ki so se večinoma prestavili na televizijo. A po drugi strani programska shema sodobnemu  glasbenemu radiu omogoča tudi nemalo drugih programskih elementov, denimo novice,  vremenske  in  prometne  informacije,  oglase,  studijske  intervjuje,  telefonske  klice  poslušalcev, žive glasbene nastope itd. Takšno programsko shemo glasbenega radia so omogočile skladbe glasbenih žanrov popa in rocka, ki so vse približno iste dolžine, in sicer razmeroma kratke, kar je omogočilo predvajanje oglasnih blokov v rednih časovnih intervalih, oglasni bloki pa se zaradi količine predvajanih skladb niso zdeli predolgi ali zelo moteči. To je bilo še posebej pomembno za komercialne radijske postaje, a se je zgled prenašal tudi na javne radijske programe. Prav tako je posamezna skladba zvrsti pop rock dolga približno toliko kot posamezni oglasni blok, tej dolžini pa se lahko prilagodi  tudi  podajanje  novic  oziroma  informativni blok. Na ta način želi radijska postaja homogenizirati svoj program ter narediti poslušanje informativnih in oglasnih blokov prav tako privlačno, kot je poslušanje predvajanih skladb. (Crisell, 1994, str. 64–65, 71–72) 

V prvem odstavku tega poglavja omenjeni termin radijska glasba za razliko od izraza glasbeni  radio označuje glasbeno oziroma zvočno podobo programa, torej glasbene podlage, jingle,  avize,  ki  krepijo  radijski  diskurz  (Chignell,  2009).  V  tem  primeru glasba označuje oziroma uokvirja radijski program ali oddajo. Jingli so ključni pri prepoznavanju posameznih radijskih programov, prav tako poslušalcu sporočajo značilnosti radijskega programa. Glasba v jinglih  tako  deluje  kot  mehanizem  uokvirjanja,  saj  daje vedeti poslušalcu, kakšne vsebine lahko pričakuje od radijskega programa. Glasba prav tako služi kot ločnica med posameznimi deli programa in opozarja na začetek druge vsebine, denimo jasno označi začetek oglasnega bloka.

Radijski  jingli  tudi  prepričljivo uprizarjajo zvoke iz vsakdanjega življenja, denimo zvok za nevihto jasno nakaže, da sledi vremenska napoved. (Crisell, 1994, str. 50–52) 

(25)

25 

Kot poudarja Golčar (2003), celostna zvočna podoba predstavlja sliko radijskega programa, saj poslušalcu takoj daje slutiti, katero radijsko postajo posluša. Ena ključnih sestavin zvočne podobe so posneti samopredstavitveni oglasi, kot jih imenuje Golčar (angl. ID), ki sporočajo, katero radijsko postajo poslušamo in njen slogan, na končno zvočno podobo pa tudi pomembno  vpliva  njihova  pogostost  pojavljanja  v  programu.  Pogosto  je  posnetim  samopredstavitvenim  oglasom dodana glasba, takrat govorimo o že omenjenim jinglih. Samopredstavitveni oglasi v  obliki  jinglov imajo  dvojno  vlogo – delujejo kot povezava različnih glasbenih  tematskih  sklopov (torej za mehkejši prehod med različnimi skladbami), hkrati pa poslušalcem tudi povedo, katero radijsko postajo poslušajo. Zvočna podoba skupaj s samopredstavitvenimi oglasi,  zvrstjo  predvajane  glasbe,  voditeljskim  slogom,  izvedbo  informativnih  blokov,  kakovostjo zvoka določa zven radijskega programa, ki je lahko resen ali sproščen, umirjen ali dinamičen, diskreten ali igriv. (Golčar, 2003, str. 66, 77) 

 

   

(26)

26  7  Javni radio v Sloveniji 

 

