ANALIZA STATISTIČNIH DEMOGRAFSKIH KAZALNIKOV V IZBRANIH DRŽAVAH Z ORODJEM MS EXCEL

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

Diplomsko delo

ANALIZA STATISTIČNIH DEMOGRAFSKIH

KAZALNIKOV V IZBRANIH DRŽAVAH Z ORODJEM MS EXCEL

Aleksander Briški

Ljubljana, januar 2022

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

Diplomsko delo

ANALIZA STATISTIČNIH DEMOGRAFSKIH KAZALNIKOV V IZBRANIH DRŽAVAH Z ORODJEM MS EXCEL

Kandidat: Aleksander Briški Vpisna številka: 04170014

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Uprava 1. stopnja Mentorica: viš. pred. mag. Anamarija Leben

Ljubljana, januar 2022

iii

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Podpisani Aleksander Briški, študent visokošolskega strokovnega študijskega programa Uprava 1. stopnja, z vpisno številko 04170014, sem avtor diplomskega dela z naslovom

»Analiza statističnih demografskih kazalnikov v izbranih državah z orodjem MS Excel«.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

− je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela,

− sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili,

− sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu literature in virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisano v skladu s fakultetnimi navodili,

− sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal v predloženem delu,

− se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo,

− se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo,

− je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.

Diplomsko delo je lektoriral Tadej Ian

Ljubljana, 31. 01. 2022

Podpis avtorja

v

POVZETEK

Tema te diplomske naloge je bila izbrana zaradi dveh glavnih razlogov. Prvi razlog je ta, da delo združuje več različnih družboslovnih tematik, drugi razlog pa je, ker sem želel poglobiti svoje znanje programa Microsoft Excel ter dela s statističnimi podatki. Ker naj bi se demografski kazalniki vedno izboljševali, je cilj raziskovanja ugotoviti, ali članstvo države v Evropski uniji pospešuje izboljšanje demografskih kazalnikov in če da, katerih. Želim tudi najti podobnosti in razlike med obravnavanimi državami ter se seznaniti o prednostih in slabostih obravnavane tematike za Slovenijo. Med sabo bomo primerjali deset držav, ki so leta 2004 skupaj vstopile v Evropsko unijo. Menimo, da so te države med seboj najbolj primerljive, saj si delijo podobno zgodovino in skupno evropsko prihodnost. Z izjemo Malte in Cipra so te države na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja doživele tranzicijo iz komunizma v kapitalizem in iz diktature v demokracijo. Nato pa so dobro prvo desetletje svojega novega obstoja posvetile vstopu v Evropsko unijo. Uporabljene so bile večinoma naslednje metode raziskovanja: kvantitativna metoda, primerjalna metoda in deskriptivna metoda. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo vidne razlike med desetimi obravnavanimi državami in da samo članstvo v Evropski uniji ni dovolj, da bi se demografski kazalniki izboljšali. Države smo lahko razdelili v skupino petih zmagovalcev in v skupino petih poražencev. Tri zastavljene hipoteze so bile zavrnjene. V tabelah smo obravnavali tudi napovedane podatke za leto 2025, zato je uporabnost tega diplomskega dela v tem, da bomo lahko v prihodnosti te podatke primerjali s takratnim dejanskim stanjem.

Ključne besede: Evropska unija, demografija, prebivalstvo, statistični podatki, Microsoft Excel, tabela, kazalniki.

vi

ABSTRACT

ANALYSIS OF DEMOGRAPHIC DATA OF TEN EUROPEAN COUNTRIES WITH MICROSOFT EXCEL

The topic of this thesis was chosen for two main reasons. The first reason is that this work combines many different social science topics, and the second reason is that I wanted to extend my knowledge of Microsoft Excel, as well as work with statistical data. Demographic indicators are supposed to be constantly improving, so this research aims to determine whether a country's membership in the European Union accelerates the improvement of demographic indicators, and, if so, which ones. I also want to identify similarities and differences between these countries and get acquainted with the advantages and disadvantages of this topic for Slovenia. We will compare the ten countries that joined the European Union together in 2004. We believe that these countries are the most comparable, as they share a similar history and a common European future. Except for Malta and Cyprus, these countries experienced a transition from communism to capitalism and from dictatorship to democracy in the early 1990s. Right after that, they devoted themselves to joining the European Union. Mostly, the following research methods were used: quantitative method, comparative method, and descriptive method. It was found, that there are visible differences between these ten countries and that membership in the European Union alone is not enough to improve demographic indicators. We were able to divide the countries into a group of five winners and a group of five losers. The three hypotheses, however, were rejected. We also discussed the forecast data for 2025 in the tables, so the usefulness of this thesis is that in the future we will be able to compare these data with the actual situation at the time.

Keywords: European Union, demography, population, statistical data, Microsoft Excel, table, indicators.

