(1)»v U RAD N I LIST FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE »URADNI LIST FLRJ« izhaja po potre- bi v srbski, hrvatski, slovenski In ma- kedonski izdali — Oglasi po ceniku

(1)

»v U RAD N I LIST FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

»URADNI LIST FLRJ« izhaja po potrebi v srbski, hrvatski, slovenski In ma- kedonski izdali — Oglasi po ceniku. — 2iro rafun ori Narodni banki FLRJ za naročnino in za oovebne '/daje

101-13/1-11G. za oglase 101-13/1-115.

Nedelja, 31. decembra 1961.

BEOGRAD

ŠTEVILKA 53. LETO XVII.

Cena te številke je 60.— din. — Naroč- nina za leto 1961 znaša 2000.— dinarjev, za inozemstvo pa 3000.— dinarjev. — Uredništvo: Ulica Kraljeviča Marka it, I. Pošt. nredal 226 — Telefoni: centrala 28-010 in 28-417. administracija 2e-27i,

prodajni oddelek 22-619.

792.

Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih (»Uradni list FLRJ«

št. 10/61) izdaja Zvezni izvršni svet UREDBO

O ZAVAROVANJIH ZA PLAČILO POGODBENIH OBVEZNOSTI MED UPORABNIKI DRUŽBENEGA

premoŽenja 1. člen

Ta uredba ureja način zavarovanja plačila blaga in storitev po pogodbah med uporabniki družbenega premoženja.

Z uporabniki družbenega premoženja so po tej uredbi mišljene gospodarske organizacije, državni organi, samostojni zavodi, družbene organizacije in drugi uporabniki družbenega premoženja, ki so našteti v 20.

členu zakona o družbenem knjigovodstvu (»Uradni list FLRJ« št. 43/59).

Akreditiv je treba vselej dati na celotno vrednost del, ki jih obsega pogodba o investicijah oziroma pogodba o nabavi opreme.

Ce naj trajajo dela oziroma izdelava opreme dve ali več let, se lahko da akreditiv tudi za vsako leto posebej. *

Zvezni državni sekretariat za finance lahko pred- piše, da se smejo dajati akreditivi za posamezne vrste investicijskih del oziroma izdelave opreme tudi na vrednost takih del oziroma izdelave opreme v posameznih njihovih fazah.

6. člen

Banke ne smejo dajati garancij v smislu 5. člena te uredbe za večje zneske, kot znašajo naslednja nji- hova oziroma pri njih naložena sredstva:

1) sredstva njihovega kreditnega sklada, 2) sredstva njihovega rezervnega sklada,

3) 5C⁰/o sredstev družbenih investicijskih skladov.

Republiški izvršni svet sme za komunalne banke na svojem območju povečati odstotek sredstev družbe- nih investicijskih skladov iz prvega odstavka tega člena.

2. člen

Gospodarske organizacije, samostojni zavodi, ki zaračunavajo svoje storitve, zdravstveni zavodi in drugi uporabniki družbenega premoženja, izvzemši uporabnike iz 3. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu;

»gospodarske organizacije«), smejo skleniti pogodbo o nakupu blaga (surovin, gotovih izdelkov, opreme in dr.) ali pogodbo o storitvah proti takojšnjemu plačilu ali pa proti vnaprejšnjemu ali poznejšemu plačilu le, če vedo, da bodo imele v dogovorjenem roku denarna sredstva za plačilo dogovorjene cene.

3. člen

Državni organi, samostojni zavodi, ki ne zaraču- navajo svojih storitev (izvzemši zdravstvene zavode), In družbene organizacije smejo kupovati in plačevati kupljeno blago ter opravljene storitve samo hkrati s prevzemom blaga oziroma hkrati z opravljeno storit- vijo.

4. člen

Ce se ukvarja samostojen zavod s storitvami, ki jih zaračunava in s storitvami, ki jih ne zaračunava, se zanj uporablja 2. ali 3. člen te uredbe, kar je od- visno od tega, ali je bila v prejšnjem letu večja vrednost storitev, ki jih je zaračunaval, ali pa je bila ve- čja vrednost storitev, ki jih ni zaračunaval.

5. člen

Uporabniki družbenega premoženja kot investitorji morajo zagotoviti plačilo opreme po nabavnih pogodbah in plačilo mvesticijskih del z akreditivi ali z ga- rancijo banke kot plačnika.

7. člen

Izvajalci investicijskih del oziroma dobavitelji o- preme, ki se dela po naročilu, ne smejo začeti z investicijskimi deli oziroma z izdelavo opreme, če jim upo- rabnik družbenega premoženja — investitor ni zago- tovil akreditiva oziroma garancije banke po 5. členu te uredbe.

Ce je investitor tuja oseba, sme izvajalec investicijskih del oziroma dobavitelj opreme, ki se dela po naročilu, začeti z investicijskimi deli oziroma z izdelavo opreme tudi s potrdilom domače banke, ki se glasi na znesek, določen v skladu s 5. členom te uredbe, da so zagotovljena denarna sredstva za plačilo ob dogovorjenem roku.

8. člen

Investitor in izvajalec investicijskih del oziroma dobavitelj opreme, ki se dela po naročilu, se lahko do- govorita o predujmu.

Ce naj bodo investicijska dela oziroma po naro- čilu delana oprema plačana iz kreditov, dovoljenih iz družbenih investicijskih skladov, in iz kreditov, dovoljenih iz drugih za investicije namenjenih sredstev pri banki, se sme dogovoriti investitor _ o predujmu samo s poprejšnjim soglasjem banke, ki je dovolila kredit.

Ce je predujem manjši, kot je vrednost investicijskih del oziroma naročene opreme, mora odpreti investitor akreditiv v smislu 5. člena te uredbe za osta- nek njihove vrednosti.

Zvezni državni sekretariat za finance izda po potrebi natančnejše nrednise o noeoiih in načinu dajanja predujmov.

(2)

9. 61en

Družbeno knjigovodstvo pri Narodni banki mora vsake tri mesece poročati za gospodarstvo pristojnemu svetu ljudskega odbora, za katere organizacije, ki imajo sedež v občini, je bilo treba večkrat sodno terjati pomembnejše zneske z žiro računa, ker niso v dogovorjenem roku izpolnile denarnih obveznosti, ali so jim bila blokirana sredstva na žiro računu, ker niso izpolnile zapadlih obveznosti.

Družbeno knjigovodstvo pri Narodni banki ugotovi po obsegu poslovanja posamezne gospodarske organizacije, kolikšen znesek terjatev, ki jih je bilo treba sodno izterjati, oziroma kolikšen znesek zapadlih obveznosti, za katere je bilo treba blokirati sredstva na žiro računu, ker jih organizacija ni plačala, se šteje za znaten znesek v smislu prvega odstavka tega člena.

Zvezni državni sekretariat za finance predpiše, katere podatke mora vsebovati poročilo iz prvega odstavka tega člena.

10. člen

Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarstvo, mora razmotriiti poročila družbenega knjigovodstva iz 9. člena te uredbe in presoditi, ali je gospodarska organizacija poslovala v nasprotju z na- čeli poslovanja dobrega gospodarja.

Ce svet ugotovi, da gospodarska organizacija zato ne izpolnjuje svojih denarnih obveznosti, ker je za- grešila velike nepravilnosti iz 110. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ«

št. 17/61), predlaga občinskemu ljudskemu odboru sankcije iz omenjenega člena.

11. člen

Na zahtevo družbenega knjigovodstva pri Narod- ni banki oziroma upravnega organa občinskega ljudskega odbora, ki vodi postopek po 10. členu te uredbe, morajo dajati gospodarska sodišča podatke, s katerimi razpolagajo, tako v zadevah, v katerih je postopek končan, kakor tudi v zadevah, v katerih postopek še teče, da se ugotovijo dejstva iz 9. oziroma 10. člena te uredbe.

Gospodarsko sodišče mora sporočiti svetu občin- skega ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarstvo, kadarkoli se v postopku, ki je tekel na tožbo za plačilo terjatve, ugotovi, da je tožena gospodarska organizacija s svojim ravnanjem neopravičeno zavlače- vala rešitev spora. ,

Sporočilo iz drugega odstavka tega člena pošlje gospodarsko sodišče tudi gospodarski organizaciji, ki je s svojim ravnanjem zavlačevala rešitev spora.

12. bi en

Gospodarska organizacija se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo v višini 50/o od zneska neplačane vrednosti blaga ali storitev, za katero gre pri gospodarskem prestopku, najmanj pa s 50.000 dinarji;

1) če ob roku, ki je dogovorjen za plačilo kuplje- nega blaga oziroma opravljene storitve, zoper katero ni ugovarjala, da ni prav opravljena, ne plača dogovorjene cene (2. člen);

2) če sklene z uporabnikom družbenega premo- ženja iz 3. člena te uredbe posel, dfl mu na kredit proda blago ali opravi storitev.

Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije z denarno kaznijo najmanj 10.000 dinarjev.

Za dejanje iz 2. točke prvega odstavka tega člena se kaznujeta disciplinsko po veljavnih predpisih od- redbodajalec in računodajalec državnega organa oziroma samostojnega zavoda ali odgovorna oseba dru- žbene organizacije.

13. člen

Gospodarska organizacija se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo v višini IC/o vrednosti opravljenih investicijskih del oziroma izdelane opreme, najmanj pa s 100.000 dinarji, če začne delati opre- mo ali investicijska dela preden ji odpre investitor akreditiv pri banki oziroma preden dobi njeno garan- cijo iz 5. člena te uredbe.

Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije z denarno kaznijo najmanj 20.000 dinarjev.

14. člen

Banka se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo v višini IVo od zneska danih garancij, ki presegajo maksimalni v 6. členu te uredbe določeni znesek, najmanj pa s 100.000 dinarji, če skupen znesek danih garancij presega maksimalni znesek sredstev, ki so določena v omenjenem členu.

Za dejanje iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba banke z denarno kaznijo najmanj 10.000 dinarjev.

15. člen

Določbe te uredbe veljajo za kupne pogodbe in pogodbe o storitvah, ki jih sklenejo uporabniki druž- benega premoženja po njeni uveljavitvi.

16. člen

Natančnejše predpise za izvajanje te uredbe izda po potrebi Zvezni državni sekretariat za finance.

17. člen

Z dnem, ko začne veljati ta uredba, neha veljati odlok o predujmih gradbenim podjetjem in izdeloval- cem opreme (»Uradni list FLRJ« št. 21/61).

18. člen

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu FLRJ«.

Zvezni izvršni svet R. p. št. 324.

Beograd, 26. decembra 1961.

Predsednik republike:

Josip Broz Tito s. r.

793.

Na podlagi 23. in 26. člena zakona o vojaških vojnih invalidih (»Uradni list FLRJ« št. 33/57, 44/58, 42/59, 48/59, 10/61 in 52/61) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O INVALIDSKEM DODATKU I. poglavje SPLOSNE DOLOČBE

1. člen

Invalidski dodatek, ki gre po 23. in 26. členu zakona o vojaških vojnih invalidih uživalcem osebne oziroma družinske invalidnine, se priznava in izpla- čuje po tej uredbi.

(3)

Nedelja, 31. decembra 1961. URADNI UST FLRJ otevilka 53. — Stran 1079.

2. člen Invalidski dodatek je lahko;

1) invalidski dodatek, ki gre ob določenih pogojih vsem uživalcem osebne ali družinske invalidnine (v nadaljnjem besedilu; »splošni invalidski dodatek«) — (prvi in drugi odstavek 23. člena zakona o vojaških vojn'h invalidih);

2) posebni invalidski dodatek uživalcev invalidnine, ki stalno živijo v tujini (četrti odstavek 23. čle- na in 53. člen zakona o vojaških vojnih invalidih);

3) posebni invalidski dodatek, ki gre otrokom padlih borcev, da bi se mogli šolati ali drugače usposobiti za samostojno življenje in delo (26. člen zakona o vojaških vojnih invalidih).

II. poglavje

SPLOSNI invalidski dodatek 1. Za uživalce osebne invalidnine

3. člen

Pravico do splošnega invalidsksga dodatka imajo vojaški vojni invalidi, in sicer:

1) invalidi od I. do vštete V, skupine — ne glede na starost in pridobitno zmožnost;

2) invalidi od VI. do X. skupine — če so stari nad 55 let (ženske) oziroma nad 65 let (moški) ali če so popolnoma in trajno pridobitno nezmožni.

Vojaški vojni invalidi iz prvega odstavka tega člena imajo pravico do splošnega invalidskega dodatka, če izpolnjujejo naslednje pogoje;

1). da niso v rednem delovnem razmerju in ne dobivajo osebne ali invalidske pokojnine, ki bi presegala 10.300 dinarjev mesečno, ali družinske pokojnine, ki bi na posameznega soupokojenca presegala 10.300 dinarjev mesečno;

2) da ne opravljajo samostojnega poklica oziroma samostojne gospodarske dejavnosti;

3) da njihove gospodinjstvo nima rednih dohodkov, katerih skupni znesek bi presegal 5.50"0 dinarjev mesečno na posameznega člana oziroma 10.300 dinarjev, kadar gre za vojaškega vojnega invalida od 1.

do IV. skupine, ki se sam preživlja in nima dohodkov od kmetijstva.

Da je vojaški vojni invalid v rednem delovnem razmerju v smislu 1. točke prvega odstavka tega čle- na, se šteje tudi tedaj, kadar dela skrajšam delovni čas, ki je po veljavnih predpisih izenačen s polnim delovnim časom.

2. Za uživalce družinske invalidnine 4. člen

Pravico do splošnega invalidskega dodatka imajo uživalci družinske invalidnine, ki so slari nad 55 let (ženske) oziroma nad 65 let (moški) ali so popolnoma in trajno pridobitno nezmožni, če izpolnjujejo naslednje pogoje;

1) da niso v rednem delovnem razmerju in da ne dobivajo osebne ali invalidske pokojnine, ki bi presegala 10.300 dinarjev ali družinske pokojnine, ki bi presegala 10.300 dinarjev mesečno na soupokojenca;

2) da ne opravljajajo samostojnega poklica oziroma samostojne- gospodarske dejavnosti;

3) da njihovo gospodinjstvo nima rednih dohodkov, ki bi znašali na posameznega člana več kot 5.500 dinarjev mesečno oziroma več kot 10.300 dinarjev mesečno, kadar gre za uživalca družinske invalidnine, ki se sam preživlja in nima dohodkov od kmetijstva.

Za pridobitno nezmožno v smislu prvega odstavka tega člena se šteje tudi vdova z družinsko invalidnino, ki ima enega ali več otrok, mlajših od 15 let, ali starejšega otroka, ki je popolnoma in trajno pridobitno nezmožen, če sama skrbi za otroke ter živi z njimi v istem gospodinjstvu.

Otroci, ki uživajo družinsko invalidnino, imajo pravico do splošnega invalidskega dodatka, če izpolnjujejo pogoje iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena, glede starosti in šolanja pa še pogoje, ki so določeni v predpisih o otroškem dodatku.

Tretji odstavek 3. člena te uredbe velja tudi za uživalce družinske invalidnine.

5. člen

Ce uživa družinsko invalidnino več oseb, ki živi- jo skupaj, pripada splošni invalidski dodatek souži- valcem v enakih delih.

Ce uživa družinsko invalidnino več oseb, ki iz opravičenih vzrokov ne živijo skupaj (n.pr. ločeni starši, zakonski in nezakonski otroci itd.) in nimajo dohodkov iz skupnih virov, gre splošni invalidski dodatek samo tistim souživalcem, ki izpolnjujejo v 4.

členu te uredbe naštete pogoje.

Ce dvoje ali več souživalcev iz dragega odstavka tega člena' izpolnjuje pogoje za splošni invalidski dodatek, se izplačuje vsakemu izmed njih znesek, ki bi mu pripadal kot samostojnemu uživalcu, z omeji- tvijo, da seštevek teh zneskov ne sme presegati sploš- nega invalidskega dodatka iz 3. točke prvega odstavka 7. člena te uredbe. Ce je seštevek teh zneskov večji, se izplačuje, splošni invalidski dodatek soužival- cem v sorazmerju z zneski, ki bi jim pripadali kot samostojnim uživalcem.

Ce izpolnjuje v primeru iz tretjega odstavka tega člena dvoje ali več souživalcev pogoje za pove- čanje splošnega invalidskega dodatka zaradi tega, ker se sami preživljajo, se deli znesek povečanja mednje na enake dele. i

3. Skupne določbe 6. člen

Splošni invalidski dodatek je odvisen od skupnega zneska dohodkov od kmetijstva in drugih rednih dohodkov upravičenca in določenih njegovih družin- skih članov (prvi odstavek 8. člena), s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.

7. člen

Splošni invalidski dodatek se priznava v meseč- nem znesku, ki se izračuna tako, da se odbije del dohodkov, ki odpadajo mesečno na upravičenca, od na- slednjega zneska;

1) 12.500 dinarjev — za vojaške vojne invalide od I. do IV. skupine;

2) 10.000 dinarjev — za vojaške vojne invalide od V. do X. skupine;

3) 11.500 dinarjev za uživalce družinske invalidnine.

Zneski splošnega invalidskega dodatka se za0"

krožijo tako, da se zneski nad celimi stoticami pod 50 dinarjev ne upoštevajo, zneski 50 in več dinarjev pa vzamejo kot 100 dinarjev.

Vojaškim vojnim invalidom od I. do IV. skupine, ki se sami preživljajo ali bolehajo za aktivno tuber- kulozo, ter uživalcem družinske invalidnine, ki se sami preživljajo, se poveča splošni invalidski doc.a- tek iz dragega odstavka tega člena za 3.000 dinarjev mesečno, če njihovo gospodinjstvo nima dohodkov od kmetijstva

(4)

8. člen

Pri presojanju pravice do splošnega invalidskega dodatka in njegovi odmeri se upošteva štirikratni skupni dohodek od kmetijstva (katastrski dohodek), kadar gre za invalide od I. do IV. skupine, ki se sami preživljajo, aH za uživalce družinske invalidnine, ki ee sami preživljajo, pa dvakratni skupni dohodek od kmetijstva, in vsi drugi redni dohodki upravičenca in njegovih družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, in sicer: zakonca, otrok in star- šev. Dohodki očima ali mačehe se ne upoštevajo.

Med dohodke gospodinjstva se ne štejejo: invalidski prejetnki (12. člen zakona o vojaških vojnih invalidih), otroški dodatek, dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju. prejemki iz naslova odlikovanja, socialne podpore nagrade vajencev in dohodek od lastnega stanovanja, v katerem stanuje upravičenec s člani svojega gospodinjstva, in ne štipendije, ki jih dobivajo otroci in zakonec upravičenca.