7.1  Značilnosti slovenske radijske krajine 

Osamosvojitev Slovenije je s sabo prinesla tudi demokratizacijo in  liberalizacijo medijskega  prostora. Programi Radia Slovenija so leta 1993 dobili prvega komercialnega tekmeca – Radio  Hit. Kot piše na njihovi spletni strani, so ustvarjalci Radia Hit »prinesli v domove Slovencev  drugačnost, živahnost in pravo zabavo, predvsem pa dobro glasbo in vsebino, ki so jo znali plasirati na drugačen način. Prvi so začeli z jutranjim šovom, po vzorih svetovno priznanih radijskih postaj, prvič so radijske osebnosti postale znane osebnosti, tudi na splošno« (»Radio Hit, prva komercialna radijska postaja v Sloveniji, praznuje 28 let!«, b. d.). Temu zgledu so sledile  tudi  druge  na  novo  nastale  komercialne  radijske  postaje,  med  njimi  tudi  leta  1999  ustanovljeni Radio Center, ki je prvi v Sloveniji v oblikovanje programa vključil svetovalce s tujih komercialnih radijskih postaj in uvedel programske koncepte iz ZDA, Združenega kraljestva in Nemčije (»O Hitradiu Center«, b. d.). Najmočnejši slovenski komercialni radijski programi so danes Radio 1, Radio Aktual in Hitradio Center, ki s svojimi frekvencami pokrivajo  skoraj vso Slovenijo. Priljubljenost omenjenih treh radijskih postaj je že v prejšnjem desetletju izzvala javni Val 202, ki je bil tradicionalno najbolj poslušan radijski program v Sloveniji; leta  2012 pa ga je prvič prehitel Radio 1 (AKOS, 2014, str. 13). Občasno je prvo mesto v minulih  letih dosegel tudi Radio Aktual (Grbin, 2018). A epidemija koronavirusa je na vrh poslušanosti za nekaj časa znova vrnila Val 202 (»Val 202 najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji«, 2020).  

 

7.2  Programi Radia Slovenija 

Radio Slovenija ponuja osem javnih radijskih programov: tri nacionalne (Prvi, Val 202, Ars),  dva regionalna (Radio Maribor in Radio Koper), dva manjšinska (Pomurski madžarski radio in Radio  Capodistria)  ter  enega  mednarodnega  (Radio  Si) (»Programi in uredništva«, b. d.).  V  nadaljevanju  sledi  kratka  predstavitev  vseh  programov,  predstavitev  Vala  202  je  nekoliko  podrobnejša, saj je ta program predmet analize magistrskega dela. 

7.2.1  Prvi 

Prvi program Radia Slovenija deluje predvsem kot splošnoinformativni program z vsebinskimi poudarki na političnem, gospodarskem, mednarodnem, kulturnem in drugem družbenem

(27)

27 

dogajanju. Poleg sprotnih poročil in daljših informativnih oddaj ponuja tudi  poglobljene  analitične in mnenjske oddaje v najrazličnejših novinarskih zvrsteh. V sklopu Prvega programa Radia Slovenija deluje več uredništev, ki med drugim pripravljajo izobraževalne, otroško­

mladinske, dokumentarno­feljtonske, razvedrilne in glasbene tematske oddaje. (prav tam)   7.2.2  Val 202 

Drugi program Radia Slovenija – Val 202 je bil že ob začetku oddajanja leta 1972 zasnovan kot

»živ, sproščen, aktualen, drzen in vsak dan bolj povezan s svojimi poslušalkami in poslušalci«

(Pirc,  b.  d.).  Izjemno  pomemben  del  programa  je  glasba,  poudarek  je  na  predstavljanju  glasbenih novosti iz različnih zvrsti popularne glasbe, ob tem pa Val 202 pripravlja in prenaša koncertne dogodke in portretira glasbene osebnosti. Na Valu 202 je več oddaj, ki temeljijo na soočanju različnih mnenj, pripravljajo tudi satirične in druge rubrike. V okviru Vala 202 pa deluje tudi uredništvo športnega programa, zato je na Valu 202 tudi več športnih oddaj in prenosov športnih dogodkov. (»Programi in uredništva«, b. d.)  

