• Rezultati Niso Bili Najdeni

Cvetni prah, pelod, pelodna zrna

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Cvetni prah, pelod, pelodna zrna"

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

36 naravoslovna solnica | letnik 23 | številka 1 | jesen 2018

vPoGled

gregor torKar, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Cvetni prah, pelod, pelodna zrna

Cvetni prah je poljuden izraz za pelod oziroma pelo- dna zrna, ki dozorijo v pelodnih vrečkah prašnikov se- menk.

Pelodna zrna se po svoji velikosti, obliki, barvi in po- vršinskih strukturah zelo razlikujejo med seboj. Velikost pelodnih zrn je običajno od 10 do 200 mikrometrov.

Površina pelodnih zrn vetrocvetk (semenk, katerih pe- lodna zrna raznaša veter) je navadno gladka in zrna so lahka. Površina pelodnih zrn žužkocvetk (semenk, kate- rih pelodna zrna raznašajo žuželke) imajo različne strukture, ki olajšajo pritrjanje na telo žuželk.

Na spomladanskih sprehodih po dežju lahko veliko- krat opazujemo s cvetnim prahom obarvano površino luž. To so pelodna zrna vetrocvetk, ki v loteriji razmno- ževanja semenk niso bila dobitna. Dobitek v loteriji re- produkcije semenk pomeni, da je pelodno zrno uspe- šno pristalo na brazdi pestiča rastline iste vrste (oprašitev) ter uspešno oplodilo jajčno celico v semenski zasnovi (oploditev). Za pelodna zrna vetrocvetk je značilno, da imajo ogromne količine pelodnih zrn, saj jih veter od- naša v vse smeri in le nekaj izmed tisočkov doseže pravi cilj (brazdo pestiča oziroma jajčno celico). Pri žužko- cvetkah je dobitnih kombinacij znatno več, saj pelodna zrna prenašajo žuželke. Take rastlinske vrste imajo manj pelodnih zrn, zato pa zelo opazno (veliko, barvito) cve- tno odevalo, ki ga zaznajo žuželke. Prašniki s pelodnimi

zrni so v žužkocvetnih cvetovih nameščeni tako, da jih žuželka med iskanjem nektarja nehote oplazi in pritrdi na svoje telo.

Stene pelodnih zrn so zelo trdne, kar preprečuje nji- hovo propadanje. V ustreznih razmerah lahko pelo- dna zrna ostanejo nepoškodovana več tisočletij. Pali- nologi preučujejo fosilni pelod, ki se je skozi tisočletja odlagal v jezerskih in močvirskih sedimentih. Po njem lahko sklepamo, kakšno je bilo nekdanje rastlinstvo, klimatske razmere in katere kulturne rastline so ljudje nekoč pridelovali.

Slika 1: Zorenje pelodnih zrn

Slika 2: Pelodna zrna vidna z elektronskim mikroskopom (Vir: Dartmouth Electron Microscope Facility, Dartmouth College, Hanover, ZDA)

Slika 3: Pelodna zrna na glavi žuželke (Vir: USGS Native Bee Inventory and Monitoring Laboratory from Beltsville, ZDA)

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Pri visokih pove~avah smo lahko opazovali na povr{ini tankih plasti zrna velikosti nekaj deset nanometrov.. Slike prelomov vzorcev so jasno pokazale ve~plastno strukturo in

Poudarjen je pomen količine snovi v tleh, kajti za nekatere snovi je značilno, da prav njihova koncentracija določa koristnost oziroma škodljivost le-teh.. Podane so naj-

V kripto- in mikrokristalnem vezivu leže nepravilna zrna komaj anizotropnega kaolinita s premeri pod 1 mm, ki so prepojena z organsko snovjo ter vsebujejo tudi nekaj

Idiomorfna in ksenomorfna rogovačna zrna so razpotegnjena v smeri (001) ter imajo jasno prizmatsko razkolnost. Kot starejši vključki nastopajo v njej zrna magnetita ter

Pod mikroskopom vidimo, da so plagioklazova zrna skoraj povsem izpremenjena v kalcit (6. Le tu in tam najdemo ostanke zrn, ki so nekoliko bolj sveži. V njih še opazujemo

Lovrenc.. zbruski imajo nekaj odstotkov cojzita, pirita, glinencev ali klorita, neka- teri pa tudi nekaj zrn rutila. Le v enem vzorcu smo dobili istočasno večje množine granata

stej{em modelu, ko imamo v 3D-prostoru mno`ico enakih krogel (le-te ponazarjajo kristalna zrna) s polmerom R, katerih sredi{~a imajo lokalno neurejene lege, vendar pa je na ve~ji

Količine podatkov so lahko ogromne (večkrat obsegajo tudi več terabajtov), prav tako veliko je tudi število načinov,.. na katere jih lahko analiziramo. »data warehouse«)