Kot dohodek iz rednega delovnega razmerja se upošteva v smislu prvega odstavka tega člena osebni dohodek, ki ga prejemajo delavci in uslužbenci v ob- liki mesečne akontacije.

Za drug reden dohodek, ki se upošteva v smislu prvega odstavka tega člena, se šteje pokojnina iz prejš- njega meseca. Ce pokojnina ni dokončno ugotovljena, je merilo za priznanje pravice do dodatka in za njegovo odmero za ta čas akontacija.

Varstveni dodatek, ki ga prejemajo upokojenci iz naslova socialnega zavarovanja, ter znesek, za kolikor se na podlagi 74. in 75. člena zakona o pokojnin- skem zavarovanju oziroma 76. člena zakona o invalidskem zavarovanju poveča pokojnina, se štejeta med dohodke gospodinjstva, ne štejeta pa se v pokojnino iz 1. točke drugega odstavka 3. člena in iz 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe.

9. člen

Del dohodkov, ki odpada na člana gospodinjstva, se izračuna tako, da se ves dohodek od kmetijstva (katastrski dohodek) oziroma znesek drugih dohodkov razdeli na upravičenca in na vse člane njegovega gospodinjstva, naštete v prvem odstavku 8. člena te uredbe, na vnuke po umrlem sinu ali po umrli hčeri, ki še niso stari 15 let oziroma 25 let, če se šo- lajo in nimajo nobenih dohodkov, temveč jih preživlja upravičenec, ter na člane ožje družine upravičenčeve- ga otroka, če jih otrok ali upravičenec preživlja in živijo z njim v istem gospodinjstvu. Med člane gospodinjstva, na katere se deli dohodek, se štejejo tudi polnoletni člani ožje družine upravičenčevega otroka, ki živijo na kmetijskem posestvu in se preživljajo izključno z dohodki od posestva.

Ce ima roditelj, s katerim živi upravičenec v skupnem gospodinjstvu, vendar ne na kmetijskem posestvu, dohodek od kmetijstva, ali od drugega premoženja, ki se po 8. členu te uredbe upošteva pri priznavanju pravice do splošnega invalidskega dodatka, se štejejo med člane gospodinjstva, na katere se deli dohodek, tudi člani roditeljeve ožje druži- ne, ki jih on preživlja in živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.

Med člane gospodinjstva, na katere se deli dohodek, se ne štejejo tisti družinski člani upravičenca, ki so vojaški vojni invalidi od I. do III. skupine, če nimajo posebnih dohodkov, ki se upoštevajo pri priznavanju pravice do invalidskega dodatka.

10. člen

Ce živi upravičenec do invalidnine ali njegovi ožji družinski člani na kmetijskem posestvu v gospodinjstvu z družino sorodnikov (bratje in sestre,

starši, tast in tašča, ded in babica), Id so lastniki o- ziroma davčni zavezanci za to posestvo, se vzame sorazmeren del kmetijskega dohodka od tega pose-' stva, ki odpada na upravičenca skupaj z njegovo ožjo družino. Sorazmeren del dohodka upravičenca se iz- računa tako, da se celotni dohodek razdeli na last- nika oziroma davčnega zavezanca, upravičenca do invalidnine ter na vse polnoletne sorodnike, ki so poklicani k zakonitemu dedovanju in živijo v tem gospodinjstvu; pri tem odpada na vsako teh oseb skupaj z njeno ožjo družino po en del. Mladoletni člani so udeleženi pri delitvi samo po vstopni pravici za svojimi umrlimi starši.

11. člen

Upravičencem, včlanjenim v kmetijske zadruge, ki jih vodijo samo tisti zadružniki, ki v zadrugi dela- jo (kmečke delovne zadruge), se priznava pravica do splošnega invalidskega dodatka glede na katastrski dohodek od ohišnice, izračunan na način iz prvega odstavka 8. člena te uredbe in povečan za mesečne dohodke, ki jih imajo od rente oziroma od obresti za ocenjeno vrednost v zadrugo vloženega posestva ter od svojih delovnih dni in delovnih dni članov svojega gospodinjstva, naštetih v prvem odstavku 8. člena te uredbe.

12. člen

Za uživalce osebne in družinske invalidnine, ki se sami preživljajo, se štejejo po tej uredbi tisti uži- valci, ki v svojem gospodinjstvu nimajo pridobitno zmožnih sorodnikov in tudi sicer nimajo ožjih dru- žinskih članov ali staršev, ki bi bili v delovnem razmerju ali dobivali pokojnino ali pa imeli svoje pre- moženje ali dohodek od samostojnega poklica oziroma od samostojne gospodarske dejavnosti.

Otroci, ki glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje, predpisane za uživalce družinske invalidnine, vojaški vojni invalidi od I. do V. skupine, delovni invalidi I. kategorije invalidnosti ter osebe, ki so stare nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske), ne veljajo za pridobitno zmožne v smislu prvega odstavka tega člena.

13. člen

Ce upravičencu do splošnega invalidskega dodatka zaradi smrti člana gospodinjstva, na katerega se je delil dohodek, preneha pravica do dodatka ali se mu dodatek zmanjša, se mu vendar izplačuje nezmanj- šan dodatek še šest mesecev od smrti tega člana, razen če mu medtem preneha pravica do dodatka o- ziroma če se mu medtem zmanjša dodatek iz- kakš- nega drugega vzroka.

14. člen

Pri priznavanju pravice do splošnega invalidskega dodatka se uporabljajo tudi določbe o otroš- kem dpdatku, če ne nasprotujejo določbam te uredbe in zakona o vojaških vojnih invalidih, ter določbe predpisov za njihovo uporabo, ki se nanašajo na ta dodatek.

III. poglavje

POSEBNI INVALIDSKI DODATEK ZA OTROKE PADLIH BORCEV, DA BI SE MOGLI SOLATI IN DRUGAČE USPOSOBITI ZA SAMOSTOJNO ŽIV-

LJENJE IN DELO 15. člen

Posebni invalidski dodatek gre otrokom — uži- valcem družinske invalidnine, ki imajo to pravico za osebami, padlimi, umrlimi ali pogrešanima v okoli- ščinah iz 1., 2. in 76. člena zakona o vojaških vojnih invalidih (v nadaljnjem besedilu: »otroci padlih borcev«), če se redno šolajo ali kako drugače usposab-

(5)

JRADNI LIST FLRJ Številka 53. — Stran 1081 Ijajo za samostojno življenje in delo ter izpolnjujejo

druge pogoje iz III. poglavja te uredbe.

16. člen

Posebni invalidski dodatek se odmeri otrokom padlih borcev glede na skupni znesek dohodkov od kmetijstva in drugih rednih dohodkov samega otroka in njegovega roditelja, s katerim živi otrok v skupnem gospodinjstvu, oziroma glede na dohodek od kmetii- skega posestva sorodnika, če gre za primer iz 10.

člena te uredbe, kakor tudi glede na vrsto šolanja ter glede na to, ali živi otrok z roditeljem oziroma s skrbnikom.

Pri ugotavljanju dohodkov od kmetijstva v smislu prvega odstavka tega člena se ugotovljeni kata- strsld dohodek poveča za SO^/o.

17. člen

Šteje se v smislu III. poglavja te uredbe, da se otroci padlih borcev šolajo ali kako drugače usposabljajo. če so po predpisih o šolstvu in o šolah redni učenci ali študenti ali če se usposabljajo za samostojno življenje in delo z dopolnilnim šolanjem ali obi- skovanjem tečajev, ki dajejo določeno strokovno izo- brazbo.

18. člen

Drugi redni dohodki otroka in roditelja (16. člen) so vsi njuni stalni prejemld, ne glede na to, ali so obdavčeni ali ne (plača, pokojnina, dohodki od gospodarske dejavnosti, samostojnega poklica in premo- ženja. otroški dodatek, invalidski dodatek, štipendija, socialna podpora in pod.), izvzemši invalidnino in dodatek za postrežbo in tujo pomoč po zakonu o voja- ških vojnih invalidih, dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter invalidnino po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemke iz naslova odlikovanja, dohodke od lastnega stanovanja otroka ali roditelja ter povečanje nagrade vajencev ali učencev strokovne šole v drugem ali tretjem letu.

19. člen

Posebni invalidski dodatek gre otroku padlega borca, če nekmetijski dohodki ali za SO^/o povečani katastrski dohodek ali seštevek dohodkov obeh vrst ne presegajo na člana gospodinjstva naslednjih rednih mesečnih zneskov:

1) za otroke, ki obiskujejo osnovno oziroma osem- letno šolo — 8,000 dinarjev;

2) za otroke, ki obiskujejo gimnazijo ali strokovno šolo ter za otroke, ki so na dopolnilnem šolanju ali obiskujejo tečaj — 9.000 dinarjev;

3) za otroke, ki ob:^-' "jejo višjo strokovno šolo, fakulteto, visoko šolo ali umetniško akademijo — 10.000 dinarjev;

4) za otroke, ki obiskujejo posebno šolo — stopnji šole ustrezajoiega zneska, navedenega v 1., 2.

ali 3. točki tega člena.