vii

KAZALO

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA ... iii

POVZETEK ... v

ABSTRACT ... vi

KAZALO ...vii

KAZALO PONAZORITEV ...ix

KAZALO SLIK ...ix

KAZALO TABEL ...ix

1 UVOD ... 1

2 EVROPSKA UNIJA ... 3

2.1 OSNOVNI POGOJI ZA VSTOP V EU ... 4

2.2 ŠIRITEV EU PRVEGA MAJA LETA 2004 ... 5

3 OBRAZLOŽITEV POJMOV IN NAČINA DELA ... 6

3.1 DEMOGRAFSKI KAZALNIKI ... 6

3.2 STATISTIČNE FUNKCIJE V EXCELU... 8

3.3 NAČIN IN METODA DELA ... 9

4 TABELE DEMOGRAFSKIH KAZALNIKOV ... 10

4.1 CIPER... 10

4.2 ČEŠKA... 12

4.3 ESTONIJA ... 14

4.4 LATVIJA ... 16

4.5 LITVA ... 18

4.6 MADŽARSKA ... 20

4.7 MALTA ... 22

4.8 POLJSKA ... 24

4.9 SLOVAŠKA ... 26

4.10 SLOVENIJA ... 28

4.11 PRIMERJAVA ... 30

5 UGOTOVITVE IN IZBOLJŠAVE ... 32

5.1 INTERPRETACIJA REZULTATOV ... 32

5.2 ODGOVORI NA HIPOTEZE ... 33

5.3 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 35

5.4 PREDLOGI REŠITEV ... 36

viii

ZAKLJUČEK ... 37

ix

KAZALO PONAZORITEV

KAZALO SLIK

Slika 1: Države članice EU in Evro območje ... 34

KAZALO TABEL

Tabela 2: Demografski kazalniki za državo Češka ... 12

Tabela 3: Demografski kazalniki za državo Estonija ... 14

Tabela 4: Demografski kazalniki za državo Latvija... 16

Tabela 5: Demografski kazalniki za državo Litva ... 18

Tabela 6: Demografski kazalniki za državo Madžarska ... 20

Tabela 7: Demografski kazalniki za državo Malta ... 22

Tabela 8: Demografski kazalniki za državo Poljska ... 24

Tabela 9: Demografski kazalniki za državo Slovaška ... 26

Tabela 10: Demografski kazalniki za državo Slovenija ... 28

Tabela 11: Primerjava stanja izbranih kazalnikov leta 2000 in leta 2020. ... 30

x

1

1 UVOD

V tem diplomskem delu bomo raziskovali in natančneje spoznali več različnih družboslovnih tematik. Za začetek se bomo v poglavju 2 seznanili z Evropsko unijo (EU). Najprej bomo v grobem predstavili njene začetke, ki segajo v obdobje po drugi svetovni vojni. Eno podpoglavje bo posvečeno tudi osnovnim pogojem za vstop v EU. Ti pogoji veljajo za vse države enako in morajo biti v celoti izpolnjeni. V zadnjem delu drugega poglavja o EU se bomo posvetili njeni največji širitvi v zgodovini do danes, ki sega v mesec maj. Leta 2004, ko je kar deset držav, in med njimi je bila tudi Slovenija, hkrati vstopilo v to združenje držav.

Poleg Slovenije so preostale države, ki so takrat vstopile v EU, naslednje Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška.

Skupek teh naštetih držav bi lahko razdelili v dve skupini. Ciper in Malta sta dve majhni državi v Sredozemskem morju, ki sodita v svojo skupino. Druga skupina, ki je sestavljena iz preostalih osmih držav, pa si deli zelo podobno moderno zgodovino. Slovenija je bila do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pod okriljem nekdanje Jugoslavije, Češka in Slovaška sta skupaj tvorili nekdanjo Češkoslovaško, tri Baltske države – Estonija, Latvija in Litva pa so bile del nekdanje Sovjetske zveze. Vsem trem naštetim propadlim državam lahko pripišemo najmanj eno skupno lastnost. To je komunizem, pod katerim so živeli tudi prebivalci Poljske in Madžarske.

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so zahvaljujoč padcu komunizma v Evropi te države postale kapitalistične. Tiste države, ki so bile del nekdanjih držav, so postale tudi hkrati samostojne in neodvisne republike. Z zamenjavo režima so se pridružile ostalim zahodnim evropskim državam. Žal pa so te vzhodne države v marsičem zaostajale za zahodom. Razlike so pravzaprav vidne še danes, skoraj trideset let pozneje. V želji, da bi v najkrajšem možnem času bile te države na vseh možnih področjih podobne zahodni Evropi, je zamenjava režima v teh državah spodbudila tudi interes po vstopu v EU, kar jim je prvega maja leta 2004 tudi uspelo. Podobnost teh držav je torej tudi glavni razlog za medsebojno primerjavo teh držav v tem diplomskem delu.

Posvetili se bomo tudi demografiji in statistiki. V tretjem poglavju bomo spoznali tako demografske kazalnike, ki jih bomo obravnavali v raziskovalnem delu te diplomske naloge, kot tudi statistične funkcije programa Microsoft Excel, ki jih bomo uporabili pri obdelavi podatkov. Cilj tega diplomskega dela je namreč v tabelah, ki bodo v četrtem poglavju podrobneje predstavljene, preučiti demografske kazalnike za vsako izmed desetih držav, ki so maja leta 2004 vstopile v EU. Izbrali bomo nekaj kazalnikov in jih nato primerjali med seboj. Odločili smo se primerjati stanje iz leta 2000 s stanjem iz leta 2020. V tabelah bomo uporabili demografske podatke iz Organizacije Združenih narodov. Poglobili se bomo v

2

statistične podatke med letoma 1960 do 2025, ki so razčlenjeni v petletne intervale. Tako bomo lahko spremljali potek pred in po tranziciji družbenega sistema, kot tudi potek pred in po članstvu države v EU. Na koncu se bomo še ozrli v bližnjo prihodnost, saj je evidenca Organizacije Združenih narodov zmožna tudi izračunati stanje v prihodnosti. Po letu 2025 bomo lahko torej primerjali te napovedi s takratnim dejanskim stanjem. Vsaki tabeli bo sledil kratek povzetek. V petem poglavju bomo rezultate še podrobneje analizirali, primerjali, interpretirali in na koncu podali tudi predloge izboljšav.

Namen diplomskega dela pa je dobiti odgovor na naslednja raziskovalna vprašanja:

Vprašanje št. 1: »Kako članstvo države v EU vpliva na demografske kazalnike?«

Vprašanje št. 2: »Kako velika je razlika med Malto in Ciprom in ostalimi osmimi državami?»

Vprašanje št. 3: »Kakšne so prednosti in slabosti obravnavane tematike za Slovenijo? « Za odgovor na prvo raziskovalno vprašanje smo zastavili tri hipoteze:

Hipoteza št. 1: »Kazalniki v vseh državah kažejo boljšo sliko kot pred vstopom države v EU.«

Hipoteza št. 2: »Število prebivalcev v vseh teh državah se je povečalo.«

Hipoteza št. 3: »Kazalniki tistih držav, ki so že prevzele skupno evropsko valuto – evro, kažejo v povprečju boljše rezultate od tistih držav, ki evra še nimajo.«

Za odgovore na zadnji dve vprašanji pa bomo podrobneje analizirali podatke omenjenih držav in jih primerjali z ostalimi izbranimi državami.

Za raziskovalni del bomo uporabili kvantitativno metodo pridobivanja podatkov, in sicer iz vira Organizacije Združenih narodov. Za potrditev ali zavrnitev danih hipotez bomo uporabili primerjalno metodo raziskovanja. Na začetku se bo v teoretičnem delu večinoma uporabljala deskriptivna metoda raziskovanja.

3

2 EVROPSKA UNIJA

Prav za vse kontinente velja, da je prebivalstvena sestava ljudi ki tam živijo, zelo raznolika.

