Vpogled v Zdravstvenovzgojna dejavnost zdravstvenih organizacij v sloveniji in vloga medicinskih sester pri izvajanju in beleženju le-te

ZDRAVSTVENOVZGOJNA DEJAVNOST ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI IN VLOGA MEDICINSKIH

SESTER PRI IZVAJANJU IN BELEŽENJU LE-TE

HEALTH EDUCATION ACTIVITIES OF HEALTH SERVICES INSTITUTlONS Aleksandra Žalar, Vesna Pucelj

UDKlUDC 614.253.5:374.7

DESKRIPTORJI: zdravstvene službe; sestre medicinske; zdrav- stvena vzgoja

Izvleček - Prispevek nas seznani z nekaterimi elementi defini- cije zdravstvene vzgoje in promocije zdravja. Opisana sta na- men in razvoj enotnega evidentiranja zdravstvenovzgojne de- javnosti, ki jo beležimo na predpisanih evidenčnih obrazcih.

Navedene so zakonske podlage za izvajanje in evidentiranje zdravstvenovzgojne dejavnosti zdravstvenih organizacij v Slo- veniji, na podlagi katerih so izvajalci dolžni beležiti podatke o izvajanju zdravstvenovzgojne dejavnosti. Podatke o tej dejav- nosti za Slovenijo zbirajo na Oddelku za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanje zdravja R Slovenije, le-ta pa na podlagi zbranih podatkov opravi vsakoletno analizo dejavnosti. V pri- spevku so prikazane nekatere analize zdravstvenovzgojne de- javnosti zdravstvenih organizacij v Sloveniji za obdobji od 1990 do1992in od1996do1998ter za leto1999.Prispevek opisuje pomembno vlogo medicinskih sester pri izvajanju in evidenti- ranju zdravstvenovzgojne dejavnosti. Iz analize podatkov o tej dejavnosti v Sloveniji je razvidno, da so v vseh zgoraj omenje- nih obdobjih medicinske sestre najpogostejše izvajalke zdrav- stvenovzgojne dejavnosti.

Uvod

Zdravstvena vzgoja je pomemben element promo- cije zdravja. Prva mednarodna konferenca o promoci- ji zdravjaje potekala v Ottawi leta 1986. Takratje na-

stala listina, ki je oblikovala gibanje za pospešitev zdravja za vse ljudi - promocijo zdravja. Promocija zdravja je proces dejavnosti, ki omogočajo posame- zniku in skupini, da povečujejo nadzor nad lastnim zdravjem, ga ohranjajo in izboljšujejo. Poleg osnov- nih potreb preživetja mora imeti posameznik razvite določene osebnostne sposobnosti in veščine, pri tem pa ga mora podpirati socialno okolje, v katerem živi.

Zagotovljeno mora imeti ustrezno zdravstveno služ- bo. Promocija zdravja ni samo naloga posameznika ali zdravstvenega sektorja, ampak naloga vseh, ki skr- bijo za zdrav življenjski prostor. Družba mora zagoto-

DESCRIPTORS: health services; nurses; health education

Abstract - The article describes some elements oj the definition oj health education and health promotion and describes the purpose and development oj a unified evidence oj health edu- cation activities on prescribed evidence Jorms. The article lists legal Joundations Jor the performance and evidence oj health education activities oj health institutions in Slovenia on the ba- sis oj which the performers are obliged to note data upon the performance oj health education activities. The data upon this activities are gathered on the Department oj Health Education at the Institute Jor Health oj the republic oj Slovenia where data are analysed yearly. The article presents some analyses oj health education activities oj health organizations in Slovenia Jor the period between 1990 and 1992, 1996 to 1998andJor 1999. The article also describes the important role oj the nurses in the performance and evidence oj health education activities.

The anaylsis oj the data on these activities in Slovenia show that in alt the above mentioned periods, among alt the perform- ers, it was the nurses who carried out these activities most oJ- ten.

viti ustrezne pogoje, da lahko posameznik nadzira svoj življenjski slog (1).

Promocijo zdravja lahko tako razumemo kot stre- ho, pod katero so spravljene različne aktivnosti za ohra- njevanje zdravega načina življenja. Ena od teh aktiv- nosti je tudi zdravstvena vzgoja.\Zdravstvena vzgoja je kot pomemben element promocije zdravja nepogreš- ljiva in je sestavni de! preventivne in kurativne medi- cine. Prav tako pa je zdravstvena vzgoja tudi del splo- šne vzgoje ter pomemben dejavnik napredka posame- znika in skupnosti. Je proces oblikovanja in spremi- njanja človekove rniselnosti, stališč, navad in vedenja v zvezi z zdravjem. Cilji sodobne zdravstvene vzgoje so spodbujati ljudi k doseganju in ohranjanju dobrega zdravja, naučiti ljudi preprečevanja bolezni s pomoč- jo lastnih dejanj in prizadevanj, izvajanja samopomo- či, vzajemne pomoči in domače oskrbe ter pravočasno