20 člen

Posebni invalidski dodatek se odmerja tako, da se od zneskov iz 1. do 4. točke 19. člena te uredbe oziroma od povečanega zneska iz 21. člena te uredbe od- štejejo dohodki iz 16, člena te uredbe, ki odpadajo na otroka padlega borca kot člana gospodinjstva.

Ce znaša posebni invalidski dodatek manj kot 1.000 dinarjev, se prizna dodatek 1.000 dinarjev (mi- nimalni posebni invalidski dodatek).

Zneski posebnega invalidskega dodatka pod 1.000 se zaokrožijo na 1.000 dinarjev, zneski pod 500 dinarjev pa na 500 dinarjev v dobro otroka padlega borca.

21. člen

Ce živi otrok padlega borca v domu ali z dovoljenjem skrbstvenega organa pri družini, ki prejemi za njegovo oskrbo povračilo, kakor tudi, če se otroi šola ali usposablja in živi izven prebivališča roditelja ali skrbnika, ali otrok, ki nima staršev in ne skrbnika, izven svojega prebivališča, se zneski iz 1. do 4. točke 19. člena te uredbe povečajo za 3.500 dinarjev.

22. člen

Ce je gospodinjstvo, v katerem živi otrok padlega borca, član kmečke delovne zadruge, se odmerja posebni invalidski dodatek po katastrskem dohodku od ohišnice, povečanem za 50<Vo v smislu drugega odstavka 16. člena te uredbe, in po dohodku od rente oziroma obresti od ocenjene vrednosti posestva, ki ga je gospodinjstvo vložilo v zadrugo, ter po dohodku od delovnih dni otroka in roditelja.

Ce ima gospodinjstvo, v katerem živi otrok padlega borca, naseljensiko (kolonistično) posestvo, ki ga je s soglasjem upravnega organa občinskega ljudskega odbora za gospodarstvo oddalo v zakup, se odmeri posebni invalidski dodatek po katastrskem dohodku od ohišnice, povečanem za 50%, in po dogovorjeni zakupnini, ki se šteje za nekmetijski dohodek.

Ce ima gospodinjstvo, v katerem živi otrok padlega borca, kmetijsko posestvo, ki ga je oddalo v zakup ali proti renti knfffečki delovni zadrugi, samo pa ni njen član, se odmeri posebni invalidski dodatek na podlagi dogovorjene zakupnine oziroma rente od tega posestva, ki se šteje za nekmetijski dohodek.

23. člen

Ce je več otrok padlega borca, ki izpolnjujejo pogoje za posebni invalidski dodatek, ima vsak otrok pravico do nezmanjšanega posebnega invalidskega dodatka.

Ce otrok padlega borca, ki je ostal brez obeh staršev, izpolnjuje pogoje za posebni invalidski dodatek, se mu prizna bodisi posebni invalidski dodatek ali pa splošni invalidski dodatek in otroški dodatek (drugi odstavek 25. člena zakona o vojaških vojnih invalidih), glede na to, kaj je zanj ugodnejše.

24. člen

Pravico do posebnega invalidskega dodatka ima otrok padlega boroa najdalje do dopolnjenega 25. leta starosti, ne glede na starostno mejo, ki je po predpisih o splošnem invalidskem dodatku in otroškem dodatku predpisana za konec šolanja na posameznih šolah.

Otrokom iz prvega odstavka tega člena, ki se šolajo na višjih strokovnih šolah, fakultetah, viso- kih šolah in umetniških akademijah, gre posebni invalidski dodatek skupaj največ toliko časa, kolikor traja predpisano redno šolanje na taki šoli. Ce spremeni otrok padlega borca šolo, vrsto-študija ali začne nov študij, se uporabijo smiselno določbe o otroškem dodatku.

25. člen

Pri priznavanju pravice do posebnega invalidskega dodatka otrokom padlih borcev se uporabljajo predpisi o splošnem invalidskem dodatku oziroma o otroškem dodatku, kolikor ne nasprotujejo določbam III. poglavja te uredbe.

26. člen

Pravica do invalidskega dodatka in sam invalidski dodatek po tej uredbi se priznava oziroma odmerja glede na katastrski dohodek, ki je bil podlaga za odmero davka za leto 1960, oziroma glede za druge davku zavezne dohodke iz leta pred letom, v ka-

terem se uveljavlja dodatek.

(6)

IV. poglavje

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen

Dosedanjim upravičencem bo uradno odmerjen invalidski dodatek (splošni in posebni) po tej uredbi.

Dosedanji upravičenci do mvalddskega dodatka z dohodki, ki se upoštevajo pri priznavanju pravice do invalidskega dodatka, morajo predložiti upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora, ki je pristojen za odločanje o pravici do dodatka, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe potrdilo o višini dohodkov in o družinskem stanju, ali potrdilo, da so zahtevali takšne dokaze pri pristojnih organih.

Dokler ne bodo izdane nove odločbe po tej uredbi, najdalj pa šest mesecev po uveljavitvi te uredbe, se bo izplačevala dosedanjim upravičencem do invalidskega dodatka akontacija v višini invalidskega dodatka, ki jim je šel po prejšnjih predpisih. Do- sedanjim unravičenccm, ki ne predložijo potrdila po drugem odstavku tega člena, bo sicer ustavljeno izplačevanje invardskega dodatka, vendar zaradi tega ne izgubijo pravice do invalidskega dodatka, ki jim gre po tej uredbi.

28. člen

Po nedokončanih zadevah in prošnjah, ki so bile vložene do uveljavitve te uredbe, se bo presojala pravica do invalidrkega dodatka do tega dne in dodatek odmerjal po prejšnjih predpisih.

29. člen

Upravičencem, ki so imeli po prejšnjih predpisih prav'co do invalidskega dodatka, po tej uredbi pa so jo izgubili, se bo izplačeval dosedanji invalidski dodatek še šest mesecev od uveljavitve te uredbe.

30. člen

Povečanje osebnega dohodka iz delovnega razmerja, dajatev iz socialnega zavarovanja in drugih prejemkov, ki se upoštevajo pri priznavanju pravice do invalidskega dodatka, se ne všteva v dohodke, ki vplivajo na invalidski dodatek, če izvira iz predpisov, izdanih v sestavu splošnih ukrepov, ki so usmerjeni na povečanje življenskega standarda.

ЗД. člen

Natančnejše predpise za izvajanje te uredbe izda po potrebi Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za socialno politiko in komunalna vprašanja.

32. člen

Z dnem, ko se začne uporabljati ta uredba, neha- jo veljati: uredba o invalidskem dodatku (»Uradni list FLRJ« št. 43/59), izvzemši njen 29. člen; uredba o spremembah uredbe o invalidskem dodatku (»Uradni Met FLRJ« št. 48/59), izvzemši njen 5. člen, in uredba o spremembah uredbe o invalidskem dodatku (»Urad- ni list FLRJ« št. 10/61), izvzemši njen 6. člen.

33. člen

Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, uporabljala pa se bo od 1. januarja 1962.

Josio Broz Tito s. r.

794.

Na podlagi II. razdelka odloka o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in o nadaljnjem priprav- ljanju zakonov o gospodarskem sistemu (»Uradni list FLRJ« št. 8/54) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O SPREMEMBI UREDBE O DOHODNINI 1. člen

V 5. točki 67. člena uredbe o dohodnini (»Uradni list FLRJ« št. 22/61) se prvi stavek spremeni in se glasi:

»5) dobitki na srečke Jugoslovanske loterije in dobitki od športne napovedi in od lota, ki ju organizira Jugoslovanska loterija — do 5.000 dinarjev.«

2. člen

Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, uporabljala pa se bo od 1. januarja 1962.

795.

Na podlagi 14. in 17. člena zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih (»Uradni list FLRJ« št. 10/61) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O SPREMEMBAH UREDBE O KREDITIH IN PO- SOJILIH, KI SE BODO DAJALA KMETIJSKIM ZADRUGAM IN DRUGIM KMETIJSKIM ORGANI- ZACIJAM ZA KOOPERACIJO Z INDIVIDUALNIMI

KMETIJSKIMI PROIZVAJALCI 1. člen

V 1. členu uredbe o kreditih in posojilih, ki se bodo dajala kmetijskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam za kooperacijo z individualnimi kmetijskimi proizvajalci (»Uradni list FLRJ« št. 21/59), se besedi: »zadružne hranilnice« nadomestita z besedama; »komunalne banke«.

2. člen

V drugem odstavku 2. člena se besede: »predpisi, ki veljajo za dovoljevanje kreditov za obratna sredstva kmetijskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam za njihovo poslovanje« nadomestijo z besedami: »določbe zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih (»Uradni list FLRJ« št. 10/61) in na njegovi podlagi izdani predpisi«.

3. člen

V drugem odstavku 4. člena se besede: »banki oziroma hranilnici iz 1. člena te uredbe« nadomestijo z besedami: »Jugoslovanski kmetijski banki oziroma pri komunalnih bankah«.

4. člen

V prvem odstavku 5. člena se besedi: »investicijska posojila« nadomestita z besedami: »kredite za osnovna sredstva«.

V drugem odstavku se beseda: »Posojila« nadomesti z besedo: »Kredite«

(7)

Nedelja, 31. decembra 1961. URADNI LIST FLRJ Številka 53. — Stran 1083.

5. člen

7S6.

Na podlagi П. razdelka odloka o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in o nadaljnjem priprav- ljanju zakonov o gospodarskem sistemu (»Uradni list FLRJ« št. 8/54) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O SPREMEMBAH UREDBE O OBRTNIH DELAV- NICAH IN OBRTNIH PODJETJIH

1. člen

V uredbi o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (»Uradni list FLRJ« št. 5/54 in 3/58) se 93. člen črta.