Tudi Evropa ni pri tem nič drugačna. Razlike med različnimi državami, so vedno obstajale in prav gotovo bodo obstajale tudi v prihodnosti. Na žalost, so v najslabšem primeru lahko te razlike celo povod za številne vojaške spopade, kot smo jim bili priča v prvi svetovni vojni in drugi svetovni vojni. Prav začetki Evropske unije (EU), kot jo poznamo danes, segajo v obdobje po drugi svetovni vojni. V tem obdobju je bila velika večina evropskih držav še posebej prizadeta v gospodarskem smislu. Zato je bilo potrebno čim hitrejše okrevanje družbe in gospodarstva. Takratni voditelji evropskih držav so torej imeli zelo zahtevno nalogo. Kot lahko vidimo danes, se je z obstojem EU izkazalo, da je interes po združevanju v tako težkih časih prisoten.

Proces nastajanja EU se je začel z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ti dve industriji sta bila takrat ključnega pomena za vojaško moč. Devetega maja leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman v svoji deklaraciji dal pobudo za nastanek tega projekta, ki naj bi po njegovih besedah preprečil kakršnokoli vojno med Francijo in Nemčijo v prihodnosti (Pinder, 2001, str. 1).

Tudi Nemci so videli idejo evropske skupnosti enakopravnih držav z močnimi institucijami kot pozitivno. V njej so prav tako videli možnost, da si nazaj povrnejo ugled, ki so ga izgubili po dvanajstih letih nacizma v državi. Preostale štiri države ustanoviteljice Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska so to novo skupnost videle kot način zagotavljanja miru z integracijo Nemčije v močne institucije(Pinder, 2001, str. 2).

Sicer pa je ideja o združeni Evropi bila prisotna veliko pred časom po drugi svetovni vojni.

Watts (2008) pravi, da ideja o združitvi Evrope sega najmanj v čas Rimskega Imperija. Isti avtor tudi omenja dva neuspešna poskusa združitve Evrope v modernejši zgodovini z uporabo sile pod vodstvom Napoleona in Adolfa Hitlerja. Prav tako kot močan razlog vidi želje po združitvi Evrope po drugi svetovni vojni navaja tudi hladno vojno.

4

2.1 OSNOVNI POGOJI ZA VSTOP V EU

Preden se poglobimo v širitev EU iz leta 2004, si poglejmo, katere pogoje mora izpolniti država za članstvo. Osnovna pogoja določa pogodba o EU v 2. in 49. členu.

»Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.«

(2. člen pogodbe o EU)

»Vsaka evropska država, ki spoštuje vrednote iz člena 2 in si prizadeva za njihovo spodbujanje, lahko zaprosi za članstvo v Uniji. O tej prošnji se obvestijo Evropski parlament in nacionalni parlamenti. Država prosilka naslovi prošnjo na Svet, ki o tem odloča soglasno po posvetovanju s Komisijo in po odobritvi Evropskega parlamenta, ki odloča z večino svojih članov. Upoštevajo se merila za pristop, o katerih se je dogovoril Evropski svet. Pogoji sprejema in prilagoditve temeljnih pogodb Unije, ki so potrebne zaradi sprejema, so predmet sporazuma med državami članicami in državo prosilko. Ta sporazum se predloži v ratifikacijo vsem državam pogodbenicam v skladu z njihovimi ustavnimi pravili.« (49. člen pogodbe o EU)

5

2.2 ŠIRITEV EU PRVEGA MAJA LETA 2004

Širitev EU je pogosto označena kot velik uspeh zunanje politike EU. Razume se, da je širitev prispevala k demokratični konsolidaciji, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti manjšin, reševanju konfliktov in stabilnosti v vzhodni Evropi. Politični pristop EU je temelj tega uspeha. Prav koristi, ki jih prinaša članstvo v EU, so namreč bile povod za nove države članice, da se prilagodijo političnim normam, kot so na primer demokracija, človekove pravice ter mirno obvladovanje konfliktov. V literaturi vlada soglasje, da je perspektiva k članstvu v EU nujen pogoj, da lahko pride do domačih sprememb. Da pa bo pogojenost EU učinkovita, mora pasti na plodna domača tla (Schimmelfennig, 2011).

Zanimanje vzhodnoevropskih držav za sodelovanje z EU se je kazalo že v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Šestnajstega decembra leta 1991 so Čehoslovaška, Madžarska in Poljska bile prve podpisnice evropskega sporazuma. Kasneje so jim sledile tudi preostale novonastale evropske države. Dvanajstega marca leta 1998 so se pristopna pogajanja za vstop v EU uradno začela v naslednjih državah: Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Poljska in Slovenija. Petnajstega januarja leta 2000 so se temu cilju pridružili še Bolgarija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovaška (Pinder, 2001, str. 180, 181).

Uradne prošnje za pridružitev teh desetih držav, ki jih obravnavamo, so bile po podatkih uradnega spletišča EU »Europa.eu« oddane na naslednje datume:

− Ciper: 03. 07. 1990,

− Malta: 16. 07. 1990,

− Madžarska: 31. 03. 1994,

− Poljska: 05. 04. 1994,

− Slovaška: 27. 06. 1995,

− Latvija: 13. 10. 1995,

− Estonija: 24. 11. 1995,

− Litva: 08. 12. 1995,

− Češka: 17. 01. 1996,

− Slovenija: 10. 06. 1996,

6

3 OBRAZLOŽITEV POJMOV IN NAČINA DELA

Verjetno ste že opazili, da to diplomsko delo združuje več različnih tematik. Sedaj, ko smo pojasnili nekaj osnov Evropske unije (EU) in poudarili njeno največjo širitev v zgodovini na dan prvega maja leta 2004, kar je za to diplomsko delo najbolj relevantno, je čas, da se poglobimo tudi o vedi, ki proučuje prebivalstvo, in sicer demografiji. V tem tretjem poglavju se bomo tako podrobneje seznanili s tistimi demografskimi kazalniki, s katerimi se bomo srečevali v nadaljevanju te naloge, in sicer v tabelah, ki sledijo v četrtem poglavju. Prav tako bomo v nadaljevanju predstavili tudi tiste statistične funkcije programa Microsoft Excel, ki jih bomo uporabili pri raziskovanju oziroma obdelavi statističnih podatkov v prej omenjenih tabelah. Na koncu tega poglavja bodo podrobneje pojasnjeni tudi način dela ter metoda dela s statističnimi podatki v tej nalogi.

3.1 DEMOGRAFSKI KAZALNIKI

Demografija, oziroma znanstvena študija človeške populacije, je študij treh osnovnih procesov: rodnosti, migracije, in umrljivosti. Ti se imenujejo demografski procesi. Ko se populacije spreminjajo po velikosti, sestavi ali razporeditvi so spremembe odvisne zgolj od enega ali več od treh demografskih procesov (Poston & Bouvier, 2010).