Ekipa  Vala  202  daje  velik  poudarek  interaktivnemu  delovanju,  in  sicer  s  svojo  aktivno  prisotnostjo na spletu in družbenih omrežjih, kot so Facebook, Twitter, Instagram, Soundcloud, Snapchat, Flickr in YouTube. Prav tako številne vsebine vsaj deloma soustvarjajo tudi v videoobliki, oddaje Vala 202 (tudi tiste bolj poglobljene, ki niso v celoti slišne v etru), pa so na voljo med podkasti. Z okrepljenimi interaktivnimi dejavnostmi želijo pritegniti predvsem čim več mlajših, urbanih in izobraženih poslušalcev. (Kerec, 2016, str. 44–45, 47) 

7.2.3  Ars 

Tretji  program  Radia  Slovenija –  Ars  je  specializiran  za  kulturno­umetniške vsebine. Tri četrtine programskega časa je namenjenega resni glasbi, ob tem pa program Ars ponuja tudi radijske igre, literarne oddaje ter strokovne, znanstvene in verske vsebine. (»Programi in uredništva«, b. d.) 

7.2.4  Radio Maribor 

Radio Maribor je javni regionalni radijski program, namenjen poslušalcem v severovzhodni Sloveniji. Ogrodje programa so lokalno in regionalno zaznamovane informativne vsebine ter  tudi kulturno­umetniške, športne, literarne, satirične in druge tematske oddaje, ki so kakorkoli  povezane z lokalnim in regionalnim okoljem. (prav tam) 

(28)

28  7.2.5  Radio Koper 

Radio Koper je regionalni program Radia Slovenija, namenjen poslušalcem na širšem Primorskem  in  Slovencem  v  Italiji.  Pri  tem  pomembno  prispeva  k  ohranjanju  skupnega  kulturnega prostora primorskih Slovencev v Sloveniji in Italiji. Prav tako kot na Radiu Maribor  je  njegova  primarna  naloga  zagotavljanje  informacij  in  drugih  vsebin  v  javnem  interesu  poslušalcem v lokalnem oziroma regionalnem okolju. (prav tam) 

7.2.6  Radio Si 

Radio  Slovenia  International  oddaja  v  treh  jezikih – slovenščini, angleščini in nemščini.

Program je primarno namenjen tujcem v Sloveniji, poslušajo pa ga tudi Slovenci, ki jim angleščina in nemščina ne predstavljata komunikacijske ovire. 85 odstotkov programskega časa predstavlja popularna glasba, preostali delež polnijo predvsem krajše novice in rubrike ter servisne informacije o prometu, vremenu, športu, kulturnih in turističnih dogodkih. (»O Radiu Si«, b. d.)  

7.2.7  Pomurski madžarski radio in Radio Capodistria 

Pomurski madžarski radio je namenjen madžarski narodni skupnosti v Prekmurju in oddaja v madžarščini, Radio Capodistria pa italijanski narodni skupnosti v slovenski Istri in oddaja v italijanščini. Poleg splošnih informativnih vsebin –  predvsem  tistih,  ki  zadevajo  narodno  skupnost – skušata programa pripadnike narodnih manjšin kulturno povezovati z matičnima narodoma v matičnih državah. (»Programi in uredništva«, b. d.) 

 

   

(29)

29  8  Javni radio v Avstriji 

 

8.1  Značilnosti avstrijske radijske krajine 

Javni servis ORF je leta 1967 po zakonu o radioteleviziji in referendumu o depolitizaciji ORF­

a doživel velike spremembe. Javni radio, ki je imel v državi monopolni položaj, je ponudil tri radijske programe; Ö1, Ö2 (sprva ÖR) in Ö3. Leta 1979 je kot del javnega servisa začel oddajati Blue Danube Radio, predhodnik današnjega FM4. Leta 1989 je bil ustanovljen prvi avstrijski  komercialni radio Antenne Austria, ki pa je zaradi z zakonom določenega monopola javnega servisa ORF oddajal iz Madžarske; temu zgledu je sledil tudi Radio CD International s sedežem v Bratislavi. Leta 1993 je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da monopol avstrijske radiotelevizije krši pravico do svobode izražanja, zato je zakon o regionalnem radiu omogočil oddajanje zasebnih radijskih postaj. Večje spremembe so se na avstrijskem radijskem trgu zgodile dve leti pozneje; začel je oddajati četrti program javnega radia – FM4 (namenjen  mladinski alternativni kulturi), tretji program javnega radia – Ö3 je postal formatiran program  oziroma »hitradio«, začela je oddajati prva zasebna/komercialna radijska postaja v Avstriji –  Antenne Steiermark. Z novelo zakona o regionalnem radiu je licenco za oddajanje dobilo več kot 40 ponudnikov radijske dejavnosti. Leta 1998 je tako začelo oddajati  15  zasebnih/komercialnih radijskih postaj. Leta 2001 je začel veljati zakon o zasebnih radijskih postajah, ki je komercialnim radijskim programom omogočil nacionalno pokritost. Leta 2004 je  Kronehit  postal  prvi  in  za  zdaj  edini  avstrijski  komercialni  radijski  program  z  nacionalno  frekvenčno pokritostjo. (Pfarrhofer, 2018) 