2. člen 104. člen se spremeni in se glasi:

»Postopek za uporabo kazni iz 98. in 99. člena te uredbe se vodi po določbah zakona o gospodarskih prestopkih (»Uradni list FLRJ« št. 16/60), postopek o prekrških iz 100. in 101. člena te uredbe pa po določ- bah temeljnega zakona o prekrških (»Uradni list FLRJ« št. 2/59).«

3. člen

Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«.

797.

Na podlagi II. razdelka odloka o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in o nadaljnjem pripravlja- nju zakonov o gospodarskem sistemu (»Uradni list FLRJ« št. 8/54) izdaja Zvezni izvršni svet za izvajanje uredbe o zunanjetrgovinskem poslovanju (»Uradni list FLRJ« št. 47/59, 52/59 im 26/60)

UREDBO

O SPREMEMBAH UREDBE O PRIDOBIVANJU PRA- VIC INDUSTRIJSKE LASTNINE V TUJINI

1. člen

V prvem odstavku 15. člena in v prvem odstavku 16. člena uredbe o pridobivanju pravic industrijske lastnine v tujini (»Uradni list FLRJ« št. 31/54 in 15/59) se številka: »10,000.000« nadomesti s številko: «5,000.000«, besede: »družbena pravna oseba« pa z besedami: »gospodarska organizacija, samostojen zavod, družbena organizacija in druga pravna oseba«.

V drugem odstavku 15. člena in v drugem odstavku 16. člena se besede: »družbene pravne osebe«

nadomestijo z besedami: »gospodarske organizacije, samostojnega zavoda, družbene organizacije in druge pravne osebe«, številka: »200,000« pa s številko:

»100.000«.

2. člen

Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«.

Predsednik republike;

798.

Na podlagi II. razdelka odloka o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in o nadaljnjem pripravlja- nju zakonov o gospodarskem sistemu (»Uradni list FLRJ« št. 8/54) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI UREDBE O USTA- NAVLJANJU PODJETIJ IN OBRTOV

1. člen

V prvem odstavku 102. člena in v prvem odstavku 103. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (»Uradni list FLRJ« št. 51/53, 30/54, 47/54, 19/56 in 3/58) se za besedama: »se kaznuje« dodajo besede: »za gospodarski prestopek«.

2. člen

V 104. členu se za besedama: »se kaznuje« dodasta besedi: »za prekršek«.

3. člen 105. člen se črta.

4. člen

799.

Na podlagi II. razdelka odloka o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in o nadaljnjem pripravlja- nju zakonov o gospodarskem sistemu (»Uradni list FLRJ« št. 8/54) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI UREDBE O PRE- NEHANJU PODJETIJ IN OBRTOV

1. člen

V prvem odstavku 82. člena uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (»Uradni list FLRJ« št. 51/53 in 49/56) se za besedama: »se kaznuje« dodajo besede:

»za gospodarski prestopek«.

(8)

2. člen

V 83. in 84. členu se za besedama: »se kaznujejo«

oziroma »se kaznuje« dodajo besede: »za prekršek«.

3. člen 85. člen se črta.

4. člen

Zvezni izvršni svet R, p. št. 328.

800.

Na podlagi 32. člena zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih (»Uradni list FLRJ« št. 10/61) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O DOVOLJEVANJU POTROŠNIŠKIH KREDITOV DE- LAVCEM, USLUŽBENCEM IN DRUGIM DOLOČE-

NIM KATEGORIJAM UPRAVIČENČEV 1. člen

V uredbi o dovoljevanju potrošniških kreditov de- lavcem, uslužbencem in drugim določenim kategorijam upravičencev (»Uradni list FLRJ« št. 36/55 in 18/57) se 2. člen spremeni in se glasi;

»Potrošniške kredite dovoljujejo komunalne banke.

Potrošniške kredite za nakup industrijskega blaga lahko dovoljujejo tudi gospodarske organizacije, ki jih v smislu 33. člena zakona o kreditnih in drugih ban- čnih poslih določi Zvezni državni sekretariat za finance v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za blagovni promet.«

2. člen

V 1. točki prvega odstavka 6. člena se besede:

»celotnega zaslužka ali plače, ki jo« nadomestijo z besedami: »skupnega osebnega dohodka, ki ga«.

Drugi odstavek se spremeni in se glasi:

»Osnova za izračun skupnega osebnega dohodka delavca oziroma uslužbenca je njegov povprečni osebni dohodek iz delovnega razmerja v zadnjih treh mesecih, preden je prosil za kredit.«

V tretjem odstavku se besede: »celotnega zaslužka, plače,« nadomestijo z besedami: »skupnega osebnega dohodka,«.

3. člen 10. člen se spremeni in se glasi;

»Za potrošniške kredite zaračunalo komunalne banke obresti v mejah predpisane obrestne mere.« '

4. člen 11. člen se spremeni in se glasi;

»Ceno za blago, ki ga prodajajo na potrošniški kredit, smejo gospodarske organizacije iz drugega odstavka 2. člena te uredbe zvišati največ za obresti, ki jiih plačujejo za kreditna sredstva, dobljena od banke za dajanje potrošniških kreditov.«

5. člen

V 2. točki prvega odstavka 13. člena se besedi:

»zaslužek, plačos nadomestita z besedama: »osebni dohodek«.

6. člen

V uvodnem stavku 14. člena se besede: »banke, hranilnice in podjetja« nadomestijo z besedami: »ko-, munalne banke in gospodarske organizacije«.

7. člen

V 15. členu se beseda: »podjetja« nadomesti z besedama: »gospodarske organizacije«.

8. člen

V 16. členu se drugi odstavek črta.

9. člen

V prvem in četrtem odstavku 17. člena se besede:

»Banke in hranilnice« nadomestijo z besedama: »Ko- munalne banke«.

10. člen

V drugem in tretjem odstavku 19. člena se besede: »banke ali hranilnice« nadomestijo z besedama:

»komunalne banke«.

11. člen

V 22. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:

»Komunalne banke lahko dajejo gospodarskim organizacijam iz drugega odstavka 2. člena te uredbe kredite za občasna obratna sredstva, da morejo te kriti potrošniške kredite, ki jih dajejo neposrednim potrošnikom.«

V drugem odstavku se beseda: »podjetje« nadome- siti z besedama: »gospodarska organizacija«, beseda:

»dopolnilna« pa z besedo: »občasna«.

12. člen

V drugem odstavku 23. člena se beseda: »dopolnilna« nadomesti z besedo: »občasna«, beseda: »podjetja« pa z besedama: »gospodarske organizacije«.

»V smislu 3. točke prvega odstavka 108. člena zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih se kaznuje za gospodarski prestopek banka:

1) če da potrošniški kredit za namen, ki ga ne predvideva ta uredba;

2) če da potrošniški kredit nekomu, ki po tej u- redbi nima pravice do njega;

3) če da potrošniški kredit za določen namen z daljšim vračilnim rokom kot. ga določa ta uredba;

4) če da večji potrošniški kredit, kot ga ta uredba dovoljuje za zadevno kategorijo upravičencev ali za zadevni namen;

5) če zaračuna za potrošniški kredit večje obresti, kot so predpisane;

6) če izplača potrošniški kredit za nakup industrijskega blaga ali kurjave, kredit za kritje stroškov s popravili stanovanjskih prostorov ali kredit za letni dopust v gotovini namesto z bariranim oziroma pot- niškim čekom;

7) če ne navede na bariranem ali potniškem čeku namena v katerega je potrošniški kredit dovoljen;

8) če da potrošniški kredit za nakup kurjave ali za stroške letnega dopusta takrat, ko ni dovoljeno da- jarti teh kreditov, čas za dajanje takšnih kreditov pa je določen s posebnimi predpisi;

9) če ne sklene pismeno kreditne pogodbe,«

(9)

Nedelja, 31. decembra 1961. JTIADNI LIST FLRJ številka 53. — Stran 1085.

»V smislu 3. točke prvega odstavka 109. člena zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih se kaznuje za gospodarski prestopek gospodarska organizacija, ki da potrošniški kredit, čeprav po veljavnih predpisih nima te pravice.«

15. člen

Za 25. členom se doda nov, 25a člen, ki se glasi;

»Z denarno kaznijo od 100.000 do 5,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek gospodarska organizacija:

1) če izplača imetniku bariranega ali potniškega čeka v gotovini znesek, na katerega se ček glasi;

-2) če izplača kupcu — imetniku bariranega čeka v gotovini razliko med zneskom bariranega čeka in prodajno ceno blaga, ki znaša več kot 1.000 dinarjev, ali če ne izda za to razliko kupcu svojega bariranega čeka v smislu določb te uredbe;

3) če sprejme barirani ček, na katerem je ozna- čen namen, za katerega je dovoljen potrošniški kredit, v plačilo za prodano blago oziroma opravljeno storitev, ki ne ustreza na čeku označenemu namenu;

4) če zviša ceno blagu, ki ga proda na kredit, v nasprotju z 11. členom te uredbe;

5) če proda z bariranim čekom plačano blago po višji ceni, kot je cena, po kateri ga prodaja za go- tovino.«

»Za gospodarske prestopke iz 24., 25. in 25a člena te uredbe se kaznuje tudi odgovorna oseba banke oziroma gospodarske organizacije z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev.«

17. člen

V uvodnem stavku prvega odstavka 27. člena se številka: »10.006« nadomesti s številko: »20.000«.