V tem podpoglavju sledi podrobnejši opis vseh demografskih kazalnikov, ki jih bomo obravnavali v nadaljevanju te naloge v tabelah. Za začetek si poglejmo, s katerimi demografskimi kazalniki se bomo sploh ukvarjali.

Seznam obravnavanih demografskih kazalnikov:

− število prebivalcev,

− petletni indeks rasti prebivalstva,

− povprečna letna prirast,

− naravna prirast,

− gostota prebivalstva,

− povprečna starost prebivalstva, izražena v mediani,

− surova stopnja rodnosti,

− surova stopnja smrtnosti,

− skupna stopnja rodnosti,

− stopnja neto selitev,

− neto število priseljencev,

− pričakovana življenjska doba ob rojstvu.

7

Podrobnejša obrazložitev obravnavanih demografskih kazalnikov:

Po viru Organizacije Združenih narodov (2019a) je stanje števila prebivalcev v našem primeru izražena v tisočih; podatki prikazujejo stanje na dan prvega julija obravnavanega leta.

Petletni indeks rasti prebivalstva je pojasnjen v poglavju 3.2, ker je bil izračunan s pomočjo programa Microsoft Excel.

Povprečna letna prirast nam pove stopnjo rasti v določenem obdobju. Izražena je v odstotkih. Formula za izračun je (Pt/P0)/t (v tem primeru »t« pomeni obdobje) (UN, 2019a).

UN (2019a) definira naravno prirast kot delež rasti prebivalstva ali delež upadanja prebivalstva, ki ga določajo samo rojstva in smrti. Vrednost je izražena na tisoč prebivalcev.

Formula za izračun je surova stopnja rodnosti – surova stopnja smrtnosti.

Gostota prebivalstva izraža vrednost števila prebivalcev na kvadratni kilometer. Formula za izračun je naslednja: število prebivalcev : velikost območja, ki ga zasedajo (Hunter, b. d.).

Starost prebivalstva, izražena v mediani, je tista vrednost, kjer je polovica prebivalstva mlajša od izražene vrednosti; druga polovica prebivalstva je starejša od izražene vrednosti.

Vrednost je izražena v letih (UN, 2019a).

Surova stopnja rodnosti in surova stopnja smrtnosti sta izraženi v številu rojstev oziroma smrti na tisoč prebivalcev. Formula za izračun je: Skupno število rojstev oziroma smrti v določenem obdobju deljeno z osebami – leti, ki jih je prebivalstvo preživelo v tem obdobju (UN, 2019a).

Skupna stopnja rodnosti se izraža kot število živorojenih otrok na žensko. Pomeni, koliko otrok bi lahko imela hipotetična ženska na koncu reproduktivnega obdobja, če bi obveljala stopnja plodnosti v določenem obdobju in če ne bi prej umrla (UN, 2019a).

Stopnja neto selitev je izražena kot neto število migrantov na tisoč prebivalcev. Formula za izračun po viru OZN je: »Število priseljencev minus število izseljencev v določenem obdobju, deljeno s številom oseb – let, ki jih je v tem obdobju živelo prebivalstvo države sprejemnice.« (UN, 2019a).

Neto število priseljencev je izraženo v tisočih. Formula za izračun je naslednja: Neto število imigrantov minus neto število emigrantov v določenem obdobju (UN, 2019a).

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je definirana kot povprečno število let življenja, ki jih lahko pričakuje hipotetična skupina novorojenčkov v določenem obdobju, če bi bili vse

8

življenje podvrženi stopnji umrljivosti v določenem obdobju. Vrednost je izražena v letih (UN, 2019a).

3.2 STATISTIČNE FUNKCIJE V EXCELU

Indeks je relativno število, ki prikazuje 100-kratnik razmerja med dvema istovrstnima podatkoma v različnem časovnem obdobju. Število v imenovalcu imenujemo osnova.

Poznamo dve vrsti indeksov: indeksi s stalno osnovo in indeksi s spremenljivo osnovo (Lapuh Bele, 2010, str. 84).

V našem primeru se bo osnova konstantno spreminjala. Petletni indeks rasti prebivalstva bomo torej dobili tako, da bomo v programu Microsoft Excel delili vrednost števila prebivalcev s tisto iz prejšnjega obdobja. Dobljeni rezultat nam bo povedal, za koliko odstotkov se je vrednost spremenila v primerjavi s prejšnjim obdobjem. V našem primeru je to obdobje petih let. Rezultat bomo nato spremenili v odstotke. Če je dobljena vrednost večja od 100, govorimo o rasti. Če pa je dobljena vrednost manjša od 100, govorimo o upadu. Rast oziroma upad v odstotkih je enak razliki od vrednosti 100 odstotkov.

9

3.3 NAČIN IN METODA DELA

Obravnavane države bodo razvrščene po slovenskem abecednem vrstnem redu. Vsaka izmed desetih držav bo obravnavana v enem svojem podpoglavju. Vse prikazane tabele, ki bodo obravnavale eno izmed držav, bodo izdelane na enak način, z enakim časovnim okvirjem, z enakimi kazalniki, ki bodo tudi razvrščeni v enakem vrstnem redu. Uporabljen je bil tudi enak vir iz Organizacije Združenih narodov za vse tabele. Dodali bomo tudi tabelo, ki primerja leto 2000 z letom 2020. V tabelah so tudi podatki za leto 2025, ki pa so bili izračunani s strani OZN-a. Pod vsako tabelo sledi opis zanimivih ugotovitev.

Kljub enakemu uporabljenemu viru so bili statistični podatki, ki predstavljajo glavni raziskovalni del v tej nalogi, pridobljeni na dva različna načina. Večina statističnih podatkov, ki so prikazani v tej diplomski nalogi, so bili pridobljeni iz uradne spletne strani Organizacije Združenih narodov. Na uradni spletni strani te organizacije smo v oddelku prebivalstvo za vsak kazalnik posebej vnesli enake parametre. Izbrati smo morali časovni okvir in seveda deset držav, ki jih to diplomsko delo primerja med seboj. Dobljene rezultate smo nato ročno prepisali v tabelo programa Microsoft Excel; kasneje smo te tabele kopirali še v to diplomsko delo, v program Microsoft Word. Preostali statistični podatki, prikazani v tabelah, so bili pridobljeni s pomočjo uporabljenih statističnih funkcij, razloženih v poglavju 3.2 na podlagi najmanj dveh ali več že pridobljenih podatkov iz prej omenjenega vira Organizacije Združenih narodov.