Ponudniki avstrijskih komercialnih radijskih programov imajo veliko težav. Lastnik dunajske komercialne radijske postaje Lounge FM Florian Novak denimo poudarja, da sta Kronehit in  predvsem Ö3 tako močna na avstrijskem radijskem trgu, da ostali komercialni radijski programi s težavo pridobijo dovolj oglaševalcev in posledično finančnih sredstev – Ö3 ima celo več poslušalcev kot  vsi  komercialni  radijski  programi  skupaj.  Zato  Novak meni, da bi  bilo treba  precej razdrobljen trg konsolidirati, prav tako poziva k spremembi zakonodaje, saj so poskusi  za ustanovitev drugega komercialnega radia z nacionalno pokritostjo že propadli. Tudi Kronehit  nikakor ne more uspešno konkurirati radiu Ö3, saj ima trikrat nižjo poslušanost. (prav tam)   

(30)

30  8.2  Programi avstrijskega javnega radia 

Avstrijski javni radio ponuja skupno 12 radijskih programov, med njimi so trije z nacionalnim  dosegom (Ö1, Ö3, FM4) in devet regionalnih programov, ki oddajajo iz regionalnih studiev v  devetih zveznih deželah. (»Die ORF­Radios«, 2020). V nadaljevanju sledi kratka predstavitev  radijskih  programov, predstavitev Ö3 je nekoliko podrobnejša, saj je ta program predmet analize magistrskega dela. 

8.2.1  Ö1 

Prvi  program  avstrijskega  javnega  radia  –  Österreich 1 oziroma Ö1 je zasnovan kot splošnoinformativni in kulturno­umetniški program, ki poleg krajših in daljših informativnih oddaj  ponuja  kulturno­umetniške, izobraževalne, znanstvene, literarne in verske oddaje ter izbor predvsem klasične glasbe in tudi drugih nekomercialnih glasbenih zvrsti (npr. jazz). Ö1 v svojem programu prenaša številne kulturne prireditve in koncerte resne glasbe ter pripravlja razpravljalne oddaje o najrazličnejših družbenih temah. (»Österreich 1«, 2020) 

8.2.2  Ö3 

Tretji  program  avstrijskega  javnega  radia – Ö3 je nastal leta 1967 in je bil že na začetku zasnovan kot program, ki bo ponujal sodobno glasbo in ažurne informacije; Ö3 je bil tako kot britanski BBC Radio 1 odziv na novonastalo popularno kulturo in je tako z izborom glasbe kot  tudi z vsebinami nagovarjal predvsem mlajše poslušalce (Strutz, b. d.). Prvo leto oddajanja so na Ö3 predvajali predvsem popularno glasbo nemško govorečih izvajalcev, leta 1968 pa so se osredotočili na popularno glasbo anglosaškega izvora (Schlager, 2017). 

Leta  1996 –  dve  leti  pred  liberalizacijo  avstrijskega  radijskega  trga  oziroma  dovoljenjem  za  delovanje komercialnih radijskih postaj – je Ö3 začel delovati kot formatiran radijski program (hitradio) z veliko glasbe (glasbenimi uspešnicami oziroma hiti) in malo govornimi vložki oziroma kratkimi moderacijami; daljše govorne vsebine in oddaje so bile prestavljene na prvi program javnega radia Ö1 in na leta 1995 ustanovljeni alternativni in mladinski program FM4 (Strutz, b. d.). Od takrat Ö3 temelji predvsem na treh programskih stebrih: popularna glasba, razvedrilo in ažurne informacije (novice, vreme in promet) (prav tam).  

