Zbor združenega dela in Zbor občin pa imata na dnevnem redu tudi

v v

skupščine sr Slovenije in SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE

Ljubljana, 23. VI, 1975 Letnik I., štev. 13 Cena 3 din

IZ VSEBINE:

Poročilo o učinkovitosti samoupravnih sporazumov o merilih za delitev

dohodka in osebnih dohodkov za I. 1974 ter o poteku samoupravnega sporazumevanja (ESA 295)

Predlog zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (ESA 212)

Sklep o načelnem soglasju k osnutku temeljev skupne politike dolgoročnega

razvoja SFRJ do I. 1985

Sklepi in priporočila za nadaljnje delo pri organizaciji in delovanju sodišč združenega dela v SR Sloveniji

SKLICANE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE SRS

Seje Zbora združenega de- la, Zbora občin in Družbe- nopolitičnega zbora Skupšči- ne SR Slovenije so sklica- ne za 2. julij 1975.

Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu:

— predlog sklepov in pri- poročil na področju nadalj- njega utrjevanja družbene samozaščite v SR Sloveniji

(ESA 270);

— predlog družbenega do- govora o osnovah in meri- lih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali ime- novanim funkcionarjem v pravosodju (ESA 295).

Zbor združenega dela in Zbor občin pa imata na dnevnem redu tudi:

— predlog sklepov in pri- poročil za reševanje proble- matike na področju zaposlo- vanja v SE Sloveniji (ESA 216);

— energetsko bilanco SR Slovenije za i. 1975 (ESA 281);

— poročilo o učinkovitosti samoupravnih sporazumov o merilih za delitev do- hodka in osebnih dohodkov za 1. 1974 in poteku samoup- ravnega sporazumevanja (ESA 295);

— predlog zakona o nado- mestilu dela obresti za inve-

sticije v zasebnem kmetij- stvu (ESA 212);

— predlog za izdajo zako- na o spremembah in dopol- nitvah zakona o stanovanj- skih razmerjih (ESA 276);

— samoupravni sporazum o združitvi v univerzo v Mariboru (ESA 296);

— samoupravni sporazum o konstituiranju visokošol- ske delovne organizacije fa- kultete za naravoslovje to tehnologijo Univerze v Ljub- ljani (ESA 80);

— samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za agroživilstvo (ESA 282);

— osnutek zakona o spre-

membah in dopolnitvah za- kona o obdavčenju proizvo- dov in storitev v prometu (ESA 278);

— osnutek zakona o for- miranju in uporabi rezervnih družbenih sredstev (BSA 283);

— osnutek zakona o zago- tovitvi sredstev za financi- ranje investicijskih del v dolini reke Beli Drim (ESA 284);

— osnutek zakona o spre- membi kratkoročnih kredi- tov Narodne banke Jugosla- vije za financiranje zveznih blagovnih rezerv v dolgoroč- ni kredit, ki ga bo odplače- vala federacija (ESA 294).

PREGLED SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SRS

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopo- litični izbor Skupščine SR Slovenije so na sejah 11.

junija 1975 sprejeli:

— predlog ustavnega za- kona o spremembah ustav- nega zakona za izvedbo usta- ve SR Slovenije;

— predlog odloka o so- glasju k predlogu ustavnega zakona o spremembah ustav- nega zakona za izvedbo usta- ve SFRJ;

— sklep o načelnem so- glasju k osnutku temeljev skupne politike dolgoročnega razvoja SFRJ do 1. 1985 (ce- lotno besedilo sklepa objav- ljamo posebej);

— osnutek zakona o druž- benem pravobranilcu samo- upravljanja;

— inforfmacijo o organiza- ciji sodišč združenega dela, ob kateri so sprejeli sklepe in priporočila, ki jih v celoti objavljamo posebej;

Zbor združenega dela in Zbor občin sta sprejela tu- di: — predlog zakona o zak-

ljučnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije za 1. 1974;

— predlog zakona o rur darstvu;

— predlog zakona o zdrav- stvenem nadzorstvu nad ži- vili;

— osnutek zakona o inte- resnih skupnostih za PTT promet;

— osnutek zakona o varno- sti cestnega prometa;

— osnutek zakona o spre- membi in dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih;

— predlog zakona o spre- membah in dopolnitvah za- kona o samoupravni stano- , vanjski skupnosti;

— predlog odloka o sofi- nanciranju programa gradit- ve stanovanj za delavce up ravnih in pravosodnih or- ganov, ki se financirajo iz republiškega proračuna, ter za delavce strokovnih služb Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;

— predlog odloka o poob- lastitvi Izvršnega sveta

Skupščine SRS, da sklene družbeni dogovor o skup- nem financiranju gozdarskih dejavnosti posebnega druž benega pomena na Kraškem gozdnogospodarskem območ

— predlog odloka o so- glasju k predlogu zveznega

zakona o premiji za sojo;

— predlog odloka o so- glasju k zaključnem računu Narodne banke Jugoslavije za 1. 1974;

— predlog odloka o so- glasju k finančnemu načrtu Narodne banke Jugoslavije za 1.1975.

Sklep o načelnem soglasju k osnutku temeljev skupne politike

dolgoročnega razvoja SFRJ do I. 1985 Skupščina Socialistične republike Slovenije je na podlagi 1. točke 326. člena ter druge alinee 2. točke 341. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 2. člena odloka o začas- nem poslovniku Skupščine SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. junija 1975 ob obravnavi osnutka temeljev skupne po- litike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije do leta 1985 sprejela

SKLEP:

1. Daje se načelno soglasje k osnutku temeljev skupne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije do leta 1985.

2. Predlagatelj naj pri izdelavi predloga temeljev skupne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije do leta 1985 upošteva načelna stališča in pripombe ter konkretne pripom- be in predloge, ki so jih k osnutku dala delovna telesa zbo- rov Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet in delegati v raz- pravi na sejah zborov;

A. NAČELNA STALIŠČA IN PRIPOMBE

Osnutek temeljev skupne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije predstavlja končno fazo večletnih prizade- vanj, da se v Jugoslaviji zgradijo nujne celovite osnovne usmeritve skupne dolgoročne politike razvoja.

Z dogovorjeno razvojno politiko je treba opredeljevati samo tiste razvojne usmeritve, ki so dejansko skupne za celotno jugoslovansko gospodarstvo. Iz tega izhaja potreba, da se v dokumentu omejimo le na skupne razvojne kompo- nente ki imajo pomen za Jugoslavijo kot celoto. Ostale raz- vojne komponente in njihove konkretizacije je treba prepu- stiti organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim skup- nostim, republikam ter pokrajinama, to je vsem nosilcem planiranja, ki naj dobijo v tem dokumentu le izhodišča za svoje lastne programske in planske usmeritve. Takšna vse- bina dokumenta izhaja iz njegovega značaja. Dokument nam- reč ni niti plan, niti program, temveč le osnova za skupno razvojno politiko, ki mora vzpodbuditi in mobilizirati vse nosilce planiranja v naši družbi.

Predlog temeljev skupne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije je treba tudi uskladiti z načeli sistema druž- benega planiranja, katerega ureditev se pripravlja z novim zveznim zakonom o družbenem planiranju. Zato je treba pri oblikovanju predloga tega dokumenta upoštevati načela kontinuiranega načrtovanja in možnosti za njegovo sprotno dopolnjevanje.

V dokumentu je treba tudi bolj jasno poudariti, da je za uresničevanje nakazanih strateških usmeritev razvoja tre- ba dograditi gospodarski sistem. Pri tem gre še zlasti za osnovna izhodišča politike ekonomskih odnosov s tujino, sistem ekonomskih odnosov s tujino, sistem in politiko cen, sistem razširjene reprodukcije ter sistem in politiko do- hodka.

že omenjeni značaj dokumenta opredeljuje tudi struktu- ro dokumenta z uvodom, splošnimi družbenoekonomskimi razvojnimi cilji, strateškimi nalogami in usmeritvami pri uresničevanju ciljev na ravni federacije ter družbenoekonom- ski predvsem sistemski okvir pogojev gospodarjenja. Zavze- mamo se, da bi prišla takšna struktura dokumenta do pol- nega izraza.

B. PRIPOMBE IN PREDLOGI 1. Ocena dosedanjega razvoja

Oceno dosedanjega razvoja bi bilo treba dopolniti še z nekaterimi dodatnimi ocenami, predvsem negativnih trendov preteklega razvoja. Med vzroki za slabosti v preteklem ob- dobju, ki so navedeni precej splošno, bi kazalo globlje in bolj točno oceniti vzroke nestabilnosti z inflacijo in zaosta- janja v vključevanju v mednarodno delitev dela. Omeniti bi bilo treba, da je bilo v zadnjem obdobju našega razvoja tudi veliko število administrativnih intervencij ter da se je na tej podlagi razvijal subjektivizem in voluntarizem. Zaradi te- ga so se v našem gospodarstvu začeli pojavljati vedno bolj poudarjeni strukturni problemi, ki so po svoje vplivali tudi na našo gospodarsko politiko. To stanje je še bolj poudarilo potrebo po administrativnih ukrepih, ki je povzročila še nadaljnja neskladja v našem družbenoekonomskem razvoju.

Zato bi kazalo konkretneje oceniti doseženo gospodarsko strukturo kot dejavnik bodočega razvoja, predvsem z vidikov strateškega pomena, komparativnih prednosti in racionalnega gospodarjenja, ter pokazati, v čem so bistveni problemi strukturnih neusklajenosti, kje so vzroki za takšno stanje, da bi na podlagi takšne analize hitreje odpravljali neskladja v družbenoekonomski strukturi.