Mag. sci. Aleksandra Žalar, univ. dipl. org., InštÍtut za varovanje zdravja Repub1ike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Vesna Pucelj, prof. zdr. vzg., Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

iskanje zdravniške pomoči, kadar je potrebna. Č10vek se mora naučiti zdravje ohranjati, si ga ponovno pri- dobiti po bolezni ali živeti skladno s svojimi potreba- mi in možnostmi oziroma kakovostno živeti z bole- znijo (2).lGovorimo o učenju v smislu sprejetja oziro- ma oblikovanja ter preoblikovanja vedenjskih vzor- cev, pri čemer so vključeni elementi vzgoje in socia1i- zacije. Tako zdravstvena vzgoja vključuje tudi elemen- te socialne pedagogike, kadar si prizadeva za izboljša- nje razvoja osebnosti ter socialnega zorenja oseb z do- ločenimi težavami (3-5). Za iskanje poti in metod, ka- ko doseči ciljno popu1acijo, zdravstvena vzgoja upo- rablja tudi znanja iz pedagogike, andragogike, psiho- logije, komunikologije in drugih ved (4, 5)[Namen zdravstvene vzgoje je informirati, motivirati posame- znika ali skupino pri skrbi za lastno zdravje. Tako po- samezniku kot ciljni skupini, mora zdravstvena vzgo- ja dati dovolj znanja za oblikovanje pozitivnih stališč, vedenj a in vrednot. Pri tem pa moramo upoštevati bio- psihosocialno okolje, iz katerega posameznik izhaja.

Pri zdravstveni vzgoji moramo zajeti različna področ- ja življenja in razvoja, se pravi telesni, psihični, soci- alni razvoj, tvegane oblike vedenja in drug05 Ciljna populacija zdravstvene vzgoje za zdrav razvoj mora biti posameznik oziroma skupina (otroci, mladostni- ki, nosečnice, starostniki) ter ljudje, ki za njih kakor- koli skrbijo ali imajo vpliv na njihov življenjski slog .Jstarši, šolski delavci, vzgojitelji, vrstniki, partnerji ... ).

Z zdravstveno vzgojo delujemo na različnih ravneh (primama, sekundama in terciama raven). Primama zdravstvena vzgoja je vedno usmerjena v zdravo ci1j- no populacijo. Skušamo izboljšati zdravstveno ozave- ščenost pri posamezniku ali skupini za ohranjanje in krepitev zdravja. Na sekundarni ravni zajamemo sku- pine prebivalstva, ki so ogrožene zaradi določenega dejavnika tveganja. Na terciamem nivoju pa si priza- devamo za rehabilitacijo po bolezni ali poškodbi.

Svetovna zdravstvena organizacija v okviru ciljev Zdravje za vse v 21. stoletju poudarja pomen vzgoje in izobraževanja za bolj zdrav način življenja kot pre- ventivo prezgodnjega zbolevanja in prezgodnje umr- ljivosti, preprečevanje oziroma zmanjševanje dejav- nikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni, prepre- čevanje posledic nezgod in poškodb ter odvisnosti od tobaka, alkohola in drugih drog (6).

Zdravstvenovzgojno delo

zdravstvenih organizacij

^V

Sloveniji

V Sloveniji zagotavlja izvajanje zdravstvene vzgo- je Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ureja vsebino zdravstvene dejavnosti in njihove izvajalce - zdrav- stvene zavode, njihovo organizacijo, pravice in dolž- nosti v zvezi z zdravstveno dejavnostjo. V tem delu je opredeljeno tudi delo na področju zdravstvene vzgoje (načrtovanje dela, predlaganje, izvajanje in usklajeva- nje ukrepov in postopkov za napredek zdravstvene vzgojenosti prebivalstva). Natančnejša navodila gle-

de izvajanja, vsebine in oblik dela so objavljena v Na- vodilih za izvajanje preventivnega zdravstvenega var- stva na primami ravni. Navodila so izdana na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti ter Zakona o zdrav- stvenem varstvu in zavarovanju ter Zakona o upravi.

Navodila natančno določajo, kdo izvaja načrtovane programe promocije zdravja in zdravstvene vzgoje, ka- tere vsebine so obvezne v okviru letnega plana dela za določeno ciljno populacijo in na kakšen način morajo biti vsebine podane (oblike in metode dela). Izvajalce obvezuje tudi zbiranje natančne dokumentacije o iz- vajanju preventivnega programa, katerega del je tudi zdravstvena vzgoja. Pripravljati morajo analize oprav- ljenega de1a in predlagati ukrepe za boljše izvajanje programa. Evidentiranje oziroma dokumentiranje zdravstvenovzgojne dejavnosti kot del celotne načrto- vane zdravstvene vzgoje pa ureja Zakon o zbirkah po- datkov (7-9). Evidence nam služijo kot izvor podat- kov za statistično raziskovanje, za spremljanje in pre- učevanje, kot tudi za programiranje, za izvrševanje po- trebnih mer v okviru zdravstvenega varstva, ter za po- trebe znanstvenega raziskovanja, za obveščanje jav- nosti, za izvrševanje obvez v okviru zdravstva in za druge namene (10).