Vsi izbrani kazalniki so bili načrtno izbrani. Cilj izbranih kazalnikov je bil, da bi se podatki, s katerimi smo delali, dotaknili področja prebivalstva iz več različnih zornih kotov. Zato se obravnavani kazalniki poleg zelo splošnih prebivalstvenih podatkov dotikajo tudi področja rodnosti, smrtnosti in migracij. Rezultat tega dejstva je, da je zagotovljena popolna objektivnost pri obravnavi držav; prav tako nam to omogoča raznolikost in s tem tudi večjo zanimivost pri obdelavi in pri interpretaciji rezultatov.

Zaradi zelo velikega števila statističnih podatkov so v nadaljevanju tiste strani te diplomske naloge, ki vsebujejo tabele, v ležeči orientaciji.

10

4 TABELE DEMOGRAFSKIH KAZALNIKOV

4.1 CIPER

Tabela 1: Demografski kazalniki za državo Ciper Leto Št. preb.

(v 1000)

5-letni indeks Rasti preb.

Povp.

letna prirast

preb.

Naravna prirast

Gostota prebivalstva

(št.

prebivalcev na km²)

Povprečna starost prebivalstva,

izražena v mediani

Surova stopnja rodnosti

Surova stopnja smrtnosti

Skupna stopnja rodnosti

Stopnja neto selitev

Neto število priseljen

cev

Pričakovana življenjska

doba ob rojstvu

1960 573 62 23

1965 581 101,40 % 0,28 17,7 62,9 23,4 24,8 7,1 3,44 -14,9 -43 70,43

1970 614 105,68 % 1,09 13,6 66,4 26 20,1 6,6 2,8 -2,6 -8 71,9

1975 650 105,86 % 1,14 10,5 70,3 27,4 18,8 8,3 2,49 1 3 73,17

1980 685 105,38 % 1,07 11 74,2 28,3 18,9 7,9 2,29 -0,4 -1 74,27

1985 704 102,77 % 0,53 13,2 76,2 29,1 20,6 7,4 2,45 -8 -28 75,26

1990 767 108,95 % 1,71 12,4 83 29,9 19,6 7,1 2,43 4,7 17 76,14

1995 855 111,47 % 2,19 11,2 92,6 31 18,1 6,9 2,33 10,7 43 76,93

2000 943 110,29 % 1,96 7,7 102,1 31,8 14,6 6,9 1,89 11,8 53 77,66

2005 1028 109,01 % 1,71 5,4 111,2 32,9 12,2 6,8 1,59 11,7 58 78,33

2010 1113 108,27 % 1,59 4,9 120,4 33,9 11,7 6,8 1,48 11 59 78,96

2015 1161 104,31 % 0,85 4,6 125,6 34,9 11,3 6,8 1,38 4 23 79,92

2020 1207 103,96 % 0,78 3,6 130,7 37,2 10,6 7 1,34 4,2 25 80,75

2025 1245 103,15 % 0,61 2 134,7 39,5 9,4 7,4 1,3 4,1 25 81,51

Vir: UN (2019b, c, d, e, f, g, h, i, j, k)

11

Ciper je v zadnjih šestdesetih letih več kot podvojil svoje število prebivalcev. Če to rast pretvorimo v odstotke, dobimo 117 % rast števila prebivalcev v obdobju od 1960 do 2020.

Gre za daleč največjo rast med obravnavanimi državami. Na drugem mestu v tej kategoriji je Malta z 41 % rastjo. Prav Malta je tista država, ki je Cipru najbolj podobna glede na te kazalnike. Indeks rasti prebivalstva je bil pozitiven celotno obdobje; vrh je dosegel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je znašal več kot 10 % v obdobju petih let.

Pričakovana življenjska doba je visoka in presega vrednost 80 v letu 2020. Glede na večino statističnih podatkov iz tabele 1 bi Ciper lahko opisali kot »državo ekstremov.« Ima največjo naravno prirast; povprečna starost prebivalca v mediani je najnižja med obravnavanimi državami in je edina, katere vrednost ne presega 40. Surova stopnja rodnosti je v zadnjih šestdesetih letih doživela največji upad med obravnavanimi državami. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta najvišja. Surova stopnja smrtnosti je v celotnem obdobju bila najnižja med obravnavanimi državami. V povprečju znaša 7,1. Tudi kazalnik stopnje neto selitev je za Ciper zabeležil največjo in tudi najmanjšo vrednost med vsemi desetimi državami. Ta stopnja je bila največja v obdobju med letoma 1995 in 2000 pri 11,8 %. Glede na dejstvo, da je Ciper vstopil v EU leta 2004, lahko ugotovimo, da vstop države v EU ni neposredno vplival na migracije, saj so se migracije v Ciper začele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Najnižja stopnja neto selitev je bila med letoma 1960 in 1965 pri - 14,9 %. Kljub temu se je število prebivalcev povečevalo zaradi visoke stopnje rodnosti.

Skupna stopnja rodnosti dandanes vztrajno pada in je trenutno najnižja med obravnavanimi državami. A število prebivalcev še vedno raste, saj Ciper očitno uživa pozitiven ugled med prebivalci. Demografska struktura Cipra bo tako čez nekaj desetletij bistveno drugačna, kot smo je vajeni.

12

4.2 ČEŠKA

Tabela 2: Demografski kazalniki za državo Češka Leto Št. preb.

(v 1000)

5-letni indeks Rasti preb.

Povp.

letna prirast

preb.