Večji pomen bi morali dati tudi analizi dosedanjega vklju- čevanja v mednarodno delitev dela, da bi tudi na tej podlagi še bolj poudarili potrebo po bodočem intenzivnejšem vklju- čevanju. Analiza ekonomskih odnosov s tujino je v dokumen- tu dana tako, da ne bo mobilizirala organizacij združenega dela k naporom za večjo mednarodno menjavo, premalo je kritična in se kljub temu, da je obseg blagovne menjave s tujino še vedno premajhen, dokument zadovoljuje z ugo- tovitvijo, da je jugoslovansko gospodarstvo doseglo soraz- merno visoko stopnjo vključevanja v mednarodno delitev dela.

2. Razvojni cilji in naloge

Med razvojnimi cilji in nalogami, ki jih dokument za- dovoljivo nakazuje, je treba odločneje nakazati, da je s skupno dolgoročno razvojno politiko treba premagati neka- tere dosedanje negativne trende in tendence, od katerih so bili nekateri pogojeni tudi z dosedanjo razvojno dinamiko.

Dinamizirati moramo stopnjo rasti, opraviti odločno preraz- delitev gospodarske moči v korist delavskega razreda, potre- ben pa je tudi odločen prelom v trendu stabilizacije, in v zvezi z njo, v metodah deficitarnega financiranja investicij.

Zaradi vrednote in pomena zaposlovanja je potrebno zagoto- viti takšno strukturo investicij, ki bo zagotavljala odpiranje novih delovnih mest v obsegu, ki bo lahko vsrkal dotok novih delovno sposobnih kontingentov, nadaljnjo strukturno spre- membo v populaciji ter zaposlitev zdomcev, ki se bodo vra- čali v domovino.

Takšno usmeritev mora spremljati tudi racionalna deli- tev in politika dohodka ter uporabe dohodka v vseh sferah združenega dela. Pri tem je treba zasledovati kompleksno reprodukcijo v družbi ter v skladu s socialističnimi vredno- tami in potrebo po hitrejšem prestrukturiranju našega go- spodarstva, zagotoviti hitrejše naraščanje skupne, pred oseb- no potrošnjo.

S. Temeljne strateške usmeritve

Izhajajoč iz sedanje strukture jugoslovanskega gospodar- stva so pravilno nakazani poudarki na spreminjanje te struk- ture, ki jih bomo dosegali s prednostnimi usmeritvami na energetiko, hrano, industrializacijo, in nujne infrastrukturne, predvsem prometne dejavnosti.

S tem bomo zasledovali predvsem nadaljevanje procesa hitre industrializacije kot vseobsežnega procesa družbeno- socialne preobrazbe ter hitrejši razvoj tistih delov gospodar- stva, ki povzročajo zastoje v procesu reprodukcije, ki so po- membni za celotno državo.

— Iz tega nujno izhaja usmeritev, ki bo reševala struk- turni problem energetike v našem gospodarstvu. Zato je treba skupno in dogovorjeno zagotoviti in tudi poskrbeti za njeno razširitev ter varčno in ekonomično porabo. S tega vidika se zdi na primer vprašljiva usmeritev na proizvodnjo aluminija, ki jo dokument predvideva za izvozne namene.

To je le eno izmed opozoril, kakšnih konkretizacij dolgoroč- ni razvojni dokument ne bi smel predvidevati. Podobno ve- lja za strukturo energetskih virov, ki je prav tako v doku- mentu preveč konkretizirana in bi sicer morale priti do izraza v programih in usmeritvah organizacij združenega dela.

— Podpirati je treba drugo razvojno prioriteto, to je pre- hrano, ker ima Jugoslavija še vedno velike rezerve v obliki neobdelanih ali slabo izkoriščenih kmetijskih površin, nizkih hektarskih donosih in slabi izkoriščenosti vodnega potenciala.

Problem kmetijskega sektorja in rasti kmetijske proizvodnje je treba tudi zasnovati na sodelovanju z deželami v razvoju, ki proizvajajo nafto in druge surovine ter so hkrati defici- tarne v proizvodnji hrane za lastne potrebe.

— Nadaljnja razvojna prioriteta je splošna usmeritev v industrializacijo, ki jo moramo uresničevati v naši družbi, v skladu z notranjimi in zunanjimi v mednarodno delitev vključenimi razvojnimi potrebami in programi naših temelj- nih organizacij združenega dela in njihovih asociacij. Naslo- nitev na notranje in lastne surovinske vire je upravičena le v primerih, ki ustrezajo kriterijem strategije razvoja, kom- parativnim prednostim in ekonomični izrabi primarnih virov.

Glede teh kriterijev opozarjamo na kvalitativno in kvan- titativno naravo naših prirodnih bogastev, ki služijo neka- terim glede njihove kvantitete, neupoštevajoč pri tem pa kva- liteto, za ocene o naših velikih možnostih na področju ekstrak- tivnih dejavnosti kot osnovi naše industrializacije. Selektiv- nost izrabe naših naravnih virov je zato pogoj za ekstraktiv- ne dejavnosti vseh vrst, čeprav konkretizacija teh usmeritev ne sodi v zvezni dokument, temveč v programe in plane organizacij združenega dela in njihovih asociacij.

S takšno selektivno usmeritvijo bo mogoče zgladiti av- tarktičen videz, ki sledi iz nakazanih razvojnih usmeritev.

Zavzemamo se, da se gradivo glede teh vprašanj omeji na nujni minimum, ki bo dal razvojno usmeritev nosilcem pla- niranja v naši družbi. Pri tem je treba dati tudi poudarek na samoupravno organiziranje in povezovanje združenega dela, v skladu z načeli enotnega gospodarskega prostora, ki nam kot nov organizacijski prijem lahko pomembno aktivira vse doslej nezadostno uporabljene produkcijske vire naše družbe po eni strani ter vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela po drugi strani. Slednjo moramo narrireč oceniti kot temeljni kvalitativni dejavnik naše gospo- darske rasti in družbenoekonomskega razvoja sploh. Pri tem bi morala priti do izraza tudi naša zunanjepolitična usme- ritev v zvezi z našo neuvrščenostjo.

— V dokumentu nakazana razvojna usmeritev glede pro- meta je premalo selektivno nakazana, zato bi moral biti izbor prednostnih usmeritev skoncentriran le na tiste infra- strukturne prometne objekte, ki bodo najučinkoviteje naka- zovali propustnost celotnega jugoslovanskega prometnega si- stema. Pri tem pa ne bi smeli prezreti potrebe po pospeše- vanju razvoja PTT, komunikacijskih sredstev in informa- cijskega sistema.

4. Usmeritev v produktivnost in modernizacijo gospodarstva

Potreba po spodbujanju vseh produktivnostnih in orga- nizacijsko poslovnih vidikov uspešnejšega gospodarjenja v dokumentu ni prišla do zadostnega izraza. Zaradi narave dokumenta, ki naj predvsem mobilizira temeljne nosilce pla- niranja, bi kazalo jasneje opozoriti na nujno integriranje jugoslovanskega gospodarstva, na kooperacije, specializacije in novo delitev dela na tem temelju ter na populacijski de- javnik kot nosilca teh procesov. Pri tem, se je treba odloč- neje usmeriti v odpravljanje nepismenosti v naši družbi ter izpopolnjevanje izobraževalnega procesa, ki naj bo uskla- jen z razvojnimi potrebami.

V dokumentu je potrebno posvetiti pogojem splošne re- produkcije vsaj enako pozornost, kot jo posveča gospodar- skim dejavnostim, saj se tudi družbene dejavnosti posredno izražajo v kvalitetnejšem gospodarjenju. Poleg tega je po- speševati hitrejše uvajanje standardizacije in tipizacije v delovnih organizacijah.

Poudariti je treba tudi inovacijsko, racionalizatorsko in novatorsko dejavnost in jo spodbujati, ker na teh področjih zaostajamo tako, da se naslanjamo na tujo tehnologijo, če- prav razvojni trendi zahtevajo naslonitev na domačo.

5. Politika pospešenega razvoja nerazvitih

Z razvojno politiko je treba pospeševati nadaljnji razvoj nerazvitih območij in zlasti SAP Kosovo. Pri tem se je treba dogovoriti za sistem pospešenega razvoja teh območij. V si- stemu je treba dajati poudarek ustavni rešitvi združevanja sredstev in dela, to je neposrednega povezovanja organiza- cij združenega dela na tem področju. Vloga družbenih raz- vojnih skladov je v dopolnjevanju akumulacijskih možnosti teh območij, čeprav mora perspektivno zgubljati na pomenu z učinkovitejšo ustavno rešitvijo teh problemov. Zato mo- ramo dosegati pospešeni razvoj s kakovostno novim siste- mom, z novimi metodami in ukrepi ekonomske politike, ki bodo izhajali iz družbenoekonomskih odnosov in reproduk- cije teh odnosov, kot so predvideni z ustavo.

6. Ostala opozorila

— Nadaljevati je treba z delom na dolgoročni projekciji tudi za 15. in 20-letno obdobje, mogoče celo do leta 2000.

Te razvojne projekcije pa je treba uresničevati z načelom kontinuiranega planiranja, zato je treba v osnutku tudi jasno razmejiti razmerje med dolgoročnimi in srednjeročnimi raz- vojnimi programi in to predvsem s stailišča kvantifikacij.

