Tov. FRANJO TOMINEC JE SKLENIL LEKTORSKO DELO PRI ZDRAVSTVENEM OBZORNIKU: VEUKO IN POMEMBNO DELO
JE BILO DOBRO OPRA VLJENO
•
V prvi polavici letašnjega leta je iz zdravstvenih razlagav prenehal z delam pri naši reviji
lektor tov. Franjo Tominec.
Revijo Zdravstveni abzornik je jezikovno urejal že od samega začetka njenega izhajanja, ad leta 1967. Še prej pa je sodelo- val tudi pri časapisu »Medicinska sestra na terenu«, ki ga štejemo za predhadnika sedanje strokavne revije medicinskih sester.
Tov. Franjo Taminec je apravil veliko in pomembna delo. Težka bi acenili, kalika rokopisov je pregledal in papravil, koliko »krtačnih odtisav« srno mu prinesli - in kolika zadnjih popravkav v »lomljenih številkah« srnO' mu prepu- stili. Naši sestavki nisa bili vselej najbaljši - in vendar je vedno našel prava rešitev: bO'lj damačo besedo, lepšo izrazno obliko. Pogosto je sestavkO'm ablikO'val razumljivejše zaporedje in paenotil strokO'vna izrazoslovje. Vsem nam, ki srno z njim tesneje sadelovali, SOl bili še posebnO' dragaceni njegO'vi »vprašaji« ob straneh rokO'pisO'v, s katerimi nas je apozarjal na nerazumljiva besedila in po- manjkljivasti. Svaja mnenja in pripombe ter različne izrazne mažnasti (predvsem s podračja nege bolnika) pa nam je prilagal na pasebnih listih. Steh listov srna se uredniki, člani uredniškega odbora in sami avtO'rji člankav največ naučili, spoznali jezikavne napake, razvijali redakcijska delo ter pripravljali navodila dopisnikam in sadelavcem revije.
Urednica Zdravstvenega obzornika tav. Neža Jarnovič je ab njegavem živ- ljenjskem jubileju zapisala:
»Naj pavema še ta, da je tavarišu Tomincu strokavni časopis za medicinske sestre zela pri srcu. Kaje prenehal izhajati časopis »Medicinska sestra na terenu«, je večkrat dal pabuda, da bi vendarle zapet začeli izdajati glasila za medicinske
384
sestre. Njegova Qibljuba, da bQisodelQival tudi pri Zdravstvenem QibzQimiku,nam je bila spodbuda za: dakaj težkQi adločitev. Ka srna iskali nov naslov, srnO'
asvajili n;jegav predlQig za ime našega glasila. Skratka, bil je naš dragi, ISPO- štovaru in cenjeni sodelavec in mentar. Saj srna rnedicinske sestre - urednice začele ta občutljiva področje dela zgalj iz velike nuje, toda s Taminčeva priza- devna8tjo in izkušnjami je msla tudi naša uspešnost pri delu in razvaju revije.
Delaven in ustvarjalen, kQitje, je ves vdan tudi nam, ki delanlO z njim. Vsem želi ustreči, naših želja in predvsem časovnih stisk pa ni malo!« (Jarnovič N.: Življenj- ski jubilej našega lektQirja. Zdrav. obzornik IX./1975 št. 2, str. 128).
Ne sama jezikovni pregled naših rakopisov, tudi skrbna urejena letna kazala za posamezne letnike revije so' njegava dela. Prispeval pa je še tri pomembne
dDkumente: •
- Bibliografski pregled časopisa »Medicinska sestra na telčenu«(Zdrav.
abzornik V./1971 št. 3, str. 182-208);
- Bibliografski pregled J. do V. letnika revije »Zdravstveni obzornik«
(Zdrav. Qibzornik VI./1972 št. 3, str. 178-208);
- Bibliografski pregled VI. do X. letnika revije »Zdravstveni obzomik«
(Zdrav. Dbzomik XII./1978 št. 3-4, str. 203-240).
Med »Beležkami Db knjigah« (Zdrav. abzornik VI./1972 št. 3; VII./1973 št.2 in 4; VIII/1974 št. 4) najdema njegDve zanimive predstavitve nekaterih strokovnih del, kDt SQi:Dr. Gerhard Venzmer: DQiillači zdravnik, Dr. Franci Derganc: Okrvavljena roža, Dr. lQižeŽ~tnik: Rak - bolezen naših dni, Rdeči križ SlQivenije 1944-1974.
S kakšnQi skrbja in DbčutljivastjD za razvaj delQivnih področij in pripravo dokumentov O' delu medicinskih ses,ter je mediI bibliogmfski pregled časO'pisa
»Medicinska sestra na terenu«, lahkD razberemo iz njegovega uVQida:
»SpriČQidejstva, da gre v danern Dkviru za pionirskQi delD in v dolDčenem smislu za predhDdnika današnjega Zdravstvenega Qibzornika, je pač nujno po- trebno, da imamo v zaDkraženi Qibliki in po strokah razvrščeno njeno bDgato vsebino. Razen tega utegne biti takšen pregled celotnega gradiva v pomDč pri iskanju ustreznih virav vsem ti8tim, ki pišejo diplamske nalDge, se pripravljaja na mDrebitna predavooja ali pa v reviji sDdelujejo tudi sami. Ob prebiranju pregleda lahka dDbija neposredno půbudů, da se pri sVůjem delu IDtijOdQislejše neobdelanih vprašanj a1i pa se jim ab spisih iz že obravnavanih snavi utme misel ter se odločijQi, da zadevnQigradivQiše dopolnijQi, bralce pa IseznanijQitudi zmare- bitnim napredkQim in nQivejšimi dQisežki.Ne nazadnje pa bO' pregled v neki meri tudi podQiba zdravstvenih prizadevanj svajega obdabja in hkrati prispevek k zgodovini zdravstvene kulture na SIO'venskem... « (Zdrav. abzomik št. 3/1971).