Naravna prirast

Gostota prebivalstva

(št.

prebivalcev na km²)

Povprečna starost prebivalstva,

izražena v mediani

Surova stopnja rodnosti

Surova stopnja smrtnosti

Skupna stopnja rodnosti

Stopnja neto selitev

Neto število priseljenc

ev

Pričakovana življenjska

doba ob rojstvu

1960 9590 124,2 33,2

1965 9811 102,30 % 0,46 4 127 33,8 14,5 10,5 2,21 0,5 25 70,35

1970 9818 100,07 % 0,01 2,8 127,1 33,6 14,3 11,6 1,96 -2,6 -129 69,99

1975 10070 102,57 % 0,51 4,9 130,4 32,7 17,4 12,5 2,21 0,2 10 70,04

1980 10349 102,77 % 0,55 5,3 134 32,9 17,9 12,6 2,36 0,2 10 70,63

1985 10331 99,83 % -0,04 0,7 133,8 34,1 13,6 12,9 1,97 -1 -53 70,78

1990 10341 100,10 % 0,02 0,1 133,9 35,3 12,7 12,6 1,9 0,1 6 71,45

1995 10358 100,16 % 0,03 -0,2 134,1 36,1 11,6 11,8 1,65 0,6 30 72,49

2000 10289 99,33 % -0,13 -2,2 133,2 37,5 8,7 10,9 1,17 0,9 46 74,23

2005 10258 99,70 % -0,06 -1,5 132,8 38,7 9,1 10,7 1,19 0,9 47 75,54

2010 10537 102,72 % 0,54 0,5 136,4 39,6 10,8 10,3 1,43 4,8 251 76,98

2015 10601 100,61 % 0,12 0,1 137,3 41,4 10,4 10,3 1,48 1,1 60 78,17

2020 10709 101,02 % 0,2 0 138,6 43,2 10,5 10,5 1,64 2,1 110 79,16

2025 10757 100,45 % 0,09 -1,2 139,3 45,1 9,7 10,9 1,68 2,1 110 79,85

Vir: UN (2019b, c, d, e, f, g, h, i, j, k)

13

Po številu prebivalcev je Češka na drugem mestu med obravnavanimi državami. Češka ima sicer drugo največjo gostoto prebivalstva med obravnavanimi državami. Prebivalstvena strukture Češke je v zadnjih šestdesetih letih narasla za dober milijon prebivalcev. Rast so zabeležili v skoraj vsakem petletnem obdobju v zadnjih šestdesetih letih. Takrat, ko pa so zabeležili padec, je bil ta minimalen. Petletni Indeks rasti prebivalstva in hkrati tudi povprečna letna prirast prebivalstva sta rahlo upadli le sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja in na začetku novega tisočletja. Razlike so zelo majhne, zato na podlagi teh podatkov še ni mogoče priti do zaključkov. Kazalnik »neto število priseljencev« nam jasno pokaže, da se je število priseljencev na Češkem znatno povečalo po vstopu države v EU.

Tudi danes ta indikator kaže visoke vrednosti. Na podlagi tega lahko sklepamo, da Češka uživa pozitiven ugled med prebivalci. Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja so se Čehi množično odseljevali. Prav tako lahko zaznamo množično izseljevanje ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. V tistih časih očitno ta država ni imela pozitivnega ugleda med prebivalci. Tudi stopnja neto selitev je šele po vstopu te države v EU presegla 1 %. V zadnjih petnajstih letih se je povečala tudi skupna stopnja rodnosti. Skupna stopnja smrtnosti se še ni spustila pod vrednost 10. V obdobju takoj po razpadu Čehoslovaške sicer ni mogoče opaziti velikih statističnih izstopanj, kar je logično, saj je razpad Češkoslovaške potekal mirno in sporazumno. Surova stopnja rodnosti je ob koncu prejšnjega tisočletja drastično upadla, danes pa spet raste in je med višjimi med temi desetimi državami. Tudi pričakovana življenjska doba ob rojstvu je med višjimi, a še ni dosegla vrednosti 80.

Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je Češki vstop v EU pomagal pri ustvarjanju večjega zaupanja v državo v primerjavi s preteklostjo.

14

4.3 ESTONIJA

Tabela 3: Demografski kazalniki za državo Estonija Leto Št. preb.

(v 1000)

5-letni indeks Rasti preb.

Povp.

letna prirast

preb.

Naravna prirast

Gostota prebivalstv

a (št.

prebivalcev na km²)

Povprečna starost prebivalstva,

izražena v mediani

Surova stopnja rodnosti

Surova stopnja smrtnosti

Skupna stopnja rodnosti

Stopnja neto selitev

Neto število priseljen

cev

Pričakovana življenjska

doba ob rojstvu

1960 1217 28,7 32,2

1965 1290 106,00 % 1,17 4,8 30,4 33 15,5 10,7 1,94 6,9 43 69,38

1970 1360 105,43 % 1,05 4,3 32,1 33,8 15,1 10,7 2,02 6,2 41 70,31

1975 1422 104,56 % 0,89 4,5 33,5 34,3 15,7 11,2 2,15 4,4 31 70,27

1980 1474 103,66 % 0,72 3 34,8 33,9 15,1 12,1 2,06 4,2 31 69,43

1985 1522 103,26 % 0,64 2,9 35,9 34 15,3 12,3 2,09 3,5 26 69,32

1990 1565 102,83 % 0,56 3,5 36,9 34,4 15,6 12,1 2,2 2 15 70,34

1995 1433 91,57 % -1,76 -2,7 33,8 36,4 11,2 13,9 1,63 -14,9 -112 68,5

2000 1399 97,63 % -0,48 -4,6 33 38 9,2 13,8 1,33 -0,2 -1 69,42

2005 1356 96,93 % -0,63 -3,6 32 39,4 9,7 13,3 1,39 -2,7 -18 71,59

2010 1332 98,23 % -0,35 -1,3 31,4 40,2 11,5 12,8 1,66 -2,3 -15 73,77

2015 1315 98,72 % -0,25 -0,9 31 41,6 10,8 11,7 1,59 -1,6 -11 76,76

2020 1327 100,91 % 0,17 -1,3 31,3 42,4 10,4 11,6 1,59 3 20 78,45

2025 1307 98,49 % -0,3 -2,3 30,8 43,6 9,9 12,2 1,63 -0,8 -5 79,18

Vir: UN (2019b, c, d, e, f, g, h, i, j, k)

15

Demografski podatki Estonije iz tabele 3 Estonije ne prikažejo v najboljši luči. A med tremi baltskimi državami ima Estonija še najbolj zavidljive statistične podatke. Število prebivalcev sicer upada, a v Estoniji upada za manj kot v Litvi in Latviji. Podatki za leto 2020 celo kažejo rahlo rast v številu prebivalcev. Napovedi za leto 2025 ponovno niso vzpodbudne.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je v zadnjih desetih letih močno narasla in s tem je Estonija dohitela preostale države. Množična priseljevanja so se dogajala v času Sovjetske Zveze. V času osamosvojitve Estonije je prišlo do množičnih izseljevanj iz države. Drugi val izseljevanj je sprožil vstop države v EU. Kot že rečeno, je v zadnjih petih letih prišlo do preobrata in Estonija je prvič po osamosvojitvi zabeležila več imigracij kot emigracij.