18. člen

V uvodnem stavku prvega odstavka 28. člena se številka »10.000« nadomesti s številko: »20.000«.

19. člen

V prvem odstavku 29. člena se besede: »75. — 83.

člena uredbe- o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij« nadomestijo z besedami:

»zakona o gospodarskih prestopkih«.

20. člen

V prvem odstavku 32. člena se v 5. točki besede:

»banke in hranilnice« nadomestijo z besedama: »komunalne banke«, v 6. točki beseda: »podjetja« z besedama: »gospodarske organizacije«, v 7. točki pa beseda: »podjetja« z besedama: »gospodarske organizacije«, beseda: »dopolnilna« pa z besedo: »občasna«.

21. člen

801.

Na podlagi 5., 97., 107., 121., 123. in 124. člena uredbe o dohodnini (»Uradni list FLRJ« št. 22/61) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O STOPNJAH DOHODNINE ZA LETO 1962 1. Odlok o stopnjah dohodnine za leto 1961 (»Uradni list FLRJ« št. 13/61) se bo s spremembo, ki jo predpisuje ta odlok, uporabljal tudi v letu 1932.

2. V odloku o stopnjah dohodnine za leto 1961 se 5. točka pod 2) spremeni in se glasi:

»2) od dobitkov na srečke Jugoslovanske loterije in od dobitkov pri športni napovedi in pri lotu, ki ju organizira Jugoslovanska loterija — po stopnji 10⁰/o;«.

3. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1962.

R. p. št. 333.

Zvezni izvršni svet

Sekretar: Podpredsednik;

Veljko Zekovič s. r. Mijalko Todorovič s. r.

802.

Na podlagi 1. točke pod 1) iz XVII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1962 in prvega odstavka 18. člena zakona o zveznem proračunu za leto 1962 (»Uradni list FLRJ« št. 52/61) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O PODALJŠANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O MI- NIMALNIH ZAŠČITNIH CENAH IN PREMIJAH ZA PRAŠIČE, GOVEDA, OVCE IN PERUTNINO DOLO-

ČENE KAKOVOSTI V LETIH 1960 IN 1961 1. Veljavnost odloka o minimalnih zaščitnih cenah in premijah za prašiče, goveda, ovce in perutnino določene kakovosti v letih 1950 in 1961 (»Uradni list FLRJ« št. 31/60, 42/60, 8/61, 10/61, 30/61 in 53/61) se podaljšuje za leto 1962.

2. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1962._

R. p. št. 340.

Veljko Zekovič s. r. Mijalko Todorovič s. r.

803.

Na podlagi prvega odstavka 18. člena zakona o zveznem proračunu za leto 1962 (»Uradni list FLRJ«

št. 52.'61) izdaja Zvezni 'izvršni svet ODLOK

O POVRAČILU NEGATIVNE RAZLIKE ZA UVOŽE- NA KONCENTRIRANA KRMILA ZA KMETIJSTVO 1. Gospodarske organizacije, ki uvažajo koncentrirana krmila, uveljavljajo povračilo za negativno razliko pri krmilih, ki jih uvozijo z dovoljenjem Di-

(10)

rekcije za prehrano in prodajo za krmljenje živine kmetijskim proizvajalnim organizacijam (kmetijskim posestvom, kmetijskim in kmetijsko-induetrijskim kombinatom, kmetijskim zavodom, kmetijskim obratom gospodairskih organizacij in zavodov, ekonomijam gospodarskih organizacij in zavodov, ki so organizirane kot obrati, kmečkim delovnim zadrugam, sploš- nim kmetijskim zadrugam, ki imajo kmetijske obrate ali ekonomije, specializiranim kmetijskim zadrugam), gospodarskim organizacijam, ki uporabljajo koncentrirana krmila kot surovino za proizvodnjo mešanih krmil, ter Direkciji za prebrano, kadar kupuje koncentrirana krmila za rezerve.

2. Povračilo za negativno razliko iz 1. točke tega odloka ugotavlja in obračunava Jugoslovanska kmetijska banka; ta razlika je enaka razliki med nabav- nimi cenami in prodajnimi cenami, ki jih za uvožena koncentrirana krmila določi Zvezni državni sekretariat za blagovni promet v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.

Jugoslovanska kmetijska banka obračunava po- vračilo preko posebnega računa.

Morebitno pozitivno razliko med nabavno in do- ločeno prodajno ceno za uvožena koncentrirana krmila mora vplačati uvoznik na račun iz drugega odstavka te točke.

Skupen znesek povračil po tem odloku ne sme presegati 2.200 milijonov dinarjev.

_ 3. Povračilo iz 2. točke tega odloka obračuna Ju- goslovanska kmetijska banka tudi za koncentrirana krmila, uvožena pred uveljavitvijo tega odloka, ki bodo prodana ob pogojih iz tega odloka.

4. Natančnejše predpise k temu odloku izda Zvez- ni državni sekretariat za blagovni promet v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance.

5. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«.

R. p. št. 345.

Sekretar; Podpredsednik:

Veljko Zeković s. r. Mijalko Todorović s. r.

804.

Na podlagi prvega odstavka 18. člena zakona o zveznem proračunu za leto 1962 (»Uradni Ust FLRJ«

št. 52/61) izdaja Zvezni izvršni svet ODLOK

O REGRESU, KI SE PRIZNA KMETIJSKIM PRO- IZVAJALNIM ORGANIZACIJAM ZA DELNO KRI- TJE STROŠKOV PREVOZA ZAJETNIH KRMIL

L Kmetijskim proizvajalnim organizacijam (kmetijskim posestvom, kmetijskim in kmetij sko-indu- strijskim kombinatom, kmetijskim zavodom, kmetijskim obratom gospodarskih organizacij in zavodov, ekonomijam gospodarskih organizacij in zavodov, ki so organizirane kot kmetijski obrati, kmečkim delovnim zadrugam, splošnim kmetijskim zadrugam, ki imajo kmetijske obrate ali ekonomije, ter specializiranim kmetijskim zadragam, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo) se prizna regres za delno kritje stroškov prevoza zajetnih krmil po železnici.

2. Regres iz 1. točke tega odloka se priznava v višini 50% veljavne železniške tarife za prevoz v 3.

'točki tega odloka navedenih zajetnih krmil.

3. Z zajetnimi krmili so mišljeni: seno, koruzo- vina in slama.

4. Regres iz 1. točke tega odloka se bo izplačeval v letu 1961 iz sredstev, ki so v zveznem proračunu namenjena za regrese v kmetijstvu.

5. Natančnejše predpise k temu odloku izda Se- kretariat Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance.

6. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, uporabljal pa se bo od 1. septembra 1961 do 31. maja 1962.

R. p. št. 342.

Sekretar: Podpredsednik:

Veljko Zeković s. r. Mijalko Todorović s. r.

805.

Na podlagi prvega odstavka 18. člena zakona o zveznem proračunu za leto 1962 (»Uradni list FLRJ«

št. 52/61) izdaja Zvezni izvršni svet ODLOK

O PREMIJI ZA MLEKO, PRODANO NEPOSREDNIM POTROŠNIKOM

1. .Gospodarskim organizacijam, ki prodajajo sveže kravje mleko, se bo izplačevala iz zveznega proračuna premija za mleko, ki ga prodajo neposrednim potrošnikom.

Premija iz prvega odstavka te točke se izplačuje iz zveznega proračuna in znaša lOOVo premije, ki se izplačuje organizacijam iz prvega odstavka te točke iz občinskega proračuna, vendar največ 5 dinarjev za 1 liter.

2. Premija iz prvega odstavka 1. točke tega odloka se itzplačuje samo za sveže kravje mleko, ki so ga proizvedle kmetijske proizvajalne organizacije in ga prodale gospodarskim organizacijam iz prvega odstavka 1. točke tega odloka po cenah, ki ne smejo biti nižje od 12,5 dinarjev za eno maščobno enoto.

S kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami so mišljena po prvem odstavku te točke: kmetijska posestva, kmetijski in kmetijsko-industrijski kombinati, kmečke delovne zadruge, ekonomije splošnih kmetijskih zadrug, specializirane kmetijske zadruge in kmetijski zavodi.

3. Zvezni državni sekretariat za blagovni promet izda v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance natančnejše predpise o pogojih in o načinu izplačevanja premije, ki se bo izplačevala po tem odloku.

4. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem Mstu FLRJ«, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1962.

R. p. št. 343.

Veljko Zeković s. r. Mijalko Tođorović s. T.

(11)

Nedelja, 31. decembra 1961. URADNI LIST FLRJ Številka 53. — Stran 1087.

806.

Na podlagi tretjega odstavka 31, člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (»U- radni list FLRJ« št. 8/61) in 26/61) izdaja Zvezni iz-

vršni svet

ODLOK

O KMETIJSKIH OBRATIH GOZDNOGOSPODAR- SKIH ORGANIZACIJ TER O GOZDNOGOSPODAR- SKIH OBRATIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ DRUGIH DEJAVNOSTI KOT OBRATIH S SAMO-

STOJNIM OBRAČUNOM DOHODKA

1. Kmetijski obrati gozdnih gospodarstev imajo položaj obratov s samostojnim obračunom dohodka ter ugotavljajo in delijo celotni dohodek in dohodek po predpisih, ki veljajo za kmetijstvo.