— Doseženi gospodarski razvoj in gospodarska struktura načenja tudi vprašanje zaščite okolja, ki bi ga morali obrav- navati bolj kompleksno z vidika temeljnih pogojev življenja in dela delovnih ljudi.

— Poseben poudarek bi morali nameniti tudi obnašanju subjektov družbe, ki so nosilci gospodarskega razvoja in jasno opredeliti njihove odgovornosti glede sprejetih odloči- tev in glede spoštovanja samoupravnih družbeno dogovorje- nih razvojnih usmeritev.

Sklepi in priporočila za nadaljnje delo pri organizaciji in delovanju sodišč združenega dela v SR Sloveniji

Skupščina SR Slovenije je po obravnavi »Informacije o organizaciji sodišč združenega dela«, poročil skupščinskih te- les in razpravi na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 11. 6.1975

ugotovila:

1. Sodišča združenega dela v SR Sloveniji niso pričela z delom v zakonskem roku.

2. Z delom še niso pričela sodišča združenega dela v Kopru, Ljubljani, Postojni in Novi Gorici, za obravnavo na teh sodiščih pa že čaka 130 zadev, večina sporov iz medse- bojnih razmerij delavcev v združenem delu.

3. V času od 1. februarja 1975 pa do pričetka dela pristoj- nega sodišča združenega dela ostajajo občani, temeljne or- ganizacije združenega dela in druge družbene organizacije brez sodnega varstva dela svojih pravic, kar je primer pravne nezaščitenosti ter predstavlja vrzel v možnostih realizacije temeljnih ustavnih pravic; še posebej je to kritično za po- dročje sporov iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu.

Zaradi tega nastaja tudi določena politična škoda, saj je delno prekinjena kontinuiteta izvajanja sodne funkcije'in ovi- rana preosnova pravosodja po ustavi, kar ne utrjuje zaupa- nja v novo samoupravno sodno institucijo.

4. Postopek evidentiranja in kandidiranja sodnikov, so- dišč združenega dela je bil premalo temeljit in neusklajen;

občinske skupščine so kasnile z razpisi in so vse preveč čakale na uspeh razpisov; v premajhni meri so upoštevale priporočila in ponuđeno pomoč republiških organov in orga- nizacij, zaradi česar je tudi prišlo do pomanjkljivosti pri volitvah sodnikov.

5. Neurejeno je še vprašanje financiranja in drugih ma- terialnih pogojev za delovanje sodišč združenega dela (pro- stori, oprema), kar otežkoča delo že obstoječih sodišč zdru- ženega dela.

6. Ne uresničuje se možnost ustanavljanja posebnih so- dišč združenega dela v samoupravnih interesnih skupnostih na področjih družbenih dejavnosti, prav tako še ni predvi- denih konkretnih zakonskih rešitev za ustanavljanje posebnih 2

sodišč združenega dela na področju materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena.

Na podlagi teh ugotovitev sprejema Skupščina SR Slo- venije naslednje

I. sklepe:

1. Zaključki in predlogi Izvršnega sveta Skupščine SR Slo- venije v »Informaciji« se sprejmejo.

2. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj opozori na problematiko pri organiziranju in delovanju sodišč združe- nega dela vse tiste občinske skupščine, kjer organizacija in delovanje teh .sodišč zaostaja ter v sodelovanju z njimi do- seže, da bodo vsa sodišča združenega dela v SR Sloveniji pričela čimprej z delom.

3. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj v okviru svo- jih teles, skupno s samoupravnimi interesnimi skupnostmi prouči možnosti za ustanovitev posebnih sodišč združenega dela na področjih družbenih dejavnosti in predloži o tem informacijo Skupščini SR Slovenije.

Izdela naj tudi predloge zakonskih določil, s katerimi bo omogočeno ustanavljanje posebnih sodišč združenega dela na področju materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena — vse v okviru priprav za celovito preobrazbo pra- vosodnega sistema v smislu ustavnih določb.

4. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo upra- ve in proračun naj okrepi neposredno pomoč vsem tistim občinskim skupščinam, kjer sodišča združenega dela še niso pričela z delom oziroma sodiščem združenega dela in občin- skim skupščinam, kjer se pojavljajo težave pri delu.

Pri tem je potrebna nadaljnja neposredna pomoč tudi Sodišču združenega dela SR Slovenije.

II. priporočila:

1. Občinske skupščine, zlasti z območij, ki jih zajemajo sodišča združenega dela v Kopru, Ljubljani, Postojni in Novi Gorici, naj čimprej izvolijo sodnike sodišč združenega dela in zagotovijo ustrezne prostore in druge materialne pogoje za sodišča združenega dela, uredijo njihovo redno financira- nje ter spremljajo njihovo delovanje.

2. Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Republiški svet Zveze sindikatov Slove- nije naj izoblikujeta družbene kriterije za evidentiranje in kandidiranje sodnikov sodišč združenega dela.

3. Koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri ob- činskih konferencah Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in komisije za volitve in imenovanja pri skupščinah družbenopolitičnih skupnosti naj uskladijo svoje delo za traj- no evidentiranje in kadrovanje kadrov za voljene in imeno- vane osebe v pravosodju sploh.

4. Samoupravne interesne skupnosti naj se v zvezi s skle- pom pod I., točko 3. aktivno vključijo v priprave za ustano- vitev posebnih sodišč združenega dela na področjih družbe- nih dejavnosti.

Z ozirom na tesno povezanost delovanja sodišč združe- nega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja ter glede na opozorila družbenega pravobranilca samoupravlja- nja SR Slovenije, da prihaja do zastoja pri kadrovanju druž- benih pravobranilcev samoupravljanja, naj se ti sklepi in priporočila upoštevajo tudi pri organiziranju začetka dela družbenih pravobranilcev samoupravljanja v občinah.

III.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj pošlje Skupščini SR Slovenije do 15.7. 1975 poročilo o izvajanju teh sklepov in priporočil in o stanju na področju organizacije sodišč združenega dela in družbenih pravobranilcev samoupravlja- nja, ki ga bo Skupščina SR Slovenije obravnavala na zase- danju T đtesecu juliju 1975.

SKUPŠČINA SR SLOVENIJE

BO OBRAVNAVALA

Poročilo o učinkovitosti samoupravnih sporazumov o merilih za delitev

dohodka in osebnih dohodkov za I. 1974 ter o poteku samoupravnega sporazumevanja (ESA 295)

Izvršni svet Skupščine SRS je predložil Skupščini SRS v obravnavo Poročilo o učinkovitosti delovanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohod- ka in osebnih dohodkov za 1. 1974 ter o poteku samoup- ravnega sporazumevanja. Iz tega poročila, ki ga je pri- pravila Komisija za družibe- no dogovarjanje na področ- ju delitve dohodka in oseb- nih dohodkov, povzemamo nekatere ugotovitve in vpra- šanja.

1. Poteik samoupravnega sporazumevanja o ustvarja- nju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za oseb- ne dohodke v letu 1974, t. j.

v prvem letu po sprejetju nove ustave, kaže, da je za- ostajanje pri urejanju za sa- samoupravni sistem pomemb- nih področij vplivalo tudi na počasno sprejemanje novih samoupravnih sporazumov.

V prvih mesecih letošnje- ga leta pa je opazen velik napredek, tako da bo verjet- no sprejeta večina novih spo- razumov v prvem polletju 1975.

2. Uresničevanje sprejete politike v vsaikolebni resolu- ciji je zaveza vseh podpis- nikov samoupravnih spora- zumov. V letu 1974 dosežena razmerja v delitvi niso do- cela sMadna s predpostav- kami resolucije, saj so bile dosežene sorazmerno nižje stopnje rasti osebnih dohod- kov in sredstev za akumula- cijo od predvidenih. To pa predvsem zaradi visoke in- flacije in nesorazmernega porasta nekaterih dajatev iz dohodka organizacij združe- nega dela. Tudi zaradi delo- vanja samoupravnih sporazu- mov je stopnja rasti nomi- nalnih osebnih dohodkov v Sloveniji med republikami najnižja.

3. V prvih treh letih učin- kovanja samoupravnih spo- razumov so se razponi med poprečnimi osebnimi dohod- ki posameznih dejavnosti zo- ževali. Ta tendenca je bila ocenjena pozitivno, ker so višino osebnih dohodkov v večji meri opredeljevale ma- terialne razmere dejavnosti, kot dosežena produktivnost dela oz. učinkovitost vložene- ga dela. V letu 1974 pa so se v primerjavi z letom 1973 po- večali ra2poni v dogovorje- nih osebnih dohodikih med skupinami, ki se sporazume- vajo in med izplačanimi osebnimi dohodki. Ta ugoto- vitev in predpostavka, da se zožujejo razponi med oseb- nimi dohodki delavcev posa- meznih kvalifikacijskih sku pin, ne dopušča ocene o bolj stimulativni delitvi oseb- nih dohodkov oz. postopnem uresničevanju načela delitve po delu.

4. Nekatere od važnejših ugotovitev učinkovanja sa- moupravnih sporazumov v letu 1974 so:

a) V tem letu je bilo spre- jetih le 8 novih samouprav- nih sporazumov, medtem ko so vsi sporazumi iz leta 1971 doživeli spremembe in dopolnitve, ki so zagotavlja- le ugodnejša metila. To pa je imelo za posledico, da so dogovorjena sredstva za oseb- no in skupno porabo porasla hitreje, kot iz dohodka raz- porejena sredstva za oseb- no in skupno porabo. Zara- di tega se je odstotek dose- ganja s sporaziumi dogovor- jenih sredstev v gospodar- stvu zmanjšal od 96 % v le- tu 1973 na 94 % v letu 1974.