'Zdravstvenovzgojno delo je timsko delo, pri kate- rem ima ključno vlogo medicinska sestra. Tudi iz ana- liz zdravstvenovzgojnega dela je razvidno, da medi- cinske sestre med vsemi izvajalci opravijo daleč naj- več zdravstvenovzgojnega del!!JAnalizo zdravstveno- vzgojnega dela nam omogoča enotni način evidentira- nja, ki srno ga v Sloveniji uvedli leta 1990. Zdravstve- novzgojno delo se beleži na enotnih republiško dogo- vorjenih evidenčnih obrazcih (Obr. 8,74, DZS d.d. Za- ložništvo tiskovin). Evidenčni obrazec je pripravila skupina, imenovana na kolegiju regijskih koordina- torjev za zdravstveno vzgojo v juniju 1989 inje prilo- ga članku. Podatke zbirajo na Odde1ku za zdravstveno vzgojo na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slo- venije (IVZ RS). Letna analiza o zdravstvenovzgoj- nem delu je objavljena v reviji Zdravstveno varstvo.

Leta 1999 so bili v Zdravstvenem statističnem letopi- su prvič objavljeni podatki o zdravstvenovzgojnem de- lu v šolskih dispanzerjih za leto 1998 (Zdravstveno statistični letopis za leto 1998. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja R. Slovenije, 1999: 113). Podatki o zdravstvenovzgojnem de1u za leto 1999 pa so v letu 2000 objav1jeni v Zdravstvenem statističnem letopisu v samostojnem pog1avju (Zdravstveno statistični leto- pis za leto 1999. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdrav- ja R. Slovenije, 2000: 361-4).

V naslednjih poglavjih prispevka bo prikazana ana-

liza podatkov o zdravstvenovzgojnem delu zdravstve-

nih organizacij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in

1996 do 1998 ter za leto 1999. Analize so bile oprav-

ljene na podlagi podatkov iz zbirke evidenc o zdrav-

stvenovzgojnem delu v Sloveniji za zgoraj navedena

obdobja. Te podatke zbirajo in arhivirajo na Oddelku

za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varovanje zdravja

R. Slovenije. Uporabljene pa so bile tudi že objavljene analize v reviji Zdravstveno varstvo (glej citirano lite- raturo v prispevku: ll, 12 in 13).

Tab. 1.Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organiza- cij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in1996 do 1998, po

najpogosteje obravnavanih vsebinah (v odstotkih).

Leto

Sl. 1.Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in1996do1998,po najpogosteje obravnavanih vsebinah (v odstotkih).

• drugo

III nalezljive bolezni

• druge soc. med.

vsebine

• prehrana

o

^aids

• skrb za zdravje ii\!d preprečevanje

b

neZgOdin pp O zobozdravslvena

vzgoja 98

1990 1991 1992 1996 1997 1998 37,1 27,1 24,0 26,9 22,8 27,9

3,4 3,0 8,6 2,3 6,5 3,3 10,0 9,3 7,8 10,9 8,3 9,6 6,7 6,5 6,9 18,0 18,3 9,6 21,1 22,3 25,1 0,3 0,1 0,7 5,4 9,9 6,3 1,9 2,2 4,5 2,7 2,5 2,2 0,7 1,4 1,8 13,6 19,4 19,1 39,0 40,4 42,6 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

97 96 Vsebina

Zobozdravstvena vzg.

Preprečevanje poškodb Promocija zdravja Prehrana

Druge soc.med. vsebine Aids

Nalezljive bolezni Drugo

Skupaj Vir: IVZRS

zdravstvenovzgojnega dela opravile višje medicinske sestre. Povprečni odstotek teh se je, glede na vse izva- jalce, v letih 1996 do 1998 celo povečal in znaša 66,2

%, medtem ko so v letih 1990 do 1992 višje medicin- ske sestre opravile 49,5

%

zdravstvenovzgojnega de- la. Srednje medicinske sestre (zdravstveni tehniki) pa so v obdobju 1990 do 1992 opravili 18,6

%

zdravstve- novzgojnega dela , v obdobju 1996 do 1998 pa 17,4

%, glede na vse izvajalce. (tab. 3 in sl. 3) (11, 12, 13 in Zbirka poročil o zdravstvenovzgojni dejavnosti v R.

Sloveniji, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pri In- štitutll za varovanje zdravja R. Slovenije).

Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letu 1999

V prvih letih beleženja zdravstvenovzgojne dej av- nosti se je pokazalo, da je potrebno evidenčni obrazec nekoliko spremeniti. Dopolnjenje z novimi rubrikami za beleženje osnove za zdravstvenovzgojno dejavnost (letni pIan, trenutna potreba, sistematski pregled) ter ravni preventivne dejavnosti (primami, sekundami, ter- ciami). V okviru rubrike za beleženje vsebine zdrav- stvenovzgojne dejavnostije dodanih nekaj vsebin, ne- kaj pa je združenih. Poenostavljeno je tudi beleženje zdravstvenovzgojnih gradiv in računalniški vnos po-

91 92 90

% 100 90 80 70 60 50 40 30

20 10 i

o Zdravstvenovzgojno delo

zdravstvenih organizacij v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998

Analiza podatkov o obravnavani vsebini pri zdrav- stvenovzgojnem delu zdravstvenih organizacij v Slo- veniji v letih 1990 do 1992 in 1996 do 1998 je pokaza- la, daje bila najpogosteje obravnavana vsebina s pod- ročja zobozdravstva. Te vsebine so namreč v obdobju

1990 do 1992 v povprečju predstavljala 29,4

%

od vseh obravnavanih vsebin skupaj, v letih 1996 do 1998 pa 25,9 %. Precej se je dvi-

gnil odstotek obravnava- nih vsebin s področja pre- hrane, in sicer so bile v le- tih 1990 do 1992 vsebine s področja prehrane obrav- navane povprečno v 6,7 %, v obdobju 1996 do 1998 pa povprečno v 15,3 %. Naj- večje razlike pa srno opa- zili pri podatkih, ki so za- jeti v rubriki druge social-

no medicinske vsebine, saj so le-te v letih 1990 do 1992 predstavljale po- vprečno 22,8 %, v letih

1996 do 1998 pa le po- Vir: IVZ RS vprečno 0,4 % od vseh

obravnavanih vsebin, ki so navedene v obrazcu. Ven- dar pa to verjetno ne pomeni, da se je obravnava teh vsebin v letih 1996 do 1998 tako zelo zmanjšala, am- pakje to bolj verjetno posledica nenatančnosti pri opre- delitvi vsebin pri samem beleženju zdravstvenovzgoj- ne dejavnosti. V letih 1996 do 1998 namreč, po pogo- stosti, izstopa rubrika drugo (tab. 1 in sl. 1). (11-13 in Zbirka poročil o zdravstvenovzgojni dejavnosti v Slo- veniji, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pn Inšti- tutu za varovanje zdravja R. Slovenije).

Podatki o zajetih prebivalcih kažejo na to, da je v obeh prikazanih obdobjih največji delež zajetih šolar- jev in mladine in sicer je le-ta v letih 1990 do 1992 znašal 56,2 %, v letih 1996 do 1998 pa 48,2 %. Naj- bolj je očitna razlika pri zajetih starših. V letih 1990 do 1992 je bil povprečni delež zajetih staršev 4,6 %, v letih 1996 do 1998 pa kar 17,4 %. Pri nekaterih skupi- nah pa se je delež zajetih prebivalcev, glede na celoto, zmanjšal za polovic o ali celo več (žene in nosečnice, delavci, stari) (tab. 2 in sl. 2). (11-13 in Zbirka poročil o zdravstvenovzgojni dejavnosti v R. Sloveniji, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu za varo- vanje zdravja R. Slovenije)

Iz analize podatkov o izvajalcih zdravstvenovzgoj- nega dela je razvidno, da so v obeh obdobjih največ

Sl. 2.Zdravstvenovzgo}no delo zdravstvenih organizaci} v Sloveniji v letih 1990 do 1992 in1996do1998,po za}etih prebivalcih (vodstotkih).

Tab. 2.Zdravstvenovzgo}no delo zdravstvenih organiza- ci}vSloveniji vletih 1990 do 1992 in 1996 do1998, po

za}etih prebivalcih (v odstotkih).

Zajeta Leto

popu1acija 1990 1991 1992 1996 1997 1998 Predšo1ski otroci 11,4 12,7 8,7 14,1 18,6 10,9 Šo1arji, mladina 59,5 49,6 59,4 44,9 39,6 60,1

Odrasli 11,9 16,3 16,2 6,7 15,3 7,2

Ženske, nosečnice 6,7 5,5 4,0 3,8 1,8 2,9

Starši 5,7 3,8 4,3 26,7 19,7 5,7

De1avci 1,8 8,5 2,5 2,2 1,1 2,9

Stari 1,1 1,8 1,1 0,5 0,4 0,6

Drugi 1,9 1,8 3,8 1,1 3,5 9,7

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: IVZRS

datkov. Kljub nekaterim dopolnitvam v novem evi- denčnem obrazcu (Obr. 8,74, DZS d.d. Založništvo tiskovin), ki je v uporabi od leta 1999, pa so dobljeni podatki za analizo zdravstvenovzgojne dejavnosti tak- šni, da večinoma dopuščajo primerjalno analizo s po- datki iz prvega obdobja evidentiranja.

Analiza podatkov o obravnavani vsebini v letu 1999 je pokazala, da so se pri zdravstvenovzgojnem delu v

tem obdobju najpogosteje obravnavale vsebine s pod- ročja prehrane (16,5 % od vseh obravnavanih vsebin), zobozdravstvena vzgoja paje s 13,3 % na drugem me- stu, za razliko od zgoraj analiziranih obdobij, kjer je bila na prvem rnestu. Z 12,3 % pa so v letu 1999 na tretjem mestu po pogostosti obravnavanja vsebine s področja promocije zdravja (tab. 4 in sl. 4) (Zbirka poročil o zdravstvenovzgojni dejavnosti v R. Sloveni- ji, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgojo pri Inštitutu

za varovanje zdravja R. Slovenije).