Naravni prirast je v celotnem obdobju samostojne Estonije negativen. Med temi desetimi državami ima Estonija sicer drugo najmanjšo gostoto prebivalstva takoj za Latvijo in drugo najmanjše število prebivalcev takoj za Malto. Surova stopnja smrtnosti je med višjimi. Ena izmed zadanih hipotez v tej diplomski nalogi je, da imajo države, ki so že prevzele evro, v povprečju boljše demografske podatke kot tiste, ki evra še nimajo. Podatki Češke v poglavju 4.2, ki evra še nima, kažejo veliko boljšo sliko kot podatki Estonije in tudi preostalih dveh baltskih držav, ki tudi uporabljata evro kot svojo valuto in ki ju bomo obravnavali v poglavjih 4.4 in 4.5, zato je lahko ta hipoteza že zavrnjena. Ali Estonija uživa visoko stopnjo zaupanja med prebivalci, je težko reči ravno zaradi pozitivne spremembe v zadnjih petih letih. Sicer so napovedi za obdobje med 2021 in 2025 ponovno negativne.

16

4.4 LATVIJA

Tabela 4: Demografski kazalniki za državo Latvija Leto Št. preb.

(v 1000)

5-letni indeks Rasti preb.

Povp.

letna prirast

preb.

Naravna prirast

Gostota prebivalstva (št.

prebivalcev na km²)

Povprečna starost prebivalstv a, izražena v mediani

Surova stopnja rodnosti

Surova stopnja smrtnosti

Skupna stopnja rodnosti

Stopnja neto selitev

Neto število priseljen

cev

Pričakovana življenjska

doba ob rojstvu

1960 2130 34,2 32,3

1965 2267 106,43 % 1,25 5,2 36,4 33,2 15,5 10,3 1,88 7,2 80 70,07

1970 2378 104,90 % 0,96 3,5 38,2 34,2 14,1 10,6 1,84 6,1 71 70,46

1975 2469 103,83 % 0,76 3 39,7 34,9 14,5 11,4 2 4,5 55 69,99

1980 2521 102,11 % 0,42 1,3 40,5 35,1 13,8 12,6 1,89 2,9 36 68,92

1985 2581 102,38 % 0,46 2,2 41,5 34,7 15,1 12,8 2,03 2,4 31 69,08

1990 2664 103,22 % 0,64 3,2 42,8 34,7 15,6 12,4 2,16 3,2 42 70,41

1995 2508 94,14 % -1,21 -3,1 40,3 36,2 11,3 14,4 1,63 -9 -116 67,68

2000 2384 95,06 % -1,02 -6,4 38,3 37,9 8 14,4 1,17 -3,8 -47 68,7

2005 2252 94,46 % -1,14 -5,1 36,2 39,5 9 14,1 1,29 -6,3 -72 70,76

2010 2119 94,09 % -1,22 -4,3 34,1 40,8 10,5 14,7 1,49 -7,9 -87 71,55

2015 1998 94,29 % -1,18 -3,7 32,1 42,6 10,1 13,8 1,5 -8,1 -83 74,13

2020 1886 94,39 % -1,15 -3,8 30,3 43,9 10,8 14,6 1,72 -7,6 -74 75,05

2025 1799 95,39 % -0,95 -5,2 28,9 45,1 9,8 15 1,74 -4,3 -40 75,74

Vir: UN (2019b, c, d, e, f, g, h, i, j, k)

17

V času svoje samostojnosti Latvija še ni zabeležila pozitivne rasti prebivalstva. Tudi naravna prirast je v celotnem obdobju samostojnosti te države negativna. Podatki za leto 2020 kažejo tudi na največjo surovo stopnjo smrtnosti in na najnižjo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu med vsemi desetimi obravnavanimi državami. Surova stopnja smrtnosti se veča samo v Latviji in Litvi. V ostalih državah se niža ali ostaja približno enaka. Zato množična izseljevanja iz države niso nobeno presenečenje. Podobno kot v Estoniji in Litvi so se tudi v Latviji množična izseljevanja začela kmalu po osamosvojitvi. Razlika od Estonije je v tem, da množično izseljevanje tamkajšnjih prebivalcev še vedno poteka v velikem številu. Še ena podobnost z Estonijo in Litvo je v tem, da je število priseljencev bilo pozitivno v časih nekdanje Sovjetske Zveze. Med pozitivna dejstva lahko navedemo le najvišjo stopnjo rodnosti med obravnavanimi državami. Kljub temu nas lahko skrbi za dolgoročni obstoj te države, ki je v zadnjih tridesetih letih izgubila skoraj tretjino svojega prebivalstva. Na podlagi danih podatkov lahko zaključimo, da ima Latvija zelo negativen ugled med prebivalci. Prvo izmed treh zadanih hipotez smo že zavrgli v poglavju 4.3; še ena hipoteza v tej diplomski nalogi predvideva, da naj bi se kazalniki izboljšali po vstopu države v EU. Primer Latvije lahko to hipotezo zavrne. Gospodarska slika nekaterih novih držav članic se očitno prepočasi izboljšuje ali pa se celo ne izboljšuje. Ljudje posledično niso pripravljeni tako dolgo čakati, zato so se demografski kazalniki v nekaterih državah bistveno poslabšali.

18

4.5 LITVA

Tabela 5: Demografski kazalniki za državo Litva Leto Št. preb.

(v 1000)

5-letni indeks Rasti preb.

Povp.

letna prirast

preb.

Naravna prirast

Gostota prebivalstva

(št.

prebivalcev na km²)