To pa kaže, da podpisniki sporazumov uveLjavljajo ta- ko ugodna merila, da jih ne morejo realizirati.

b) Število podpisnikov sporazumov, ki so presegli

dogovorjene osebne dohod- ke se je povećalo od 17 na 18 % vseh v sporazumih go- spodarskih dejavnosti. Skup- ne komisije udeležencev so same ugotavljale, de so za to preseganje objektivni raz- logi; za delitev leta 1973 so ugotovile od skupnega šte- vila podpisnikov, ki so pre- segli sporazum, le okrog 10 % kršiteljev. Pri teh oce- nah pa se skupne komisije niso posluževale enotnih kri- terijev.

c) Določbe o minimalni aikumulaciji vsebuje le 18 sa- moupravnih sporazumov go- spodarskih dejavnosti. Vsi novi sporazumi naj bi take določbe vsebovali, kajti sku- paj z najnižjim osebnim do- hodkom bi predstavljale družbeno dogovorjeno spod- njo mejo poslovne uspešno- sti oz. opozorilo na potreb no družbeno ukrepanje.

d) Po merilih v samoup- ravnih sporazumih izračuna- ne najvišje osebne dohodke je preseglo v letu 1973 ok- rog 11 % vseh podpisnikov sporazumov, v letu 1974 pa že 15 % vseh podpisnikov.

Služba družbenega knjigo- vodstva naj bi v okviru svo- jih pristojnosti zahtevala upoštevanje teh določb spo- razumov.

5. Pri praktičnem uresni- čevanju dogovorjenih izho- dišč za dograjevanje samo- upravnih sporazumov, spre- jetih na zvezi sindikatov Slo- venije, se je pokazalo, da brez konkretnih rešitev ne- katerih temeljnih vprašanj, ni mogoče vgrajevati novih fcvallitet v sporazume. Pri tem se pojavljajo zlasti te- le dileme, ki terjajo praktič- ne rešitve:

— osnove in merila za raz- porejanje celovitega dohodka oz. bruto dohodka na eno- to živega in minulega dela na osnovi kazalcev za nor- malne vrednosti;

— kategorijo »pogojno ne- kvalificirani delavec« v dr- žavnem merilu na podlagi enotne metodologije;

— valorizacijo osebnih do- hodkov zaradi naraščanja živ- ljenskih stroškov naj se ureja na podlagi konkret- nih rešitev v samoupravnih sporazumih na osnovi skupaj dogovorjenih stališč;

— vrednotenje delovnih mest s pomočjo analitične ocene in določitev razponov med tipičnimi delovnimi me- sti;

— vrednotenje najbolj se- stavljenega in najbolj odgo- vornega dela na osnovi me- ril, sprejetih v samouprav- nih sporazumih temeljne organizacije združenega dela toda skladno z izhodišči, ki so dogovorjena v samoup- ravnih sporazumih dejavnosti oz. panoge;

— primerljivo vrednotenje enakega dela v gospodar- stvu in družbenih dejavno- stih zahteva metodološke re- šitve, ki bodo omogočile uresničitev te zahteve.

Omenjene dileme bo zve- za sindikatov Slovenije po- sredovala v javno razpravo in odločanje, tako da bodo konkretna stališča sprejete v juliju t. 1.

6. Usklajevanje sedanjega zakona z ustavo se bo reali- ziralo, ko bodo sprejeti zvez- ni zakoni.

Medrepubliški družbeni do- govor o skupnih osnovah v pridobivanju in razporeja- nju dohodka in delitvi sred- stev za osebne dohodke v SFRJ predvideva do konca leta 1975 tudi izdelavo enot- ne metodologije za izkazova- nje družbene produktivnosti dela in enotne kazalce v pri- dobivanju in razporejanju dohodka, kar bo predstav- ljalo tudi nove rešitve za

X.

Osnutek zakona o nadome- stilu dela obresti za investi- cije v zasebnem kmetijstvu so obravnavali ustrezni od- bori in komisije pri Skup- ščini SR Slovenije in sicer 18. 3. 1975 odbor za agrarno politiko in odbor za druž- benoekonomski razvoj zbo- ra združenega dela, odbor za finance zbora združenega de- la in zbora občin in 12. 3.

1975 zakonodajnopravna ko- misija.

Osnutek zakona sta obrav- navala in sprejela Zbor ob- čin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na svojih 13. sejah dne 26. 3.

1975 in naložila predlagate- lju, da pri pripravi predlo- ga zakona upošteva pripom- be in predloge, dane v poro- čilih skupščinskih teles, pri- pombe skupin delegatov in pripombe, dane na obeh se- jah zborov.

izvajanje sprejetih načel.

Sprejeti republiški družbe- ni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter gibanju, obsegu in struk- turi skupne porabe daje po eni strani konkretnejše do- ločbe za izvajanje politike o urejanju tega področ- ja, določene z resolucijo, po drugi strani pa omogoča spremljanje izvajanja te po- litike po obdobjih, med le- tom.

Območni družbeni dogo- vori, ki urejajo to področ- je, so za leto 1975 prvikrat vnesli določbe tudi o razpo- rejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov ter oseb- nih prejemkih. Da bi za- gotovili celovit pregled nad raziporeditvijo dohodka in prispevki iz osebnega dohod- ka, naj bi v bodoče spreje- mali en dogovor, ne pa več- je število dogovorov, kot jih imamo sedaj.

7. Komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov kot samoupravni organ združenega dela ima pomembno nalogo in hkra- ti družbenopolitično odgo- vornost za sprejemanje stro- kovnih odločitev, ki vplivajo na vsebinski razvoj samo- upravnega sporazumevanja.

Po temeljiti preučitvi vseh pripomb in predlogov, ki so bile podane k osnutku zako- na, je Izvršni svet. Skupšči- ne SR Slovenije pripravil predlog zakona o nadomesti- lu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu.

II.

Predlog zakona vsebuje, glede na upoštevane podane pripombe in predloge, v pri- merjavi z osnutkom zakona, naslednje spremembe in no- vosti:

1. V skladu s predlogom k 5. členu osnutka zakona se nadomestilo dela obresti po predlogu zakona izplačuje hranilnokreditnim službam, v celoti iz sredstev vsakoletne- ga republiškega proračuna, tudi za kredite kmetom-ko- operantom v občinah ali de- lih občin, ki so po veljavnih predpisih opredeljeni kot ob- mejni ki narodni dohodek na

prebivalca v teh občinah ne presega 75 procentov narod- nega dohodka na prebivalca v SR Sloveniji.

Vsi kmetje — kooperanti v obmejnih predelih so po predlogu zakona upravičeni do najetja investicijskih kre- ditov za kmetijsko proizvod- njo po 3 % obrestni meri.

To naj bi prispevalo k hi- trejšemu razvoju kmetijske proizvodnje in s tem k dvi- gu dohodka kmečkega pre- bivalstva, živečega v obmej- nih predelih oziroma k ohra- nitvi poseljenosti teh krajev.

Določbe 5. člena predloga zakona omogočajo, da bodo našteti nameni realizirani na vsem obmejnem območju, torej tudi na območjih go- spodarsko šibkejših občin, ki jih drugače ne bi mogle realizirati.

2. V drugem odstavku 5.

člena predloga zakona je bil sprejet predlog, da se krite- riji in obveznosti republike in občin iz prvega odstavka istega člena določajo po kra- ju naložb sredstev hranilno kreditnih služb, ki so bila dana v obliki kreditov kme- tom — kooperantom. Ome- njeni predlog predstavlja v primerjavi z veljavnim zako- nom, pravičnejšo razdelitev republiških sredstev za na- domestilo dela obresti in obveznosti občin. Občine, ki so v skladu s predpisi o davkih upravičene do davč- nih dajatev kmetov - koope- rantov, so zanje, po poda- nem predlogu, dolžne zago- toviti tudi sredstva za na- domestilo dela obresti, kar pa po veljavnem zakonu ni bilo vselej potrebno.

3. S tretjim odstavkom 5.

člena predloga zakona je bil sprejet predlog, ki omogoča občinam, da v okviru pro- grama naložb po družbenem dogovoru o uresničevanju dolgoročnega rograma razvo- ja kmetijstva SR Slovenija za obdobje 1974-80 (v na- daljnjem besedilu: družbeni dogovor) in na podlagi svo- jih družbenih planov razvo- ja, s posebnimi predpisi po- drobneje opredelijo namene vlaganj, pri katerih se na njihovem področju priznava nadomestilo dela obresti po prejšnjem odstavku.

Neenotni ekološki in drugi činitelji pogojujejo raznoli- ko usmeritev kmetijske pro- izvodnje v republiki. Da bi se proizvodnja posameznih območij usmerjala k čim večjemu izkoriščenju njiho- vih komparativnih predno- Predlog zakona o nadomestilu dela

obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (ESA 212)

5

\

sti, ki so v večini. opredelje- ne v razvojnih programih občin in kmetijskih organi- zacij, je občinam, tudi kot sofinancerjem dela nadome- stila obresti, omogočeno, da z opredelitvijo namenov na- ložb v ustreznem predpisu, zagotovijo usmeritev kmetij- ske proizvodnje v skladu z njihovo razvojno politiko in na ta način tudi dimenzioni- rajo obseg izplačil za nado- mestilo dela obresti v skla- du s sVojimi ekonomskimi možnostmi.