Iz analize podatkov o izvajalcih zdravstvenovzgoj- nega dela je razvidno, da so bile medicinske sestre tudi v letu 1999 najpogostejše izvajalke zdravstvenovzgoj- ne dejavnosti. Delež višjih medicinskih sester med vse-

delavci

• drugi

• stari

• ženske, nosečnice .odrasli I\i šolarji,

mladina O predšolski otroci

mi izvajalcije v tem obdobju znašal kar 62,0 %, zdrav- stvenih tehnikov pa 22,1 %. kar je razvidno tudi iz opravljenega števila Uf.V tem obdobju so namreč viš- je rnedicinske sestre opravile 18359 ur zdravstveno-

vzgojnega dela, zdravstveni tehniki pa 13719 ur od 40437 vseh opravljenih Uf skupaj (tab. 5 in sl. 5) (Zbir- ka poročil o zdravstvenovzgojni dejavnosti v R. Slo- veniji za leto 1999, arhiv Oddelka za zdravstveno vzgo- jo pri Inštitutu za varovanje zdravja R. Slovenije).

Iz analize podatkov o zajetih ciljnih skupinah pre- bivalcev pri zdravstvenovzgojnem delu v letu 1999 je razvidno, da so bili predšolski otroci ter šolarji in mla- dina najpogosteje zajeta ciljna skupina pri zdravstve- novzgojnem delu. Iz analize podatkov je tudi razvi- dno, da so bili pri zdravstvenovzgojnern delu v tem obdobju, tako kot že v obeh zgoraj analiziranih obdobjih, najpogosteje za- jeti šohuji in mladina in si- cer kar v 67,4 % od vseh zajetih skupin, predšolski otroci pa v 13,6 %, glede na vse zajete prebivalce (tab. 6 in sl. 6) (Zbirka po- ročil o zdravstvenovzgoj- ni dejavnosti v R. Slove- niji za leto 1999, arhiv Od- delka za zdravstveno vzgojo pti Inštitutu za va- rovanje zdravja R. Slove- nije).

Razprava

98 V prvih letih uvajanja

enotnega evidentiranja srno se srečevali z veliki- mi težavami, tako organizacijske narave, kot posledic slabega poznavanja metodologije ter nedoslednosti pri izpolnjevanju evidenčnih obrazcev. Republiško dogo- vorjenega načina evidentiranja še nismo uspeli vzpo- staviti v vseh regijah. Nekaterih podatkov enostavno ni bilo možno analizirati. V letih 1993 do 1997 je del- no oviral delo na tem področju tudi kadrovski izpad koordinatorja te dejavnosti na republiški ravni. V letu 1997 srno ponovno pričeli s pospešenirni aktivnostmi.

Analizirali srno dejavnost v prvih letih enotnega bele- ženja ter nekoliko dopolnili prvotni evidenčni obrazec iz leta 1990. Nov obrazec je sedaj v uporabi od leta

1999. Obrazec iz leta 1990 je ornogočal beleženje zdravstvenovzgojne dejavnosti v računalniški obliki, vendar je program za vnašanje zahteval določeno pro- gramsko opremo in računalniško znanje vnašalca po- datkov. Ob spremembi obrazca leta 1999 srno mislili tudi na to, zato srno vnašanje podatkov v računalniško obliko poenostavili. Nov program ne zahteva poseb- nega računalniškega predznanja ali posebne računal- niške opreme. Lahko se ga poveže s katerimkoli stati- stičnim programom za podrobne analize. Obenem je

97 96 91 92

40

%

20 80

60 100

o

90

Vir: IVZRS

Sl. 3.Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizaci} v Slovenji v letih 1990 do 1992 in1996 do1998,po najpogostejših izvajalcih (vodstotkih).

Tab. 3.Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organiza- ci}vSlovenji vletih 1990 do 1992 in1996 do 1998, po

izvajalcih (vodstotkih).

Leto

Izvajalci 1990 1991 1992 1996 1997 1998

Zdravniki 17,5 9,6 9,8 11,3 11,9 7,7

Zobozdravniki 4,1 19,6 10,3 1,4 1,1 1,4 Višje med. sestre 57,0 50,5 41,0 70,0 67,6 60,9 Sr. med. sr.

(zdrav. teh.) 15,6 14,5 25,8 13,1 16,4 22,9 Osta1i zdrav. del. 3,1 3,7 8,0 3,9 2,5 4,3

Drugi 2,7 2,6 5,1 0,3 0,5 2,8

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: IVZRS

računalniški program beleženja zdravstvenovzgojne dejavnosti povezan tudi s programom beleženja zu- najbolnišnične statistike (ZUBST AT).