Prav zaradi takšne programske strategije se je Ö3 soočal s številnimi, tudi političnimi pritiski.

Svobodnjaška stranka je denimo večkrat skušala Ö3  privatizirati  prav  z  argumentom,  da  ta  radijski  program  ne  ponuja  nobenih  vsebin,  ki  bi  bile  v  javnem  interesu  (Pfarrhofer,  2018). 

Svoje nestrinjanje z delovanjem javnega radijskega programa so izražali tudi komercialni

(31)

31 

tekmeci. Komercialni radio Kronehit in Združenje avstrijskih zasebnih radijskih postaj so na medijski urad vložili pritožbo zoper ORF z argumentom, da Ö3 ne zagotavlja vsebin v javnem  interesu, kot jih določa Zakon o ORF; poudarili so, da je program radia Ö3 v celoti zamenljiv s  komercialnimi radijskimi postajami in da morajo državljani ORF­u plačevati za vsebine v javnem  interesu,  ki  jih  od Ö3 ne dobijo (»Kronehit und Privatsender­Verband  klagen  gegen  ORF­Radios«, 2013).    

8.2.3  FM4 

Četrti program avstrijskega javnega  radia –  FM4 je namenjen mlajšim in izobraženim poslušalcem ter oddaja svoj program v angleščini in nemščini. Program na specifičen način (prilagojen mladinski kulturi) zagotavlja številne poglobljene govorne vsebine, predvsem s področij družbe, politike, globalnih procesov in popularne kulture, ter tudi satirične vsebine.

Med drugim je FM4 namenjen tudi različnim manjšinam. Glasbeni izbor zajema predvsem sodobno  alternativno  glasbo  oziroma  popularno  glasbo,  ki  pa  ni  komercialno  naravnana. 

(»FM4«, 2020) 

8.2.4  Regionalni radijski programi 

Javni servis ORF ponuja tudi devet regionalnih radijskih programov, ki delujejo v deželnih uredništvih, kar pomeni, da ima vsaka zvezna dežela svoj regionalni javni radijski program.

Radio Vorarlberg zagotavlja vsebine v javnem interesu za prebivalce na Predarlskem, Radio  Tirol za Tirolsko, Radio Salzburg za zvezno deželo Salzburg oziroma Solnograško, Radio Kärnten za Koroško, Radio Steiermark za Štajersko, Radio Oberösterreich za Zgornjo Avstrijo, Radio Niederösterreich za Spodnjo Avstrijo, Radio Wien za zvezno deželo Dunaj in Radio Burgenland za Gradiščansko. (»ORF­Landesstudios«, b. d.) 

V deželnem centru ORF na Koroškem poleg Radia Kärnten deluje tudi slovenski radijski program  za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, ki dnevno ustvari osem ur programa v slovenščini (»Slovenski spored«, b. d.).6 Ob tem pa v deželnih centrih pripravljajo posamezne radijske vsebine tudi za hrvaško, madžarsko, češko, slovaško in romsko skupnost v njihovih maternih jezikih (»ORF Volksgruppen«, b. d.). 

   

6 Slovenski radijski program ORF­a sicer nima lastne frekvence, ampak s svojimi osmimi urami programa 

dnevno gostuje na frekvenci skupnostnega radia Agora, katerega uredništvo pripravlja še štiri dodatne ure programa v slovenščini dnevno (»Radio Agora«, b. d.). 

