Zakaj je težko verjeti strategijam?

(1)

PREGLED STRATEGIJ:

Zakaj je težko verjeti strategijam?

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS 15.7.2015

(2)

Ključne strategije

Koordinacija: območne in panožne zbornice/združenja, sindikati & podjetja

a)Strategija razvoja Slovenije

b)Slovenska industrijska politika

c)Razvojno inovacijska strategija

d)Energetski koncept Slovenije

(3)

Strategija razvoja Slovenije

Osnutek strategije, posredovan na Vlado RS marca 2013, ni bil potrjen.

SRS je bila prednostno usmerjena v koriščenje potencialov za zeleni razvoj Slovenije, a je bila industrija, ki se je tehnološko posodobila in usmerila v zelene produkte in storitve, zapostavljena.

Ne glede na to, da dokument ni bil potrjen, so bile ključne rešitve za prehod v »zeleno«, vključene v strateške dokumente (Partnerski sporazum, Operativni program) za finančno perspektivo 2014-2020.

(4)

Strategija razvoja Slovenije

Novela SRS, ki jo domnevno pripravlja SVRK, ne sme zaobiti deležnikov iz gospodarstva, posebej ne izvozne industrije. SRS mora dajati jasno usmeritev za opredelitev prednostnih področij razvoja.

Na osnovi osnutka dokumenta SRS iz leta 2013 bi morali biti prioritetni ukrepi in cilji do leta 2020 dopolnjeni, da bi se usmerili v:

a) konkurenčno gospodarstvo, s kakovostno infrastrukturo: v podjetjem naklonjeno okolje;

b) znanje in zaposlovanje;

c) okolju prijazno in z viri gospodarno gospodarstvo za zeleno življenjsko okolje

(5)

Slovenska industrijska politika

SIP, sprejeta na Vladi RS januarja 2013, je opredelila smernice za izboljšanje konkurenčnosti, poslovnega okolja ter trajnostne vidike razvoja gospodarstva.

Posebej je izpostavljena nujnost visoke stopnje harmonizacije

razvojnih ciljev in izvedbenih ukrepov industrijske politike z drugimi politikami.

(6)

Slovenska industrijska politika

Gre za:

- zakonodajno okolje brez nepotrebnih birokratskih ovir, - učinkovito pravno državo,

- učinkovito javno upravo,

- izboljšanje poslovne in proizvodno – tehnološke infrastrukture,

- izboljšan dostop do financiranja in v okviru tega odgovorno črpanje in investiranje evropskih sredstev,

- poštena javna naročila, - fleksibilnost trga dela …

(7)

Slovenska industrijska politika

Gre za sinergijo s politikami, ki neposredno vplivajo na rast in razvoj podjetij in gospodarstva:

- s politiko za raziskave, razvoj in inovacije, - s politiko podjetništva,

- s politiko internacionalizacije in neposrednih tujih investicij.

Industrijska politika mora biti v sinergiji z okoljsko, prometno,

energetsko, regionalno, davčno in izobraževalno politiko. Pogoj za večjo konkurenčnost je učinkovita koordinacija med politikami.

(8)

Slovenska industrijska politika

Od 27 ukrepov za učinkovitejše poslovno okolje se je vsaj delno izvajalo pet ukrepov:

- Reorganizacija in specializacija pravosodnih institucij (delovanje in izvršbe, sodni in insolvečni postopki).

- Program Vlade RS za 25% zmanjšanje administrativnih ovir.

- Vzpostavitev Enotne kontaktne točke.

- Spodbujanje zaposlovanja starejših in mladih kadrov.

- Spodbujanje rasti in razvoja podjetij prek olajšav za naložbe in vlaganja v raziskave in razvoj.

(9)

Slovenska industrijska politika

Med številnimi ukrepi, ki se niso izvajali, se niso v pomembnem delu izvajali ali pa so se napačno izvajali, izstopajo zlasti:

- MSP test in zakonodaja, ki ne presega zavez iz EU direktiv - Učinkovito, transparentno in gospodarno javno naročanje - Prenova delovno-pravne zakonodaje za prožnost in varnost zaposlovanja

- Izobraževanje in usposabljanje glede na potrebe v gospodarstvu - Dolgoročna energetska strategija za konkurenčno, gospodarno in trajnostno oskrbo gospodarstva z energijo

- Priprava projekcij in prioritet pri strateških javnih investicijah - Pospešitev priprave državnih prostorskih načrtov …

(10)

Raziskovalno inovacijska strategija

Raziskovalno inovacijska strategija Slovenije 2012-2020, sprejeta v DZ aprila 2012, se izvaja v skrajno okrnjenem obsegu.