Analize in ocene, ki srno jih prikazali v tem pri- spevku so, zaradi napak in nedoslednosti pri beleže- nju zdravstvenovzgojnega dela, le približne. Še vedno namreč nimamo podatkov za celotno Slovenijo, prav tako pa se še vedno pojavljajo nekatere napake in ne- usklajenost pri samem beleženju zdravstvenovzgojne- ga dela. Primerjava podatkov in analiza za vsa analizi- rana obdobja (1990 do 1992 in 1996 do 1998 ter 1999) potrjuje že v uvodu navedene ugotovitve. Problemati- ka v zvezi z evidentiranjem in prikazovanjem ter ana- lizo zdravstvenovzgojnega dela zdravstvenih organi- zacij v Sloveniji je še vedno podobna tisti na začetku devetdesetih let, ko srno govorili o t.i. »začetniških težavah«. Še vedno ni vzpostavljeno enotno evidenti- ranje zdravstvenovzgojnega dela v vseh regijah Slo- venije. Prav tako se še vedno pojavljajo napake pri samem beleženju. Zato je možen le približen prikaz in

D zdravniki

ocena ter analiza zdravstvenovzgojnega dela. Druge ugotovitve pa so naslednje:

Iz analize dobljenih podatkov o obravnavani vsebi- ni pri zdravstvenovzgojnem delu zdravstvenih organi- zacij v Slovenijije razvidno, daje bila v obdobjih 1990 do 1992 in 1996 do 1998 najpogosteje obravnavana vsebina s področja zobozdravstvene vzgoje. V letu 1999 so bile najpogosteje obravnavale vsebine s področja prehrane, zobozdravstvena vzgoja paje na drugem me- stu. Sicer pa je v ostalih obravnavanih vsebinah vi den poudarek na vzgoji za zdrav način življenja. Podatki o zajetih ciljnih skupinah prebivalcev kažejo na to, da je v vseh zgoraj prikazanih obdobjih največji delež zaje- tih šolarjev in mladine, in sicer je le-ta v letih 1990 do 1992 znašal 56,2 % od vseh zajetih skupin prebival-

cev, v letih 1996 do 1998 pa 48,2 %. V letu 1999 se je ta delež ponovno dvi- gnil, in sicer kar na 67,4

%. Iz analize podatkov o izvajalcih zdravstveno- vzgojnega dela pa je raz- vidna pomembna vloga medicinskih sester pri tej dejavnosti. Med izvajalci zdravstvenovzgojnega de- la so namreč daleč na pr- vem mestu prav medicin- ske sestre, saj so v vseh zgoraj analiziranih obdob- jih opravile največ zdrav- stvenovzgojnega dela. Po- vprečni odstotek višjih medicinskih sester kot iz- vajalk zdravstvenovzgoj- nega dela se je v letih 1996 do 1998 celo povečal in znaša 66,2 % vseh izvajal- cev, med tem ko je v letih 1990 do 1992 znaša149,5 %.

Srednje medicinske sestre (zdravstveni tehniki) pa so v obdobju 1990 do 1992 opravile 18,6

%

zdravstveno- vzgojnega dela , v obdobju 1996 do 1998 pa 17,4 % glede na vse izvajalce. V letu 1999 je delež višjih me- dicinskih sester med vsemi izvajalci znašal 62,0 %, zdravstvenih tehnikov pa 22,1 %. Prav tako je posebej potrebno poudariti, da so medicinske sestre tiste, ki zdravstvenovzgojno delo tudi beležijo na enotnih evi- denčnih obrazcih, kar pa je seveda nujno za analizo zdravstvenovzgojnega dela zdravstvenih organizacij v Sloveniji.

Analize in ocene, ki srno jih prikazali v tem pri- spevku, so le približne. Kotje omenjeno že zgoraj, še vedno nimamo podatkov za celotno Slovenijo, prav tako pa se še vedno pojavljajo napake ter neusklaje- nost pri samem beleženju zdravstvenovzgojnega dela.

Zato bo na področju evidentiranja zdravstvenovzgoj- nega dela potrebnega še veliko trdega in vztrajnega dela. Uspehi pa ne bodo odvisni samo od prizadevanj

98 97

92 96 91

90

o

%

20 40 80

60 100

Vir: IVZRS

Tab. 4.

Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organiza- eij v Slovenji v letu1999,po obravnavanih vsebinah (ab-

solutne številke in odstotki).

Leto 1999

Vsebina F %

Osebna higiena 2543 7,6

Zobozdravstvena vzg. 4417 13,3

Prehrana 5493 16,5

Spo1na vzgoja 1757 5,3

Šo1a za starše 650 2,0

Mentalno zdravje 250 0,8

Alkoholizem 320 1,0

Kajenje 570 1,7

Druge odvisnosti 892 2,7

Preprečevanje poškodb 1063 3,2

Gibalna aktivnost 1127 3,4

Diabetes 1511 4,5

Bolezni srca in ožilja 834 2,5

Rak 426 1,4

Debelost 280 0,8

Higienski minimum 343 1,0

Varstvo pri delu 69 0,2

Promocija zdravja 4090 12,3

Higiena okolja 1029 3,1

Nalezljive bolezni 790 2,4

Spolno prenosljive bol. 600 1,8

Drugo 4238 12,5

Skupaj 33251 100,0

Vir: IVZRS

Tab. 5.