2. Gozdnogospodarski obrati gospodarskih organizacij drugih dejavnosti, ki gospodarijo z gozdovi, imajo položaj obratov s samostojnim obračunom dohodka ter ugotavljajo in delijo celotni dohodek in dohodek po predpisih, ki veljajo za gozdarstvo.

3. Zvezni državni sekretariat za finance lahko izda, če je treba, v sporazumu s Sekretariatom Zvez- nega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo navodila za izvajanje tega odloka.

4. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1961.

R, p. št. 331.

Sekretar: Podpredsednik:- Veljko Zeković s. r. Mijalko Todorovič s. r.

807.

Na podlagi prvega odstavka 143. člena v zvezi s 140., 141. in 142. členom zakona o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih (»Uradni list FLRJ« št. 27/61) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O PRENOSU POSLOV DRŽAVNEGA ZAVAROVAL- NEGA ZAVODA NA ZAVAROVALNICE, ZAVARO- VALNE SKUPNOSTI IN NA JUGOSLOVANSKO

ZAVAROVALNO SKUPNOST

1. Pravice in obvezniosti Državnega zavarovalnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: »zavod«) ter njegova osnovna in obratna sredstva ter sredstva drugih skladov se prenesejo na zavarovalnice, zavarovalne skupnosti in na Jugoslovansko zavarovalno skupnost tako, kot to določa ta odlok (prvi odstavek 143. člena zakona o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih, v nadaljnjem besedilu: »zakon«),

2. Pravice in obveznosti ter osnovna in obratna sredstva in sredstva drugih skladov zavoda prenese posebna komisija zavoda (v nadaljnjem besedilu: »komisija zavoda«), ki jo sestavljajo predsednik in štirje člani.

Predsednika in člane komisije zavoda in njihove namestnike imenuje upravni odbor zavoda.

Za prenos poslov, izročitev zemljišč, stavb, inventarja, delovnih sredstev ter za izročitev poslovnih knjig, dokumentacije in arhiva ustanovi komisija zavoda pri vseh svojih poslovnih enotah tričlanske podkomisije.

Komisija zavoda koordinira delo podkomisij in jim daje potrebna navodila za delo.

3. Zavarovalnice, zavarovalne skupnosti in Jugo- slovanska zavarovalna skupnost imenujejo svoje komisije za prevzem poslov in sredstev iz tretjega odstavka 2. točke tega odloka.

4. Predaja poslov in sredstev ter prenos pravic in obveznosti zavoda se opravita po stanju na dan 31.

decembra 1961.

Podkomisije zavoda in komisije iz 3. točke tega odloka prenesejo, ne da bi čakale na zaključni račun zavoda za leto 1961, pravice in obveznosti zavoda iz zavarovalnih poslov tako, da izročijo zavarovalnicam vso dokumentacijo in vse spise, ki se nanašajo nanje.

Skupaj s pravicami in obveznostmi iz zavarovalnih poslov prenese komisija zavoda na vsako zavarovalnico tudi ustrezni del matematične rezerve za življenjsko zavarovanje.

Prenos pravic in obveznosti v smislu te točke na posamezne zavarovalnice se jspravi po sedežu oziroma po prebivališču zavarovancev oziroma po kraju, v katerem je bila v letu 1961 plačana premija.

5. Nesporne obveznosti in terjatve zavoda se prenesejo skupaj z dokumentacijo na tisto zavarovalnico, na območju katere ima sedež oziroma prebivališče upnik ali dolžnik.

Sporne in dvomljive terjatve zavoda ter obveznosti do tujih upnikov oziroma terjatve od tujih dolž- nikov se prenesejo skupaj z dokumentacijo, ki se nanje nanaša, na Jugoslovansko zavarovalno skupnost.

Pozitivno razliko med prenesenimi obveznostmi in terjaitvami morajo plačati zavarovalnice do 31. mar- ca 1962 Jugoslovanski zavarovalni skupnosti na njen račun, na katerem se vodijo varnostne rezerve.

Negativna razlika med prenesenimi obveznostmi in terjatvami, ki se pojavi pri zavarovalnicah ali pri Jugoslovanski zavarovalni skupnosti, se izplača iz denarnih sredstev varnostne rezerve Jugoslovanske zavarovalne skupnosti.

Neizterljive, sporne in dvomljive terjatve odpiše Jugoslovanska zavarovalna skupnost v breme svojih varnostnih rezerv.

6. Zemljišča in gradbeni objekti ter poslovni inventar in druga delovna sredstva, ki jih je zavod vodil kot sredstva svojega poslovnega sklada, se prenesejo v skladu s 141. členom zakona brez povračila na zavarovalnice, zavarovalne skupnosti in na Jugo- slovansko zavarovalno skupnost.

Zemljišča in gradbeni objekti, ki so na območju podružnice zavoda, se prenesejo na zavarovalnico, ki je ustanovljena za njeno območje, če sta na območju podružnice ustanovljeni dve zavarovalnici ali več, pa na zavarovalnico, na območju katere so ta sredstva.

Ce je v kraju, v katerem je zemljišče ali poslovna stavba, sedež dveh ali več zavarovalnic oziroma ene ali več zavarovalnic in zavarovalne skupnosti, se razdelijo sredstva iz drugega odstavka te točke po mei- sebojnem sporazumu, če se ne doseže sporazum, pa tako, kot to določi skupščina zavarovalne skupnosti, na območju katere so omenjena sredstva.

Ce sta za območje podružnice zavoda ustanovljeni dve zavarovalnici ali več, si razdelijo predmete poslovnega inventarja in delovna sredstva na način in v sorazmerju, kot se same sporazumejo; če se_ ne morejo sporazumeti, pa tako, kot to določi skupščina zavarovalne skupnosti.

7. Osnovna sredstva, ki jih je do prenehanja zavoda upoirabljala njegova republiška direkcija, se prenesejo brez povračila na zavarovalno skupnost, ustanovljeno za ljudsko republiko, v kateri je poslovala republiška direkcija.

(12)

Ce se pri prenosu sredstev po prvem odstavku te točke pokaže, da bi dobila zavarovalna skupnost s tem več sredstev, kot jih potrebuje za poslovanje, lahko prenese njena skupščina taka presežna sredstva na zavarovalnico, ki ima sedež v kraju, v katerem je sedež zavarovalne skupnosti, poslovni inventar in delovna sredstva pa na zavarovalnice s svojega ob- močja, ki so jim taka sredstva potrebna.

Prvi in drugi odstavek te točke veljata smiselno tudi za Jugoslovansko zavarovalno skupnost, s pristav- kom, da razdeli njena morebitna presežna sredstva med zavarovalnice in zavarovalne skupnosti skup- ščina Jugoslovanske zavarovalne skupnosti.

8. Denarni del osnovnih sredstev, ki se vodijo po knjigah poslovnih enot zavoda, se prenese na zavarovalno skupnost, ustanovljeno za njihovo območje, po stanju v zaključnem računu za leto 1961.

Skupščina zavarovalni skupnosti razdeli sredstva Az prvega odstavka te točke med zavarovalnice in zavarovalno skupnost in pazi pri tem, da se zagotovijo sredstva za obveznosti za izvršena dela in nabave pri začetih poslovnih stavbah in sredstva za dovršitev poslovnih stavb, ki se že gradijo.

9. Sredstva sklada skupne porabe (zemljišča, gradbeni objekti, inventar in dr.) se prenesejo brez povračila na zavarovalnice, na območju katerih so.

Ce je v kraju, v katerem so sredstva iz prvega odstavka te točke, sedež dveh ali več zavarovalnic oziroma sedež ene ali več zavarovalnic in sedež zavarovalne skupnosti, se prenesejo ta sredstva nanje ne način in v sorazmerju, kot se same sporazumejo, če se ne morejo sporazumeti, pa tako, kot to določi skupščina zavarovalne skupnosti.

Sredstva sklada skupne porabe v Beogradu se razdelijo med zavarovalnice in zavarovalno skupnost, ki imajo sedež v Beogradu, in med Jugoslovansko zavarovalno skupnost na način in v sorazmerju kot se sporazumejo te zavarovalnice, zavarovalna skupnost in Jugoslovanska zavarovalna skupnost; če se ne sporazumejo, določi način razdelitve skupščina Jugo- slovanske zavarovalne skupnosti.

10. Denarni del sklada skupne porabe po knjigah podružnic zavoda se prenese po stanju na dan 31.

decembra 1961 na ustrezne zavarovalnico, ustanovljeno za območje podružnice, ki se v njenih knjigah vodijo ta sredstva; če sta ustanovljeni za območje podružnice dve zavarovalnici ali več, pa se ta sredstva prenesejo mednje v takem razmerju, kakršen je bil delež skupne premije vsake posamezne zavarovalnice v skupni premiji podružnice zavoda v letu 19G1, razen če se ne sporazumejo za drugačen način razdelitve.

Denarni del sklada skupne porabe po knjigah re- publiške direkcije zavoda in Generalne direkcije zavoda se prenese na zavarovalno skupnost oziroma na Jugoslovansko zavarovalno skupnost.

11. S prevzemom zemljišč, gradbenih objektov, inventarja in delovnih sredstev ter objektov sklada skupne porabe prevzamejo zavarovalnice, zavarovalne skupnosti in Jugoslovanska zavarovalna skupnost tudi vse obveznosti v zvezi s temi sredstvi po stanju na dan prevzema.