4. Podatki o narodnem do- hodku na prebivalca iz 7.

člena predloga zakona se za občine in republiko povza- me j o iz uradnih podatkov Zavoda SE Slovenije za sta- tistiko, ki so bili znani že v začetku leta, za katero se na podlagi zaključnega raču- na hranilno-kreditnih služb obračunava nadomestilo de- la obresti.

5. V skladu z določbami predloga zakona, ki so v pri- merjavi z veljavnim zako- nom spremenjene, bo po- trebno spremeniti določbe izvršilnih predpisov o po- stopku za izplačevanje nado- mestila za del obresti, ki so za veljavni zakon opredelje- ne v pravilniku o postopku za izplačevanje nadomestila dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu.

6. V skladu s pripombo vseh odborov in sklepi zbo- rov Skupščine SR Slovenije, glede roka uveljavitve zako- na se v predlogu zakona predvideva, da bo zakon pri- čel veljati 1. 1. 1976. Sedanji zakoft bi prenehal veljati z dnem uveljavitve predlaga- nega zakona, njegove določ- be pa bi se še naprej upo- rabljale za obračun in izpla- čilo nadomestil v kasnejših letih za kredite, za katere so bile pogodbe sklenjene do vključno 31. 12. 1975.

Utemeljitev ohranitve ve- ljavnih kreditnih pogojev do zaključka sedanjega srednje- ročnega obdobja, je bila po- dana že ob priliki sprejetja družbenega dogovora. Glede na ugotovljeno zaostajanje v realizaciji oziroma v cilju čim večje realizacije progra- ma razvoja kmetijstva SR Slovenije v obdobju 1971-75 je bilo dogovorjeno, da se kreditni pogoji za kmete - kooperante v srednjeročnem obdobju ne spremenijo, ka- kor tudi ne doslej veljavni zakon. V tem je utemeljitev v razpravi na zborih glede uveljavitve novega zakona s

1. 1. 1976 smotrna; razlogi, ki so bili navedeni v razpra- vi —■ da naj bi se zakon uveljavil s 1. 1. 1976 zaradi tržnega položaja v živinore- ji, pa niso sprejemljivi, ker bi to pomenilo, naj bi se za- kon tudi v bodoče spremi- njal v skladu s položajem na trgu, s čemer bi odstopil od svoje osnovne naloge, usmerjanja naložb.

V predlogu zakona niso upoštevani nekateri predlogi in pripombe, ki so bili po- dani k osnutku zakona.

1. Na zboru občin je bilo predlagano, da naj se sred- stva za nadomestilo dela ob- resti v celoti zbirajo na pod- lagi združevanja sredstev vsega gospodarstva. Pripom- ba je utemeljena; predlaga- telj jo upošteva predvsem v tem, kakor je bilo poudarje- no že ob osnutku zakona, da se največji delež finanč- nih bremen za nadomestilo dela obresti prenaša nepo- sredno na gospodarstvo, upravljalce bank in kmetij- sko razvojno skupnost. S samoupranvim sporazume- vanjem med kmetijsko raz- vojno skupnostjo in poslov- nimi bankami naj bi gospo- darstvo prevzelo približno 70 % nadomestila za del ob- resti, ki je doslej v celoti bremenilo proračune druž- benopolitičnih skupnosti.

Preostali del sredstev za nadomestilo dela obresti od- pade na kredite dane iz sredstev hranilno kreditnih- služb. Glede na to, da hra- nilno kreditne službe razpo- lagajo zgolj s hranilnimi vlo- gami kmetov in drugih ob- čanov, je kreditiranje iz sredstev hranilno-kreditnih služb mogoče le ob povrača- nju razlik med aktivno in pasivno obrestno mero. Za- gotovitev tega dela nadome- stila obresti pomeni hkrati tudi pogoj za nadaljnji ob- stoj hranilo-kreditnih služb, ki jim je prav doslej veljav- ni zakon omogočil, da so po- stale eden od temeljnih no- silcev razširjene reprodukci- je v kmetijstvu, ki je bistve- no pripomogel k dosedanji realizaciji sprejetih družbe-

•nih planov na področju kme- tijstva republike in občin.

Zaradi tega in zaradi ob- vez iz družbenega dogovora mora biti v interesu republi- ke in občin, da zagotovijo potrebna sredstva. Republi- ka bo sredstva za nadome- stilo dela obresti razdelila med občine glede na njih deleže kmetijstva v struktu-

ri gospodarstva oziroma njih ekonomsko moč, pri če- mer bo večji del sredstev odpadel na gospodarsko šibkejše, kmetijsko po- membnejše občine. Po pred- logu zakona bo republika zagotovila sredstva za nado- mestilo v proračunu, kar pa ne velja za občine. Predlog zakona govori le o sred- stvih, ki naj bi jih občine prispevale; le-te pa jih lah- ko zbirajo v občinskem pro- računu ali pa; kar je tudi smotrno, na podlagi združe- vanja sredstev vsega gospo-:

darstva v občini.

2. Predlog, da naj nadome- stilo obresti velja za vse kredite, ki jih hranilno-kre- ditne službe posredujejo kmetom kooperantom ne glede na vir sredstev, je v nasprotju z osnovnim nače- lom poenotenja kreditnih pogojev za vse kmetijske proizvajalce, ob upoštevanju slabših proizvodnih pogojev v nekaterih, po predlogu za- kona opredeljenih, območij.

3. Pripomba naj bi se med območja, za katere prispeva republika celotno nadome- stilo dela obresti, upoštevale tudi barjanske občine ni sprejemljiva. Predlog zakona (in tudi že osnutek) izhaja iz predpostavke, da se po- razdelitev obsega nadomesti- la med republiko in občino izvede na podlagi ekonom- ske razvitosti posameznih občin. V tem je tudi smisel razvrščanja občin v katego- rije glede na število kmeč- kega prebivalstva.

4. Nekatere občine so pred- lagale, da se ponovno preuči kriterij razvrščanja občih glede n delež kmečkega pre- bivalstva, pri čemer je bilo opozorjeno, da se po novih predpisih kmet opredeljuje drugače kot je to opredelje- no pri popisu prebivalstva, še posebno glede mešanih kmetij.

Glede na to, da razvršča- nje občin po deležu kmečke- ga prebivalstva po podatkih Zavoda SR Slovenije za sta- tistiko ne vpliva na odobra- vanje nadomestil dela obre- sti pri kreditih za posamez- ne kmete - kooperante in gle- de na to, da je delež meša- nih kmetij nedvomno po- sredno tudi odraz ekonom- ske razvitosti občin, IS Skupščine SR Slovenije so- di, da je razvrstitev občin po predlogu zakona najpri- mernejša in zato teh pri- pomb v predlogu zakona ni upošteval.

5. Pripombo, da naj bodo do nadomestila dela obresti upravičene hranilno-kreditne službe, ki namenijo za kre- dite kmetom - kooperantom najmanj četrtino sredstev hranilnih vlog — samo kme- tov, ni sprejemljiva, ker bi osvojitev takega načela bila v nasprotju z glavnim name- nom hranilno-kreditnih služb in vsemi njihovimi doseda- njimi prizadevanji za pove- čanje obsega hranilnih vlog ih njihovo organizirano vla- ganje, predvsem v kmetijsko proizvodnjo: V tem je pri- tegnitev sredstev hranilnih vlog občanov nekmetov za razvoj kmetijstva še poseb- no kvaliteta hranilno-kredit- nih služb, ki se je vsekakor ne gre odrekati.

6. Predlog po katerem naj bi se obrrfočje celotne koro- ške regije glede na obmejno lego in. skupno hranilno-kre- ditno službo opredelilo kot obmejno ni mogoče upošte- vati v predlogu tega zakona,, ker se bodo obmejna pod- ročja opredelila z drugimi predpisi.

III.

Določbe predloga zakona, ki so v primerjavi z osnut- kom spremenjene, nekoliko spreminjajo oceno potreb- nih sredstev za nadomestilo dela obresti, kot jo je na podlagi osnutka zakona pri- pravila Zveza hranilno-kre- ditnih služb.

Po dopolnitvi prve alineje 5. člena je pričakovati, da se bodo letne obveze repub- like povečale za približno 90 do 100 tisoč din in za toliko zmanjšale obveze občin.

Določbe drugega odstavka 5. člena predloga zakona lahko v primerjavi z osnut- kom pomenijo enak ali manjši obseg potrebnih sredstev.

Spremenjeni rok (1. 1.

1976) uveljavitve zakona ne spreminja finančne kon- strukcije za letošnje leto, ker se obveznosti poravna- vajo za nazaj. Učinki pred- loga zakona se bodo, v smi- slu zmanjševanja obveznosti družbenopolitičnih skupno- sti, pokazali šele v letu 1977.

Glede na to, da so si vpli- vi navedenih določb predlo- ga zakona, v primerjavi z osnutkom nasprotujoči, jih ni bilo mogoče natančneje ovrednotiti.

