• Rezultati Niso Bili Najdeni

Cvetni prah, pelod, pelodna zrna

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Cvetni prah, pelod, pelodna zrna"

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

36 naravoslovna solnica | letnik 23 | številka 1 | jesen 2018

vPoGled

gregor torKar, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Cvetni prah, pelod, pelodna zrna

Cvetni prah je poljuden izraz za pelod oziroma pelo- dna zrna, ki dozorijo v pelodnih vrečkah prašnikov se- menk.

Pelodna zrna se po svoji velikosti, obliki, barvi in po- vršinskih strukturah zelo razlikujejo med seboj. Velikost pelodnih zrn je običajno od 10 do 200 mikrometrov.

Površina pelodnih zrn vetrocvetk (semenk, katerih pe- lodna zrna raznaša veter) je navadno gladka in zrna so lahka. Površina pelodnih zrn žužkocvetk (semenk, kate- rih pelodna zrna raznašajo žuželke) imajo različne strukture, ki olajšajo pritrjanje na telo žuželk.

Na spomladanskih sprehodih po dežju lahko veliko- krat opazujemo s cvetnim prahom obarvano površino luž. To so pelodna zrna vetrocvetk, ki v loteriji razmno- ževanja semenk niso bila dobitna. Dobitek v loteriji re- produkcije semenk pomeni, da je pelodno zrno uspe- šno pristalo na brazdi pestiča rastline iste vrste (oprašitev) ter uspešno oplodilo jajčno celico v semenski zasnovi (oploditev). Za pelodna zrna vetrocvetk je značilno, da imajo ogromne količine pelodnih zrn, saj jih veter od- naša v vse smeri in le nekaj izmed tisočkov doseže pravi cilj (brazdo pestiča oziroma jajčno celico). Pri žužko- cvetkah je dobitnih kombinacij znatno več, saj pelodna zrna prenašajo žuželke. Take rastlinske vrste imajo manj pelodnih zrn, zato pa zelo opazno (veliko, barvito) cve- tno odevalo, ki ga zaznajo žuželke. Prašniki s pelodnimi

zrni so v žužkocvetnih cvetovih nameščeni tako, da jih žuželka med iskanjem nektarja nehote oplazi in pritrdi na svoje telo.

Stene pelodnih zrn so zelo trdne, kar preprečuje nji- hovo propadanje. V ustreznih razmerah lahko pelo- dna zrna ostanejo nepoškodovana več tisočletij. Pali- nologi preučujejo fosilni pelod, ki se je skozi tisočletja odlagal v jezerskih in močvirskih sedimentih. Po njem lahko sklepamo, kakšno je bilo nekdanje rastlinstvo, klimatske razmere in katere kulturne rastline so ljudje nekoč pridelovali.

Slika 1: Zorenje pelodnih zrn

Slika 2: Pelodna zrna vidna z elektronskim mikroskopom (Vir: Dartmouth Electron Microscope Facility, Dartmouth College, Hanover, ZDA)

Slika 3: Pelodna zrna na glavi žuželke (Vir: USGS Native Bee Inventory and Monitoring Laboratory from Beltsville, ZDA)

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Količine podatkov so lahko ogromne (večkrat obsegajo tudi več terabajtov), prav tako veliko je tudi število načinov,.. na katere jih lahko analiziramo. »data warehouse«)

Pri visokih pove~avah smo lahko opazovali na povr{ini tankih plasti zrna velikosti nekaj deset nanometrov.. Slike prelomov vzorcev so jasno pokazale ve~plastno strukturo in

Poudarjen je pomen količine snovi v tleh, kajti za nekatere snovi je značilno, da prav njihova koncentracija določa koristnost oziroma škodljivost le-teh.. Podane so naj-

V kripto- in mikrokristalnem vezivu leže nepravilna zrna komaj anizotropnega kaolinita s premeri pod 1 mm, ki so prepojena z organsko snovjo ter vsebujejo tudi nekaj

Idiomorfna in ksenomorfna rogovačna zrna so razpotegnjena v smeri (001) ter imajo jasno prizmatsko razkolnost. Kot starejši vključki nastopajo v njej zrna magnetita ter

Pod mikroskopom vidimo, da so plagioklazova zrna skoraj povsem izpremenjena v kalcit (6. Le tu in tam najdemo ostanke zrn, ki so nekoliko bolj sveži. V njih še opazujemo

Lovrenc.. zbruski imajo nekaj odstotkov cojzita, pirita, glinencev ali klorita, neka- teri pa tudi nekaj zrn rutila. Le v enem vzorcu smo dobili istočasno večje množine granata

stej{em modelu, ko imamo v 3D-prostoru mno`ico enakih krogel (le-te ponazarjajo kristalna zrna) s polmerom R, katerih sredi{~a imajo lokalno neurejene lege, vendar pa je na ve~ji