Zdravstvenovzgojno de/o zdravstvenih organiza- eij v Slovenji v letu 1999,po izvajalcih (absolutne števil-

ke in odstotki) in številu opravljenih ur.

Leto 1999

Izvajalci F % Opravljene ure

- skupaj

Zdravniki 1902 7,4 2700

Zobozdravniki 204 0,8 547

Višje med. sestre 16029 62,0 18359

Zdravstveni tehniki 5727 22,1 13719

Ostali zdravstveni del. 1723 6,6 4241

Drugi 283 1,1 871

Skupaj 25868 100,0 40437

Vir: IVZRS

Sl. 5.Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizacij v Slovenji v letu 1999,po najpogostejših izvajalcih (v od-

stotkih).

7% 1% 7%

zdravslveni lehniki

• oslali zdrav. delavci

O

^drugi

Vir: IVZRS

Vir: IVZRS

Vir: IVZRS

% 13,6 67,4 3,7 0,6 5,6 3,3 1,7 4,1 100,0 F

42189 208956 11527 1947 17222 10323 5435 12601 310200

Tab. 6.

Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organiza- eij v Slovenji v letu1999,po zajetih prebivaleih (absolut-

ne številke in odstotki).

Leto 1999

Sl. 6.Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizaeij v Slovenji v letu 1999, po najpogosteje zajetih prebival-

cih (v odstotkih).

Zajeta populacija Predšolski otroci Šolarji, mladina Odrasli

Ženske, nosečnice Starši

Delavci Stari Drugi Skupaj

• zobozdrav. vzgoja

IIIprehrana

c;J

promocija zdravja

• spolna vzgoja

• osebna higiena

• drugo 13%

strokovnjakov, ki so za to področje zadolženi na repu- bliški ravni, ampak predvsem tudi od pomoči in sode- lovanja koordinatorjev za zdravstveno vzgojo in tudi drugih, še prav posebej medicinskih sester, ki se naj- več ukvarjajo s tem delom na terenu. Dosledna evi- denca zdravstvenovzgojnega dela zdravstvenih orga- nizacij v Sloveniji bi omogočila bolj kakovostna in popolnejša poročila in analize o zdravstvenovzgojnem delu. Evidentiranje zdravstvenovzgojnega delaje nuj- no potrebno, saj lecto predstavlja vir podatkov za sta- tistično raziskovanje, za spremljanje in preučevanje, za potrebe znanstvenega raziskovanja, za obveščanje javnosti in za druge namene ter nenazadnje za pripra- vo tako vsebinskih kot tudi finančnih planov, ki so potrebni tudi za pridobivanje sredstev za izvajanje zdravstvenovzgojnega dela.

Vir: IVZRS

Sl. 4.Zdravstvenovzgojno delo zdravstvenih organizaeij v Slovenji v letu1999,po najpogosteje obravnavanih vse-

binah (v odstotkih).

~ ^{!" !> lol !"}

,..

o o o N o ~

f

^{!""- '" ,..}

^f

^{~ t:l ;a o}

ⁱ

^{~ fil ~ ::l li g 2 lil !'i c :s i Cll~ CllO<~}

I

^{o~ ~c -o~}

~

II

^{'i. ~;~}

_J ^l-

^j:lir

I ^{i I}

^lit

^{i !}

^{~ ~}

_I

^{"- li~ ~ ~{j}

^{" l I} _f. ^{t f}

^~~

₁ ^I

^~

_*

^{~ m}

a

^him(') _~ ^{(J)~ ~;:: mo~}

~ ~

.~

J

^g:

^š' f

^{~ Jl,Ir O'N~}

f

^ll.

^!

^;;

^ir

^l'~il

i

ⁱ

^{i I}

^{i·~ ~}

I

^{~ ~}

^••

^::sÍ

t

^{III~ mZ}(")< ^{r m c}

!

^{~ ""~}

i

~

" i

^{z ~}

~ ~

I ^{I •• !:}

^{~ »}

~ ^o

c c

I ^{a o g}

^{}> !.'!}

!II ~

~ ^Cil _"- ^::lo ~ ~

!

^o

N m o

::l ~ ^.(i

••

^o

::s o

i

^{r ~}

o ^!ll' li' ~ ^m

'"

^o

!e 6' jl

~i

6' ^::lo

g:

.;. ^""

Ji

^{m si}

I ,~.

g. čl (')

}I

'" '"

^{f- o}

^i;:

^{'" ~ .2.}

Q.

i

^{lil lil lil ? ~. ~ ;:.i. ;;; ~ ~ ~i'>} ~ ^{'" c '" ::s N}

BI

I

^"1st

^I

^~.;

_f

^t6'0lir

^I

^2-

^{i t}

_~ ^~i

^{I l}

^!ll'

^I

^se

^{I i}

^il

^I

^{i. ~~}

^{I I I I}

^{!ll'•••}

^f

^{~~ ~::l ~~ .!.}

^•• i ^••

^{~)ll .gJil}

~

1

^{~ ~'R}

^I

^{"" o}

^{I li}

^{3 '}

6' ^B:~

i

^2.