Narodni dohodek na prebivalca v obmejnih občinah v primerjavi z narodnim dohodkom na prebivalca v SR Slo- veniji po podatkih Zavoda SR Slovenije za leto 1973

Narodni Indeks dohodek (N. D. SR Slovenije,

v din = 100)

VPRAŠANJA DELEGACIJ IN DELEGATOV

ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 11.6. 1975

SR Slovenija Dravograd Gornja Radgona Izola

Jesenice - Kamnik Koper Kranj Lenart Lendava Maribor Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Piran

Radlje ob Dravi Radovljica

Ravne na Koroškem Sežana

Tolmin Tržič

24.732 20.711 15.160 24.390 30.085 23.945 33.778 30.768 6.206 13.155 26.381 16.102 13.012 29.998 43.043 14.897 25.416 26.412 25.853 16.599 28.128

100,0 83,7 61,3 98,6 121,6 96,8 136,6 124,4 25,1 53,2 106,7 65,1 52,6 121,3 174,0 60,2 102,8 106,8 104,5 67,1 113,7

Vir: Zavod SR Slovenije za statistiko — Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1975, III. zvezek, Družbeni pro- dukt in narodni dohodek 1969—73.

Cene PTT storitev Delegat Stanko Jaki je v imenu skupine delegatov za gospodarska področja 30.

okoliša (s sedežem v Ljub- Ijani-Centeir) vprašal, kaikšni ufcrepi so predvideni ter kdo in kdaj jih bo izvedel, da bi v Slovenci omogočili pospe- šen razvoj zmogljivosti PTT prometa. Posebej je navedel, da predlogi za povečanje cen PTT storitev za letošnje leto niso bili taJco ugodno rešeni ter v takem obsegu, kot' v drugih republikah, čeprav imamo medrepubliški dogo- vor o usklajevanju cen.

Namestnik predsediika re- publiškega komiteja za trži- šče in cene Aleksander škra- ban je odgovoril: Cene PTT storitev, ki so v republiški pristojnosti, so se lani pove- čale v povprečju za 7,8 %.

Dogovor o izvajanju politike cen v letu 1075. ki so ga fe- bruarja letos podpisale vse republike in pokrajine, med drugim zavezuje vse republi- ške in pokrajinske organe, da cene izdelkov in storitev za katere so pristojne republike in pokrajine, zadrže v okvi- rih, ki jih določa, resolucija in ta dogovor. Po dogovoru so vse republike in pokrajine izdelale konkreten program izvajanja politike cen. Pro- gram naj bi zagotovili, da se bodo letos cene manj pove- čevale kot lani, kar pomeni, da mora biti tudi dinamika

rasti cen usklajena. Zato je v programu naše republike predvideno, da se bodo cene PTT storitev povečale za 18 odstotkov in sicer šele v dru- gi polovici tega leta.

Tako kot v Sloveniji so tu- di v drugih republikah in po- krajinah sprejeli svoje pro- grame o izvajanju politike cen ter določili svojo dinami- ko povečevanja cen. Pri tem so, še zlasti pri rokih za uve- ljavitev novih cen PTT stori- tev. upoštevali lansko dina- miko ter ekonomski položaj dejavnosti, ki pa je — zara- di razlik v povečevanju cen v prejšnjih letih — po repu- blikah precej različen. Ker so torej programi izvajanja politike cen posameznih repu- blik in avtonomnih pokrajin prilagojeni njihovim specifič- nim razmeram, nadalje lan- ski rasti; ravni in dinamiki cen itn., ni mogoče priča- kovati. da bi te družbenopo- litične skupnosti povečevale cene, za katere so pristojne, v enakih odstotkih in hkrati.

Sodimo, je končal škraban, da bo predvideno povečanje cen v naši republiki takšno, da bo mogoče izvesti pred- nostne naloge na področju PTT prometa, kot so določe- ne v resoluciji o družbeno- ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter njenih ne- posrednih nalogah v letu 1975.

Beneficirana delovna doba Delegat Pavle Trstenjak je v imenu skupine delegatov za gospodarsko področje 13. oko- liša (s sedežem v Mariboru) vprašal, kakšne so možnosti in kaj je bilo doslej storje- nega za to, da bi se delav- kam v tekstilni industriji be- neficiralo delovno dobo ter, ali bi bilo mogoče pokojnin- sko dobo za žene enotno ure- diti v vsej Jugoslaviji tako.

da bi znašala 30 let.

Pomočnik republiškega se- kretarja za delo Franc Bri- celj je odgovoril, da so za za- htevke po beneficiranju zava- rovalne dobe pristojne skup- nosti pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja. Seveda pa morajo upoštevati zvezni zakon ter naš družbeni dogo- vor o osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba beneficirano. Kriterije 7

in pogoje za priznavanje take zavarovalne dobe določa že zvezni zakon, republiški za- kon in republiški družbeni dogovor pa nalagajo skupno- sti, da je pred odločitvi- jo o nekem zahtevku, dobi mnenje republiškega sveta zveze sindikatov, izvršnega sveta Slovenije, gospodarske zbornice Slovenije in republi- škega sekretariata za delo.

Republiški družbeni dogo- vor zahteva, da se določanje delovnih mest. na katerih se šteje zavarovalna doba s po- večanjem, ne uporablja kot sredstvo za skrajševanje zava- rovalne dobe in za zniževa- nje starostne meje za prido- bitev pravice do pokojnine, in tudi ne kot sredstvo za re- ševanje kadrovske in starost- ne strukture zaposlenih. Do- govor opredeljuje, da je na- men beneficiranja v tem, da se varuje zdravje in delovno zmožnost delavcev na poseb- no težkih delovnih mestih, ter da je ta namen dosežen le, če so za takšna delovna mesta in za delavce na njih izvršeni vsd možni varstveni ukrepi.

Predlog za priznanje zava- rovalne dobe s povečanjem na določenih delovnih mestih lahko da organizacija, če je izpolnila varstvene in druge ukrepe, ki jih terja družbeni dogovor, ter če je v ta na- men zagotovila potrebna fi- nančna sredstva. Takemu predlogu mora organizacija priložiti tudi dokaz, da je uredila in opredelila postopek ter način, po katerem se de- lavci v organizaciji odločijo,

»ili se zavarovalna doba na posameznih delovnih mestih šteje s povečanjem; nadalje, dokaz, da so ta delovna me- sta z notranjim aktom ozna- čena kot posebno težka in zdravju škodljiva, poleg tega pa mora predložiti tudi do- kaz, da je določila vire za

Delegat dr. Vladimir Bračič je v imenu skupine delegatov za kultumo-prosvetno pod- ročje 4. okoliša (s sedežem v Mariboru) vprašal: Zakaj?

Republiška konferenca SZDL ni objavila rezultatov javne razprave o slovenski državni himni? Kdaj predvideva pred- sedstvo skupščine SRS, da bomo uresničili 10. člen usta- ve SRS, kd govori o himni?

kritje stroškov, ki bi nastali z benefioiranjem zavarovalne dobe.

Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja do- slej ni prejela predloga, da bi se priznalo delavkam v tekstilni industriji zavaroval- no dobo s povečanjem. Pač pa so slovenski sindikati — na podlagi dogovora s sindi- kati drugih republik in po- krajin — prevzeli pobudo, da se preuči možnosti za benifi- ciramje določenih delovnih mest v jugoslovanski tekstil- ni industriji. Posebna komi- sija. ki so jo ustanovili po dogovoru z gospodarsko zbor- nico Slovenije, preučuje mož- nosti za uresničitev te pobu- de.

Glede pogojev za pridobi- tev pokojnine pa je Bricelj dejal, da so za vso Jugoslavi- jo enotno urejeni z zveznim zakonom. Po teh pogojih pri- dobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine, ko do- polni starost 60 let, zavaro- vanka pa 55 let. in pokojnin- sko dobo 20 let. Ce pa zava- rovanec še nima 20 let pokoj- ninske dobe, pač pa je ima najmanj 15 let, pridobi pra- vico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let, za- varovanka pa 60 let. Zavaro- vanec ali zavarovanka prido- bi pravico do starostne po- kojnine tudi. ko dopolni 40 oziroma 35 let pokojninske dobe, ne glede na starost.

V dosedanjih razpravah ob usklajevanju zveznega in re- publiškega zakona z ustavo (rok za uskladitev zveznega zakona poteče konec leta 1976, za republiški zakon ko- nec leta 1977) še ni bilo pred- lagano, da bi omejili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Celo na- sprotno — izražena so stali- šča, naj bi pokojninski sis- tem spodbujal delovne ljudi, da čimdlje ostajajo v delov- nem razmerju.

Ali je mogoče to delegatsko vprašanje smatrati kot pred- log za izdajo zakona o hitani SRS?

Predsednik republiškega ko- miteja za kulturo Andrej Uj- oič je posredoval naslednji odgovor republiške konferen- ce SZDL:: »24. oktobra 1972 je dal izvršni odbor republi- ške konference SZDL Slove- nije v javno raspravo te-

meljne kriterije za izbor slo- venske državne himne. Hkra- ti je izvršni odbor RK SZDL ponudil v javno razpravo predloge naslednjih pesmi, ki bi prišle v poštev kot slo- venska državna himna: »Na- prej zastava slave«, glasba Davoirin Jenko, tekst Simon Jenko; »Zdravljica« — tekst France Prešeren, glasbena pri- redba Stanko Premrl — kot himna naj se poje in igra predzadnjo kitico; »Naša zem- lja«, glasba Marijan Kozina, besedilo Mile Klopčič. O teh kriterijih in predlogih IO RK SZDL je bila javnost ob- širno obveščena novembra 1972 prek sredstev informira- nja. predlogi pesmi pa so bi- li novembra 1972 izvajani tudi na RTV Ljubljana in sicer v 4 izvedbah :vokalni, vokalno- instruimeotalni, orkestralni in v izvedbi godbe na pihala.