NatO' je nadaljeval: »Izredna težnja pa lastnem strQikavnem glasilu je razum- ljiva in utemeljena iz več razlO'gov. Za uspešna pokJ1icnadela v zdravstvu je Sp11iČO' nenehnega napredka medicine izpopolnjevanje strokovnega znanja čedalje večja življenjska nujnQist. Ker pa v nadaljnjem poklicnem in strokQivnern izpopolnjeva- nju ni mogQičeodpomoči zgQiljs predava:nji, seminarji, tečaji in študijskimi ekskur- zijami, nam šele tiskana beseda zares omogača množično abveščanje ter nepre- trgan in poglabljen študij. Obenem pa je dijakom in študentom medicinskih šol lahkQi karistno strokQivna čtivO'... « (Zdrav. obzomik št.3-4/1978).
385
Vsi trije bibliagrafski pregledi vsebujeja poleg pregleda vsebine po strokah v skladu z univerzalno decimalnOl klasifikacijo in bibliOlgrafskiminavadili tudi vse pomembnejše pOldatkeOlrazvoju obeh revij: o izdajateljih revije, urednikih, sestavi uredniškega adbam, Sitrukturi piscev, a notranji ureditvi glasila, OIbsegu posameznih letnikov, pa tudi o pamembnejših člankih.
Tov. Franja Tominec je jezikovna uredil vSleh'Osemletnikov časopisa »Medi- cinska sestra na terenu« (1954-1961) in trinajst letnikov revije »Zdravstveni obwrnik« (1967-1979).
Svoje delo ni omejil samo na jezikOlvnipregled naših rakapisov. Ves čas je s simpatijami spremljal tudi naše delOlin probleme. Veselil se je z nami čedalje večjega števila naračnikov, pa tudi prispevkav medicinskih sester. Z izootrenim posluhom za lep jezik, dabrim porznavanjem medicinske terminalogije in dolgo- letnimi izkušnjami na tem področju jih je oblikoval v še balj pregledne, jezikovna čistejše in bolj razumljive zapise o delu medicinskih sester.
Tudi pri vseh vsebinskih spremembah revije so nam bile njegave pripombe in mnenja vednodragocena.
Tudi pohvaliti nas je znal. Morda celo pre'V'ečpogosto, kot bi se bal, da bomo prenehali z delam. Ta Isma še posebej cenili, kaj.ti dobra je porznal »rojevanje«
vsake številke Zdravstvenega obzornika: zbiranje prispevkov, strokovna redakcijo, pisanje čistapisav, izbiro in določitev črk, pripravo slikovnega gradiva - ter številne jezikovne in grafične kontrole, ki jih je bilo treba opraviti pred izidOlm revije. In veliko tega dela je prevzel nase ...
HvaleŽllÍ smo mu za opravljeno delo in tudi številne spodbude urednici tov. Neži Jarnovič, da je tako dolgo in vztrajno urejala in razvijala revija Zdrav- stveni obzornik - in nenazadnje, za vse izražene simpatije nam, ki nadaljujemo delo pri urejanju Zdravstvenega abzornika. Za letošnji letnik že pripravlja letno kazala, na tihem pa pričakujemo tudi njegovih nasvetov pri pripravi tretjega bibliografskega pregleda Zdravstvenega ohzomika (od XI. do Xv. letnika).
Še nekaj bi radi dodali! Najbrž je prav, da se v imenu vseh urednikov Zdravstvenega obzarnika, ki sma se srečevali z njim na njegovem domu, zahva- limo za topel in prijateljski sprejem. Včasih sma namreč prihajali 'Ob»neprimer- nem času«, bili tudi nestrpni ... , a smo vedno naleteli na njegova razumevanje in pomoč v časovni stiskL
Dragi ta~. Tominec! Hvala vam za izredna dabro opravljeno delo. Najbrž bamo še pogosto prihajali k vam po nasvet, ko bomo v jezikavni, medicinskcr termino!oški ali drugačni zadregi. Želimo vam dobrega zdravja - in veselilo nas bo, če boste naše delo sprem1jali še naprej. Naj k temu prispeva tudi revija Zdravstveni obzornik, ki jOlboste, Ol tem srno prepričani, še vedno radi prebirali.
Janez Strajnar, urednik
za
čIM VEč čLOVEK ZAHTEVA ODSAMEGA SEBE, TEM BOU USPEŠNO IZŽAREVA VOKOLlCO.
Henri Diniel-Rops
386