Povprečna starost prebivalstva,

izražena v mediani

Surova stopnja rodnosti

Surova stopnja smrtnosti

Skupna stopnja rodnosti

Stopnja neto selitev

Neto število priseljen

cev

Pričakovana življenjska

doba ob rojstvu

1960 2770 44,2 28,5

1965 2966 107,08 % 1,37 12 47,3 29,7 20,3 8,3 2,43 1,7 25 69,88

1970 3137 105,77 % 1,12 9,4 50 30,8 17,8 8,4 2,3 1,7 26 71,28

1975 3299 105,16 % 1,01 7,7 52,6 31,5 16,8 9,1 2,3 2,3 38 71,19

1980 3431 104,00 % 0,78 5,5 54,7 32 15,5 10 2,1 2,3 39 70,67

1985 3562 103,82 % 0,75 5 56,8 32,1 15,6 10,5 2,04 2,5 44 70,53

1990 3696 103,76 % 0,74 5,3 59 32,7 15,8 10,5 2,06 2 37 71,57

1995 3627 98,13 % -0,38 1,7 57,9 34 13,5 11,8 1,82 -5,5 -100 69,73

2000 3502 96,55 % -0,7 -1,7 55,9 35,9 10,6 12,3 1,47 -5,3 -94 70,25

2005 3344 95,49 % -0,92 -3,4 53,4 38,5 8,9 12,4 1,28 -5,8 -99 71,62

2010 3124 93,42 % -1,36 -4,3 49,8 40,6 9,7 14 1,42 -9,3 -151 71,86

2015 2932 93,85 % -1,27 -3 46,8 42,7 10,4 13,5 1,59 -9,7 -146 73,99

2020 2722 92,84 % -1,48 -3,2 43,4 45,1 10,3 13,6 1,67 -11,6 -164 75,63

2025 2591 95,19 % -0,99 -4,6 41,3 46,2 9,8 14,4 1,7 -5,3 -70 76,41

Vir: UN (2019b, c, d, e, f, g, h, i, j, k)

19

Litovski demografski kazalniki so v veliki meri zelo podobni latvijskim. V času svoje samostojnosti še niso zabeležili pozitivnega petletnega indeksa rasti prebivalstva in povprečne letne prirasti. Tudi naravna prirast prebivalstva je večinoma negativna. Podobno kot v Estoniji in Latviji so se v obdobju osamosvajanja začela množična izseljevanja iz države.

Po vstopu Litve v EU so množična izseljevanja narasla še za približno dodatnih 50 %. Zato je Litva med desetimi obravnavanimi državami edini tak primer, kjer je sprememba kazalnika

»neto število priseljencev« v obdobju vstopa države v EU dovolj opazna, da lahko z gotovostjo pridemo do naslednjega zaključka: Vstop Litve v EU je emigracije še pospešil.

Kar se tiče obdobja pred osamosvojitvijo, za vse tri baltske države velja enako. Takrat so bile te države veliko bolj zaželene destinacije kot danes. Surova stopnja smrtnosti je zelo visoka v primerjavi z ostalimi desetimi državami in se tako kot v Latviji še viša. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je nizka. Po podatkih za leto 2020 v obeh kazalnikih za Litvo zaostaja le Latvija. Povprečna starost prebivalca, izražena v mediani, je v zadnjih desetih letih bolj sunkovito narastla kot v ostalih državah. Na podlagi tega dejstva lahko zaključimo, da se večinoma izseljujejo mlajši prebivalci. V zadnjih tridesetih letih je sicer ta država izgubila skoraj milijon ljudi. Očitno tudi v tej državi vlada nizka stopnja zaupanja v državo.

20

4.6 MADŽARSKA

Tabela 6: Demografski kazalniki za državo Madžarska Leto Št.

preb.

(v 1000)

5-letni indeks Rasti preb.

Povp.

letna prirast

preb.

Narav na prirast

Gostota prebivalstva

(št.

prebivalcev na km²)

Povprečna starost prebivalstva,

izražena v mediani

Surova stopnja rodnosti

Surova stopnja smrtnosti

Skupna stopnja rodnosti

Stopnja neto selitev

Neto število priseljenc

ev

Pričakovana življenjska

doba ob rojstvu

1960 10001 110,5 32,2

1965 10170 101,69 % 0,34 2,9 112,3 33,5 13,1 10,2 1,81 0,4 22 68,78

1970 10366 101,93 % 0,38 3,5 114,5 34,2 14,4 10,9 1,98 0,3 16 69,45

1975 10527 101,55 % 0,31 3,5 116,3 34,4 15,4 11,9 2,04 -0,5 -24 69,4

1980 10754 102,16 % 0,43 4 118,8 34,4 16,9 12,8 2,25 0,2 13 69,59

1985 10566 98,25 % -0,35 -1,4 116,7 35 12,5 13,9 1,81 -2,2 -116 69,08

1990 10377 98,21 % -0,36 -1,9 114,6 36,4 12 13,9 1,82 -1,7 -92 69,42

1995 10349 99,73 % -0,05 -2,5 114,3 37,5 11,7 14,2 1,74 1,9 100 69,41

2000 10221 98,76 % -0,25 -4 112,9 38,5 9,7 13,8 1,38 1,5 79 70,88

2005 10086 98,68 % -0,26 -3,9 111,4 39,1 9,4 13,2 1,3 1,2 62 72,54

2010 9927 98,42 % -0,32 -3,7 109,7 40,1 9,5 13,2 1,33 0,5 25 73,74

2015 9778 98,50 % -0,3 -3,6 108 41,7 9,1 12,7 1,33 0,6 30 75,26

2020 9660 98,79 % -0,24 -3 106,7 43,3 9,5 12,5 1,49 0,6 30 76,65

2025 9514 98,49 % -0,3 -3,7 105,1 45,1 9,3 13 1,54 0,6 30 77,32

Vir: UN (2019b, c, d, e, f, g, h, i, j, k)

21

Madžarska se sooča z v povprečju najnižjo rodnostjo med obravnavanimi državami. Upad števila prebivalcev je sicer med počasnejšimi. Dandanes se relativno malo ljudi odloči preseliti na Madžarsko ali odseliti z Madžarske. Toda Madžarska je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja doživela masovno izseljevanje, takoj po zamenjavi režima pa masovno priseljevanje. Indeksi rasti prebivalstva so sicer ostali negativni. To lahko pojasnimo v nizki stopnji rodnosti in visoki stopnji smrtnosti. Prav v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila stopnja smrtnosti na Madžarskem namreč najvišja med temi desetimi obravnavanimi državami. Pričakovana življenjska doba prebivalca ob rojstvu je zelo nizka, sploh če jih primerjamo s sosednjimi državami. Ob vstopu Madžarske v EU so se kazalniki selitev umirili in v zadnjih desetih letih stagnirajo. Kot razlog, zakaj je to tako, lahko navedemo madžarski jezik, ki je zelo unikaten. Posledično je Madžarom veliko težje zapustiti svojo državo, saj bi se morali naučiti nov jezik, ki je v vseh pogledih drugačen od madžarščine. Enako velja za prebivalce vseh ostalih držav, če bi se hoteli preseliti na Madžarsko. Prav zaradi te posebnosti je težko priti do zaključka, ali ima Madžarska pozitiven ali negativen ugled med prebivalci. Vsekakor je bilo v tabeli 6 mogoče zaznati več negativnih kot pozitivnih demografskih kazalnikov.