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Kategorijo javni interes poskuša podrobneje opredeliti kodeks Komisije za pritož- be nad tiskom (The Press Complaints Commission) v Veliki Britaniji: 13 pri nekaterih

VDC POLŽ Maribor je javni socialnovarstveni zavod, namenjen varstvu, vodenju in zaposlitvi odraslih oseb z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki niso sposobne za

V to skupino spada tudi Radio Slovenija – prvi program (A1), ki je predmet obravnave diplomske naloge. 77 %) – komercialne radijske postaje, samovoljna, čedalje

Javni interes je varstvo učinkovitega javnega izvrševanja pravil konkurence EU, ki pa je v zagotovitvi, da odločitev ne bo negativno vplivala na podjetja, ki se odločajo za

Kočevarji so bili v tem kraju pretežno kmetje, več jih je bilo tudi brez poklica, medtem ko so bili Slovenci ter posamezni Hrvatje predvsem industrijski in javni delavci.. Med

Prek analize nekaterih splošnih dejavnikov, povezanih s tranzicijo (države blaginje), in specifičnih dejavnikov, povezanih z ustanovami za varstvo in vzgojo predšolskih

Zato je javni interes na področju vsebinskega dela RTV Slovenija in znotraj definicije javne službe (v delu informativnih vsebin) enakopravno in celovito

• Javni razpis za izdelavo predstavitvenih katalogov v tujih jezikih subvencije v višini 2.982,1 EUR.. • Javni razpis za prevode del slovenskih avtorjev v

Radio je sestavljen iz Wi-Fi (D1 Mini ESP8266), Arduino Mega in VS1053 modula ter zaslona na dotik, ki prikazuje ime radijske postaje, morebitno besedilo in kakšno sliko.. Na

Javni izdatki za zdravstvo (referenčni scenarij) Javni izdatki za zdravstvo (tvegani scenarij).. povečevanje potreb po dolgotrajni oskrbi lahko pričakujemo zlasti po letu 2025,

»Predvsem pa je šlo za spraševanje, ki se me tiče kot državljana – kaj je danes sploh še javni prostor in kako ga je mogoče uporabljati, seveda tudi za javno

DELAVCI IN SKUPAJ SKUPAJ ZDRAVSTVO AMBULANTE SPLOŠNE BOLNIŠNICE KLINIKE ZDRAVIL. SODELAVCI VSI ZDRAV- ZDRAV. ZASEBNI JAVNI ZASEBNI BOLNIŠNICE JAVNI ZASEBNI IN STVO

Obkrožite črko pred pravilnim odgovorom za javni naslov, oznako razreda napišite na črto spodaj?. Katero je programsko orodje, ki omogoča kreiranje in vzdrževanje podatkovne baze

Waldorfska OŠ sicer izvaja manj tehniško-naravoslovnih dni, vendar se poslužujejo več medpredmetnega povezovanja ter se srečujejo z vsebinami tehnike in tehnologije na

Preglednica 1: Vsebine, cilji in minimalni standardi predmeta Naravoslovje s tehniko v Montessori osnovni šoli (prva triada), ki so povezani z vsebinami predmeta Gospodinjstvo v

Plakat oziroma sporočilo, ki ni samo tržno pogojeno, lahko vstopi v javni prostor preko družbeno ozaveščenega naročnika in oblikovalca, ki imata interes preko plakata

Availability and access to high-quality, comprehensive data on can- cer-related indicators is essential for evaluating the efficacy of cancer preven- tion, screening and

1) Pomen opredelitve otrok in mladostnikov, katerih zdravje je ogroženo zaradi čezmerne prehranjenosti (45 min). Predstavljene so metode s pomočjo katerih opredelimo

Na podlagi t-testa, s katerim smo primerjali izraţenost storilnostno pogojene samopodobe pri splošni populaciji in med zaposenimi v javni upravi, smo ugotovili, da imajo delavci

2010: Strokovne podlage za program razvoja turistične infrastrukture v javni rabi v turistični destinaciji Lokve – Mestna občina Nova Gorica - mnenja, pobude in ideje za

- Javni partner mora biti sposoben natančno specificirati rezultate storitev ter prepustiti inovativnost in optimizacijo za njihovo. doseganje

do 23.3.2017: Tuje neposredne investicije v letih 2016 in 2017 – prvi kapitalski vstop; nepovratna sredstva; višina razpisanih sredstev: 4.640.000 evrov; maksimalna

Za obliko vsebine sporočil iz prvih treh korakov (0., 1. in 2.) je bil uporabljen par sporočil OTA_HotelAvailRQ/RS, ki je namenjen povpraševanju po razpoložljivosti in