ⁱ _i

^{5' .~}

i

^i5'

i

^{§.~ O'~o-}

^{8 :o}

^)ll

^< li

^~

Bi

^{(l) ;}

~

o

2,

1

^~

f I

^c!II m

; t

e j ^§§8~i

i5

? ^fil f8 !ll ^!::l !ll ^.f)l ~ ~ ~ " ^{!" tn<}

~ ~

•

^~

i

^~

i

^[

^I í

^~

^{I f}

^~

I

~ ^{'ll 'll} ~

i _•

^jr

^{i I}

ⁱ

_i

^{l ~ ~li:lii'}

ⁱ

^3II

ⁱ

~ ^'"

^{! I}

^{< ~~ ~}

²

^OZ

I

^{~ ~ ~ CJ}

~ _~,

~

i

^{'Ii' ~}

^m

^r-

~

o

~

!

5' 3

~ ^s-S

i -g.

I ^f

c

I,

^{I; 5'}

.. _3:

3;'

Za planirano zdravstveno vzgojo mora javni zavod in zasebnik za vsako leto pripraviti načrt na osnovi analiz iz predhodnega leta, iz katerih so razvidne spe- cifične potrebe določenega zdravstvenega območja.

Odgovoma oseba za določeno zdravstveno območje v zdravstvenem zavodu pripravlja za svoje območje let- ni načrt obveznega preventivnega zdravstva in pro- gramirane zdravstvene vzgoje na podlagi letnih načr- tov izvajalcev. Za pripravo kadrovskih načrtov mora opraviti analizo opravljenega dela v predhodnem ob- dobju, predlagati ukrepe za izboljšanje izvajanja zdrav- stvenega varstva in planirane zdravstvene vzgoje ter opraviti z zakonom določeno poročanje v zdravstveno informacijski sistem (vodenje zdravstvene dokumen- tacije in statistična poročila). O poteku izvajanja pro- grama morajo imeti izvajalci natančno dokumentaci- jo, ki omogoča zakonsko določeno poročanje v zdrav- stveno informacijski sistem, in pripraviti letno analizo opravljenega dela. Določene naloge iz obveznega pre- ventivnega programa zdravstvenega varstva in progra- mirane zdravstvene vzgoje lahko izvajajo za to pose- bej usposobljene medicinske sestre in zdravstveni teh- niki. Odgovoma oseba oziroma tim mora razvijati pro- grame promocije zdravja ter tako varovance vzpodbu- jati k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje dru- žine. Odgovoma oseba za posamezno zdravstveno pod- ročje na osnovi ocen iz predhodnega leta in v okviru specifične problematike ter preventivnih aktivnosti, ki sodijo v programirano zdravstveno vzgojo, pripravi na- tančen vsebinsko-terminski celoletni pIan dela za do- ločeno področje. Finančni plani so na podlagi vsebin-

skih terminskih planov predloženi Zavodu za zdrav- stveno zavarovanje, ki na podlagi zdravstvenovzgoj- ne dejavnosti, opravljene v preteklem obdobju, določi sredstva za izvajanje dejavnosti, ki jih zdravstvena usta- nova oziroma izvajalci zasebniki dobij o v obliki pav- šala (8).

Literatura

I. Ottawa Charter for Health Promotion. An International Conferen- ce on Hea1th Promotion. Ottawa: World Health Organization, 1986.

2. Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana:

Tehniškaza1ožbaSlovenije, 1995: 10-2, 15-9,21-31.

3. Redman Klug B. The process of patient education. 6th ed. Was- hington: The C. V. Mosby Company, DC, 1988: 1-13.

4. Malié-Mužié. Pedagogija. Zagreb: Školska knjiga, 1987: 26-31.

5. Marburger H. Razvoj i koncepti socijalne pedagogije. Priručni ma- teria!' Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Fakultet za defektologiju, 1987: 12-26.

6. Health 21 - Health for aH in the 21<lCentury. World Health Orga- nization. Copenhagen: WHO European Region, 1999: 177-202.

7. Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 199212.

8. Navodilo za izvajanje preventivnega programa zdravstvenega var- stva na primami ravni. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1998/19: 1254-82.

9. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Ljub- Ijana: Uradni list Republike Slovenije, 2000/65: 8093-129.

10. Žalar A. Zdravstvenovzgojnadejavnost. Bilten. Ljubljana: Univer- zitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, 1992; 8: 14-6.

II. Žalar A. Ana1iza zdravstvenovzgojnega de1a zdravstvenih organi- zacij v Sloveniji v letu 1990. Zdrav Var 1991; 30: 211-6.

12. Žalar A. Analiza zdravstvenovzgojnega dela v zdravstvenih orga- nizacijah v Sloveniji v letu 1991. Zdrav Var 1993; 32: 107-12.

13. Žalar A. Analiza zdravstvenovzgojnega dela zdravstvenih organi- zacij v Sloveniji v letu 1992. Zdrav Var 1994; 33: 227-32.