12. Denarna sredstva rezervnega sklada zaveda se prenesejo na zavarovalnice v takem razmerju, ka- kršen je delež skupne premije, plačane na območju, za katero je zavarovalnica ustanovljena, v skupni premiji zavoda za leto 1960.

Od sredstev, ki jih dobijo po prvem odstavku tega odloka, morajo prenesti zavarovalnice v rezervni sklad zavarovalne skupnosti po lOVo, zavarovalne skupnosti pa v rezervni sklad Jugoslovanske zavarovalne skupnosti po lOVo sredstev, ki so jih prejele od zavarovalnic.

13. Denarna sredstva sklada zavoda za preventiv- ne in represivne ukrepe se prenesejo po stanju v za- ključnem računu za leto 1961 na zavarovalnice v takš- nem razmerju, kakršen je delež skupne premije, plačane na območju, za katero je zavarovalnica ustanovljena, v skupni premiji podružnice zavoda v letu 1960, vendar tako, da se sredstva obračunajo po vr- stah zavarovanja.

14. Terjatve iz posojil, danih iz sklada za pre- ventivne in represivne ukrepe, se prenesejo na zavarovalno skupnost, na območju katere ima sedež dolžnik.

Zavarovalna skupnost, na katero se prenesejo terjatve iz prvega odstavka te točke, pobira anuitete teh posojil in razdeli vsako leto z zaključnim računom plačane anuitete med svoje zavarovalnice, kot določi njena skupščina.

15. Varnostne rezerve, ki so bile dosežene do 31.

decembra 1960, -se prenesejo v varnostne rezerve za izravnavanje nevarnosti Jugoslovanske zavarovalne skupnosti (prvi odstavek 142. člena zakona).

16. Vsa denarna sredstva zavoda s stanjem na dan 31. decembra 1961, tako sredstva v blagajni kakor tuli sredstva na računih pri banki, se prenesejo na pose- ben račun Jugoslovanske zavarovalne skupnosti.

S tega računa se prenesejo v smislu tega odloka denarna sredstva na zavarovalnice, zavarovalne skupnosti in na Jugoslovansko zavarovalno skupnost in poravnajo druge obveznosti zavoda.

17. V skladu s tretjim odstavkom 142. člena zakona izloči komisija zavoda, preden se izda odločba o zaključnem računu zavoda za leto 1951, iz varnostnih rezerv, ki jih je dosegel zavod v letu 1961, 350.171.473 dinarjev za sklade zavarovalnic; ta znesek razdeli zavarovalnicam v razmerju, kakršen je delež skupne premije, plačane na območju, za katero je ustanovljena posamezna zavarovalnica, v skupni premiji zavoda v letu 1961 (četrti odstavek 142. člena zakona).

Zavarovalnice morajo vplačati po eno dssetino sredstev, prejetih po prvem odstavku te točke, zavarovalni skupnosti, v katero so združene, zavarovalna skupnost pa eno de-setino prejetih sredstev Jugoslo- vanski zavarovalni skupnosti (peti odstavek 142. člena zakona).

18. Varnostne rezerve, ki so bile dosežene v letu 1961, se prenesejo po odbitku sredstev iz prvega odstavka 17. točke tega odloka na zavarovalnice kot njihove varnostne rezerve.

Varnostne rezerve iz prvega odstavka te točke se razporedijo med zavarovalnice v takem razmerju, kakšen je njihov delež skupne premije, plačane v 'etu 1961 na območju, za katero je ustanovljena za-

(13)

Številka 53. — Stran 1089.

devna zavarovalnica, v skupni v letu 1961 plačani premiji zavoda.

19. Komisija zavoda izplača vsaki zavarovalnici kot začasno posojilo 4⁰/o od skupne premije, plačane v letu 1961 na območju, za katero je ustanovljena, za njeno rezervo tekoče tehnične premije.

Ko se po zaključnem računu prenesejo varnostne rezerve, dosežene v letu 1961 (drugi odstavek 17.

točke), na zavarovalnice, vrnejo te znesek, ki so ga prejele kot začasno posojilo.

20. Pravico uporabe zemljišč in gradbenih objektov. ki jih voda zavod v knjigah kot osnovna sredstva ali kot sredstva skupne porabe, pa jih dejansko ne uporablja, prenese komisija zavoda v soglasju z ljud- skim odborom občine, v kateri so zemljišča in stavbe, na sedanjega uporabnika, če nI ta pravica že vpisana nanj, in črta sredstva iz zavodovih knjig.

21. Komisija oziroma podkomisije zavoda ter komisije iz 3. točke tega odloka pišejo o prenašanju poslov in sredstev zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.

O izročitvi In prevzemu po tem odloku pišejo podkomisije in komisije iz 3. točke tega odloka skupen zapisnik.

Komisije iz prvega odstavka te točke morajo ob prenosu poslov in sredstev po tem odloku upoštevati sporazume zavarovalnic, zavarovalnih skupnosti In Jugoslovanske zavarovalne skupnosti oziroma sklepe skupščine zavarovalne skupnosti ali skupščine Jugo- slovanske zavarovalne skupnosti vselej, kadar določa ta odlok, da se prenesejo sredstva po medsebojnem sporazumu oziroma po sklepu skupščine.

Komisijski zapisnik je podlaga za vse vknjižbe in prenose sredstev ter za prenose zemljiškoknjižnih vpisov z zavoda na uporabnike, na katere se prena- šajo pravice na nepremičninah.

22. Poslovne knjige, arhiv in dokumentacijo zavoda, za katere ni pretekel čas obvezne hrambe, izroči podkomisija zavoda zavarovalnici, ki posluje na ob- močju, na katerem je imela sedež podružnica zavoda, zavarovalni skupnosti, ki posluje na območju, na katerem je imela sedež republiška direkcija zavoda, oziroma Jugoslovanski zavarovalni skupnosti.

O izročitvi in prevzemu knjig, arhiva in dokumentacije se sestavi zapisnik.

Knjige, arhiv in dokumentacija poslovnih enot zavoda, za katere je pretekel čas obvezne hrambe, se Izročijo državnemu arhivu.

23. Prenos poslov in sredstev po tem odloku je treba opraviti v 30 dneh od dneva, ko je Izdana od- ločba o zaključnem računu.

Po končanem prenosu poslov sestavi komisija zavoda zaključno likvidacijsko bilanco in poročilo o svojem delu ter ju predloži v potrditev Zveznemu državnemu sekretariatu za finance.

En izvod zaključne likvidacijske bilance in po- ročila o svojem delu pošlje komisija zavoda Jugo- slovanski zavarovalni skupnosti.

Zvezni državni sekrstarlat za finance lahko poda pripombe k delu komisije zavoda in zahteva, da se odpravijo nepravilnosti, ki jih je komisija zavoda na- pravila v svojem delu.

24. Po potrditvi zaključne likvidacijske bilance izroči komisija zavoda komisijsko ves svoj arhiv Ju- goslovanski zavarovalni skupnosti in zahteva izbris zavoda iz registra samostojnih zavodov.

Vse administrativne in strokovne posle opravlja za komisijo zavoda Jugoslovanska zavarovalna skupnost.

25. Ta odlok začne veljati osmi dan pd objavi v

R. p. št. 348.

Podpredsednik:

Mijalko Todorovic s. r.

Sekretar;

Veljko Zeković s. r.

808.

Na podlagi drugega odstavka 35. člena zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih (»Uradni list FLRJ«

št. 10/61) Izdaja Zvezni izvršni svet ODLOK

0 NEPOSREDNIH KREDITIH ZA NALOŽBE V O- SNOVNA IN OBRATNA SREDSTVA 1. Specializirane banke lahko dajejo z neposredno pogodbo kredite za naložbe v osnovna in obratna sred-

stva;

1) če določajo zvezni predpisi uporabnika kredita In kreditna sredstva;

2) če se daje kredit za občasna obratna sredstva in je zaradi narave posla po presoji banke izključen na- tečaj (sezonski posli, izvozni in uvozni posli, investicijska dela v tujini in pod.);

3) če se daje kredit iz sredstev, ki so namenjena za garancijske zneske ali za prispevek k investicijskim stroškom. . ...

2. Specializirane banke smejo dajati v primerih iz 1 točke neposredno kredite za naložbe v osnovna m obratna sredstva le, če ne določajo posebni predpisi, da se dajejo ti krediti kako drugače. _

3. Natančnejše predpise za izvajanje tega odloKa izda po potrebi Zvezni državni sekretariat za finance.

4. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v

R. p. št. 329.

Sekretar; Podpredsednik;

Veljko Zeković s. r. Mijaiko Todorovjć s. r 809.

Na podlagi tretjega odstavka 52 člena, 4. točke prvega odstavka 56. člena, prvega odstavka 84. člena in drugega odstavka 88. člena zakona o bankah (» - radni list FLRJ« št. 10/61) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O ODSTOTKIH SREDSTEV, KI JIH t

RODNA BANKA IN POSLOVNE BANKE V SVOJ REZERVNI SKLAD

1 Za kritje neizterljivih kreditov odvajajo Na- rodna banka in poslovne banke v svoj rezervni sklad:

1) Narodna banka iz obresti, prejetih za kredite

— O,!0/« od zneska pri njej izkoriščenih kreditov po stanju iz zaključnega računa za prejšnje leto.