O predlogu IO RK SZDL so se pismeno izrekli izvršni od- bori ali konferenoe občinskih konferenc SZDL. Za mnenje so bili povprašani tudi izvr- šilni organi samoupravnih in- teresnih skupnosti, nekatere družbene organizacije, društ- va in ustanove. Enak posto- pek je izpeljal tudi večji del izvršnih odborov SZDL na ravni občine. Razprava je tra- jala od pomladi 1973. Poseb- na delovna skupina, ki je spremljala potek javne raz- prave, je ugotovila, da je bi- la razprava skrbno priprav- ljena in dobro vodena. Poka- zala je, da prideta v poštev kot možna predloga za, slo- vensko državno himno »Na- preO zastava slave« (poudarja jo predvsem njena tradicio-

Delegat Jože Piikl je v ime- nu skupine delegatov za go- spodarsko področje 24. oko- liša (s sedežem v Kamniku) vprašal: V kakšni fazi so pri- prave na program razvoja us- merjenega izobraževanja v SR Sloveniji, predvsem gle- de mreže tovrstnih izobraže- valnih zavodov in kako izvrš- ni svet ocenjuje prizadevanja posameznih občin za obliko- vanje centrov usmerjenega izobraževanja? Ali se že pri- pravlja izhodišča za obliko- vanje sistema financiranja gradnje šol v SR Sloveniji v prihodnjih petih letih, in kak- šne so poglavitne značilnosti teh izhodišč?

nalnost. njen himnični zna- čaj in spevnost) ter »Zdravlji- ca«. V zvezi z obema predlo- goma so bile potrebne še ne- katere konzultacije v republi- ki, kar je postopek s spre- jemom slovenske državne himne zavleklo. V kratkem bo o rezultatih javne razpra- ve razpravljajo predsedstvo RK SZDL Slovenije, ki bo nato svoje stališče posredova- lo javnosti in pristojnim or- ganom v republiki.«

V drugem delu delegatske- ga vprašanja pa je Ujčič po- jasnil, da mora predlog za izdajo zakona o slovenski dr- žavni himni obsegati kompo- zicijo z besedilom, ki naj se proglasi kot himna. Delegat- skega vprašanja, ki ga je za- stavil dr. Bračič se torej ne more smatrati kot predlog za izdajo zakona. -

Ujčič je dodal, da zakono- dajni program Izvršnega sve- ta zajema zlasti tiste zakone, s katerimi se urejajo družbe- no ekonomski odnosi v skla- du z novo ustavo. Zato je v tem programu dana prednost zakonom, ki so po ustavnem zakonu za izvedbo ustave SRS označeni kot nujni. Pri zakonu o slovenski himni gre za specifičen predpis. Zanj je potrebno predvsem predhod- no delo za izbiro ustreznega predloga za državno himno, takšnih predlogov pa ni mo- goče programirati tako. kot druge zakonske predloge.

Predlog zakona o slovenski državni himni bo predložen Skupščini SRS po ustreznem postopku, ko bo — na način, kd smo ga določili — iabraai predlog za himno.

Namestnik predsednika re- publiškega komiteja za izo- braževanje Leopold Kejžar je odgovoril: Razvojni programi usmerjenega izobraževanja bodo morali zagotoviti ures- ničevanje celovitih vzgojno- šzobraževalnih smotrov socia- listične samoupravne družbe, hkrati pa omogočiti, da se bo vsebina in organizacija vzgoj- no-izobraževalnega dela pri- lagajala potrebam posamez- nih panog, dejavnosti in ob- močij. Predvsem je treba omogočiti, da se bo dvignila raven splošne izobrazbe de- lavcev, zlasti še njihova mark- sistična, delovna in poliitčna usposobljenost. Izobraževa- Kdaj slovenska himna"

Usmerjeno izobraževanje

nje bo torej treba usmerjati v skladu z interesi in potre- bami združenega dela, ki se bo v ta namen tudi ustrezno organiziralo v posebnih izo- braževalnih skupnostih. Po- vezovanje vzgojno-izobraževal- nih organizacij v centru us- merjenega izobraževanja za večje skupine poikiice<v⁽ za vse poklice posameznih strok ali za vse poklice posameznih proizvodnih panog ali dejav- nost^ bo moralo biti v skla- du z interesi in potrebami združenega dela. Organizira- no bo moralo biti tako, da bo mogoče racionalno in kva- litetno izobraževanje, upošte- vajoč pri tem interese delov- nih ljudi in občanov za smo- trno razporeditev izobraže- valnih organizacij, tako da bodo splošno dostopne.

Zakon o izobraževalnih skupnostih med drugim si- stemsko ureja financiranje in gradnjo šol. Izobraževalne skupnosti sprejemajo po do- ločilih tega zakona progra- me za razvoj izobraževalne dejavnosti ter zagotavljajo sredstva za njen razvoj in za investicije na tem področju.

Z obveznimi prispevnimi stop- njami je mogoče zagotavlja- ti predvsem financiranje do- govorjenih programov ures- ničevanja nalog, ki izhajajo iz ustavnih in zakonskih do- ločil.

Financiranje razširjene de- javnosti pa praviloma spada med dodatno dogovorjene ali posebne naloge, ki so po na-

čelih zaikona o izobraževalnih skupnosti predmet posebnega samoupravnega sporazumeva- nja. Samoupravno sporazu- mevanje o financiranju inve- sticijskih objektov se uve- ljavlja pri neposrednem zbira- nju sredstev za gradnjo do- ločenih objektov, kot tudi pri vzajemnem in solidar- nem financiranju investicij v okviru posameznih panog ali območij. Vselej pa mora biti zbiranje sredstev po obveznih prispevnih stopnjah in na podlagi samoupravnih spora- zumov dogovorjeno tako, da je v skladu z družbenim pla- nom razvoja in družbenoeko- nomsko politiko.

Izobraževalne skupnosti so osnovni nosilci razvoja na področju vzgoje in izobraže- vanja ter usklajevalci intere- sov po kadrih na vseh pod- ročjih združenega dela. Za uresničevanje razvojnih na- log na področju vzgoje in izobraževanja v obdobju 1976

—1980 bodo te skupnosti sklepale samoupravne spora- zume in družbene dogovore tudi financiranje gradnje šol.

V interesu združenega dela je, da na podlagi svojih, raz- vojnih potreb po kadrih ob- likujejo v okviru samouprav- nih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobra- ževanja takšne razvojnfe pro- grame, da bo zagotovljen po- treben povečan obseg in ka- kovosti izobraževanja, ter da za te programe zagotove tudi potrebna materialna sred- stva.

ZBOR OBČIN 11. 6. 1975

Zdravstveno varstvo borcev NOV Delegat Stane Hrast (ob-

čina I^ubtjana-Bežigrad) je po odgovoru na vprašanje o zdravstvenem varstvu borcev NOV, ki ga je dobil na prej- šnji seji zbora občin, zasta- vil dopolnilno vprašanje:

»Republiška skupnost zdrav- stvenega zavarovanja naj da tudi podaibke, koliko so se la- hko borci NOV v letu 1974 zdravili v naravnih in klimat- skih zdraviliščih.«

V imenu republiškega ko- miteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov je Just Miklavc odgovoril: »Re- publiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških in- validov je od zdravstvene sfcupnosti Slovenije dobil po-

datke regionalnih zdravstve- nih skupnosti o borcih NOV, ki so jih lani prek pristojnih zdraviliških komisj poslali na podaljšano ali nadomestno bolnišnično zdravljenje v naravna zdravilišča, do kate- rega imajo pravico pod po- goji, ki veljajo za zavarovan- ce — delavce po 86. čleou za- kona o zdravstvenem varstvu.

Iz teh podatkov na vprašanje delegata Staneta Hrasta ni mogoče zadovoljivo odgovo- riti.

Iz teh podatkov pa je raz- vidno, da so regionalne zdravstvene skupnosti lani poslale na nujno zdravljenje (se pravi, da so plačale vse stroške zdravljenja) 177 bor-

oev NOV, na koristno zdrav- ljenje pa 840 borcev — za slednje so stroške zdravstve- nih storitev poravnale regio- nalne zdravstvene skupnosti, stroške nastanitve in druge stroške pa republiški prora- čun. zveza združenj borcev NOV ali borci sami.

Ti podatki pa so le približ- na, saj iz njih ni mogoče ugo- toviti, kolilko borcev je bilo npr. poslanih na nujno zdrav- ljenje. Ce upoštevamo, da je bilo lani poslanih na' zdrav- ljenje 618 borcev, za katere je bil plačnik republiški pro- račun, potem smemo kljub temu, da nimamo popolnih podatkov, reči, da je bilo la- ni na tem področju le malo storjenega. Nekatere regio- nalne zdravstvene skupnosti si za zdravljenje borcev NOV bolj prizadevajo. Novomešika skupnost je lani npr. posla- la na nujno zdravljenje 41

borcev, predlani pa celo 80.

Tudi v nekaterih drugih re- gionalnih skupnosti si v tem oziru bolj prizadevajo (npr.

Ravne na Koroškem, Nova Gorica. Celje), vendar pa je videti, da v zdravniških komi- sijah preveč računajo s tem, da bo borce, čeprav so za- varovani, poslal na nujno zdravljenje kdo drug.