Raziskovalno inovacijska strategija bi morala biti usmerjena v podporo mednarodno prepoznavni znanosti in inovacijam, uveljavitvi aplikativne znanosti in raziskav, v najtesnejšem sodelovanju z gospodarstvom.

Za dvig konkurenčnosti in razvojni preskok strategija cilja na večja vlaganja v RR na 3,6% BDP do 2020 in večjo učinkovitost teh vlaganj.

(11)

Raziskovalno inovacijska strategija

Ukrepi za učinkovito upravljanje RI sistema:

Od 6 ukrepov se je, z zamudo, izvedel le 1 ukrep - vrednotenje učinkov instrumentov RISS.

Medtem kot se vrednotenje podpornih in izvajalskih institucij,

kadrovska okrepitev resornih ministrstev, vrednotenje vpliva ukrepov politik na razvoj inovacijske družbe ne izvaja oz. se izvaja le v zelo omejenem obsegu.

(12)

Raziskovalno inovacijska strategija

Zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZRID) še vedno ni sprejet!

To z vidika ciljev in potreb inovativnega gospodarstva onemogoča:

- ukrepe za več avtonomije in odgovornosti v JRO,

- usmeritev 60% javnih sredstev za RR za projekte po meri, pri katerih sodeluje gospodarstvo,

- ureditev pravic intelektualne lastnine,

- izvzem raziskovalcev iz sistema javnih uslužbencev pri komercializaciji raziskovalnih rezultatov,

- prestrukturiranje javnih agencij za tehnološki razvoj in inovacije (JAPTI - TIA).

(13)

Raziskovalno inovacijska strategija

Ukrepi za hitrejšo rast inovativnih podjetij

Od petih ukrepov, ki se prekrivajo s Slovensko industrijsko politiko, se večina ne izvaja ali ne izvaja v pomembnem delu, zlasti ne:

- Celovit sistem podpore novo nastalim podjetjem ter podpora pri

vključevanju in uveljavljanju podjetij v mednarodnih verigah vrednosti - Podpora strateškim razvojno-raziskovalnim projektom za preboj na globalne trge

- Sistem za inovativna javna naročila

- Podpora podjetjem pri pripravi in uvajanju novih produktov, procesov in storitev na trg

- Akcijski načrt za spodbujanje inovativnosti z internacionalizacijo.

(14)

Izhodišča strateškega sveta za energijo pri GZS

Za industrijo je bistvenega pomena, da država gospodarstvu za svoje nemoteno in uspešno poslovanje zagotovi energetske resurse v

obsegu in na način, ki mu omogoča poslovanje po mednarodno primerljivih stroških za doseganje in ohranjanje mednarodne konkurenčnosti.

Energetski koncept Slovenije

(15)

Energetski koncept Slovenije

Gospodarstvo potrebuje/zahteva:

1. Zanesljivo, trajnostno, cenovno konkurenčno in ekološko sprejemljivo oskrbo z energijo.

2. Revizijo dolgoročnih državnih usmeritev, oblikovanje nove

energetske politike - v EKS je treba upoštevati zahteve trga odjemalcev in hkrati evropske podnebne, energetske in okoljske zaveze.

3. Ustrezno organiziranost družb energetskih dejavnosti za

njihov dinamičen razvoj in nadaljnjo rast, hkrati pa transparentno

trgovanje in spodbude za učinkovito rabo energije, ki bosta omogočila pokrivanje potreb porabnikov s kakovostno in zanesljivo energijsko oskrbo po konkurenčnih cenah.

(16)

Zakaj je težko verjeti strategijam?

Nekaj strategij smo celo sprejeli.

Nekaj zavez iz strategij celo izvajamo.

Toda …

Preveč je zapisanega, kar:

- se ne izvaja, - ni ovrednoteno - ni izvedljivo

- ni usklajeno med strategijami … Ali pa je celo vprašljivo, če res vodi k industrijski renesansi.