Po odgovoru, ki ga je repu- bliški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških inva- lidov dal na delegatsko vpra- šanje Staneta Hrasta na seji Zbora občin 21. maja, je ko- mite predlagal vsem občin- skim skupščinam, naj za do- polnilno zdravljenje borcev združujejo v občinah sred- stva interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organiza- cij. organizacij združenega dela ter drugih, ki so si že doslej prizadevali na tem področju. Republiški komite meni, da je to najbolj ustre-

PODALJŠANO ALI NADOMESTNO BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE BORCEV NOV V NARAVNIH

ZDRAVILIŠČIH V LETU 1974 Nujno Koristno Regionalna zdrav- zdravljenje zdravljenje

stvena skupnost A b Skupaj

1. Celje 28 2. Koper 22 3. Kranj — 4. Ljubljana — 5. Maribor — 6. Murska Sobota 18 7. Nova Gorica 27 8. Novo mesto 41 9. Ravne na Koroškem 41

36 71

44 3 96 47 122

64 93 92 329 44

21

123 88 163 Skupaj (177) (419) 1017 OPOMBI:

1. Pregled je sestavljen po podatkih regionalnih zdravstvenih skupnosti. RZS Kranj in RZS Ljubljana nista ločili svojih poročil borcev na nujnem in koristnem zdravljenju, tem- več sta prikazali samo skupno število borcev NOV, ki so bili na podaljšanem ali nadomestnem bolnišničnem zdrav- ljenju.

2. Regionalne zdravstvene skupnosti so krile celotne stroške nujnega zdravljenja in stroške zdravstvenih storitev in nege koristnega zdravljenja.

Stroški oskrbe (stanovanje in hrana) za koristno zdravlje- nje so se krili iz različnih virov, kot: regionalne zdrav- stvene skupnosti, republiški proračun, občinski proračuni, Zveza borcev ali borci sami

9

zen način in da bodo tudi učinki najboljši iin najhitrej- ši. Republiška komiteja za vprašanja borcev NOV in vo- jaških invalidov ter za zdrav- stveno in socialno varstvo bo- sta na tem področju v pri- hodnje še tesneje sodelovala.

Predvsem bo treba takoj raz- širiti oblike organizirane skr- bi za zdravljenje borcev ter zato ustanavljati ambulante, dispanzerje itn. Takoj je tre- ba začeti z vodenjem ustrez- ne evidence, kaijiti sedanja skupna evidenca pacientov ne daje pregleda o opravljenem delu pri adravljemju borcev

Delegat Janez Šporair (ob- čina Ljubljana-šiška) je vpra- šal; kako občine iavadajo 50.

člen zakona o starostnem za- varovanju kmetov. To zakon- sko določilo jim namreč da- je zastavno pravico na nepre- mičninah tistega zavarovanca, za katerega plačajo prispe- vek za zavarovanje.

Pomočnik republiškega se- kretarja za delo Franc Bri- celj je odgovoril: Delegatovo vprašanje smo posredovali predsednikom izvršnih sve- tov vseh občinskih skupščin v Sloveniji, in jih prosili, naj nam pošljejo odgovore, kako izvajajo to zakonsko določi- lo. Do 6. junija nam je od- govorilo 27 občin.

Iz odgovorov je razvidno, 1. da se v 19 občinah še

Delegat Fraric Korošec (ob- čina Kranj) je vprašal: »Za- kon o starostnem zavarova- nju kmetov še ni rešil vpra- šanj , kakršno je npr. pravi- ca do starostne pokojnine za kmetovo ženo ter pravica do invalidnine in invalidskega dodatka. Naša delegacija me- ni da je treba te pravice prniznati in sprašujemo, ali bodo spremembe zakona o starostnem zavarovanju kme- tov razširile pravice zavaro- vancev v tem smislu, in kdaj bo izvršni svet predlagal te spremembe?«

Pomočnik republiškega se- kretarja za delo Franc Bri- celj je odgovoril: S spre- membo zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki je bi- la sprejeta leta 1973, je kme- čki gospodinji praktično že priznana pravica do osebne

NOV. Vse regionalne zdrav- stvene Skupnosti namreč po- ročajo, da posebnih razvidov o borcih nimajo, ne o nuj- nem, ne o koristnem zdrav- ljenju.

Republiški komite za vpra- šanja borcev NOV in vojaš- kih invalidov bo v sodelova- nju z republiškim komite- jem za zdravstvo in socialno varstvo skušal pripraviti plan potreb za dopolnilno zdrav- ljenje borcev NOV najkasneje do oktobra 1975 in ga vklju- čiti v program za vsakoletno združevanje sredstev, name- njenih za splošno in skupno porabo v SR Sloveniji.

niso opredelili glede izvaja- nja te določbe in niso pred- lagali krajižbe zastavne pravi- ce na nepremičninah zavaro- vanca, svojega dolžnika;

2. da so v 8 občinah

— predlagali vknjižbo, ka- dar je zavarovanec na to pri- stal; v prihodnje jo bodo predlagali ne glede na to, ali bo pristal aU ne;

— predlagali vknjižbo le, če zavarovanec ni plačal dolžnega zneska (za odpis ni- so predlagali vknjižbe);

— predlagali so vknjižbo samo za večje, ne pa za manjše terjatve;

— so sicer sklenili predla- gati vknjižbo, vendar pa tega niso storili, ker je zave- zanec ali njegov zakoniti de- dič odpis prej poravnal.

starostne pokojnine.

Osnutek zakona o novih spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavaro- vanju kmeitov se že priprav- lja. Pri tem smo kot eno po- glavitnih dilem obravnavali tudi vprašanje, ali naj bo starostno zavarovanje kmetov tudi v bodoče samostojno, ali pa naj se vključili v po- kojninsko invalidsko zavaro- vanje delavcev, bodisi kot po- sebna veya ali pa v celoti spo- jeno z delavskim zavarova- njem.

Po mnenju, ki je doslej prevladovalo, se predpostav- lja možnost združitve sta- rostnega zavarovanja kme- tov s pokojninsko-invalidskim zavarovanjem. Smatra pa se, da naj to ne bi dosegli z za- konsko prisilo, temveč v pro- cesu dogovarjanja in spora-

zumevanja prizadetih dejav- nikov. Pripravlja se tudi po- buda za razgovore o možno- stih in načinu združitve. Os- nutek zakona o spremembi zakona o starostnem zavaro- vanju kmetov bo izvršni svet predložil skupščini SRS juli- ja. Zavarovanje kmetov za sta- rost danes urejata dva zako- na: zakon o starostnem zava- rovanju kmetov in zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Slednji določa, da se lahko oseba, ki z oseb- nim delom opravlja kmetij- sko dejavnost, zavaruje v istem obsegu kot oseba, ki je v delovnem razmerju, in to v primerih, ko združuje svoje delo in delovna sred- stva z zadrugo, z obratom za kooperacijo ali z drugo or- ganizacijo združenega dela ter dosega pri takem proiz- vodnem sodelovanju najmanj osebni dohodek, ki je s sa-

Delegat Ciril Somrak in ne- kateri drugi delegati obalne skupnosti Koper so vprašali, kdaj se bo nadaljevalo delo na odseku avtomobilske ceste Raadrto—Senožeče.

Samostojna svetovalka v republiškem komiteju za pro- met in zveze Mara Fabjančič je posredovala naslednji od- govor republiške skupnosti za ceste: 18. februarja 1975 je bila raspisana licitacija za prvo etapo gradnje odseka avtomobilske ceste Razdr- to — Senožeče. Projektant- ski predračun za prvo eta- po je znašal 168 milijonov dinarjev. Ker je bilo za prvo etapo zagotovljenih le 93 mi- lijonov dinarjev, in to iz tu- jega posojila, je bila na lici- taciji izvajalcem postavljena zahteva, da gradnjo krediti- rajo s 50 odstotki.

Ponudbe, ki so prispele, so presegle projektantski pred- račun za 70 odstotkov, poleg tega pa so ponudniki nudili znatno manj kreditov od zahtevane vsote. Najnižja po- nudba je znašala 306 milijo- nov 777 tisoč dinarjev, pri

moupravnim sporazumom do- ločen kot tisti najnižji oseb- ni dohodek delavca v združe- nem deilu, ki delavcu še za- gotavlja socialno varnost.

Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS in zadružna zveza SRS sta sklenili pogodbo o izva- janju tega določila. V pogod- bi so dogovorjene zavaroval- ne osnove od najmanj 1100 do največ 2300 dinarjev. To pomeni, da se pokojnino ose- be, ki se zavaruje v delav- skem zavarovanju, določa v odstotku, ki je odvisen od dolžine priznane pokojninske dobe. Skupnost pokojninske- ga in invalidskega zavarova- nja je določila tudi višino in način plačevanja prispevka, ki ga plačuje taka oseba, da se ji čas kmetijske dejavno- sti pred 1. 1973 se pravi pred sprejetjem tega določila, všte- je v pokojninsko dobo.

tem pa je bil ponuđen kre- dit le v znesku 60 milijonov dinarjev.

Investicija torej ni bila fi- nančno pokrita. Zato so mo- rali samoupravni organi re- publiške skupnosti za ceste odjožilti začetek gradnje, hkrati pa so sklenili, da se sredstva tujega posojila v znesku 93 milijonov dinarjev uporabi za delno kritje po- dražitev pri gradnji avtomo- bilske ceste Hoče—Arja vas (Leveč).

Predlog za spremembo na- mena tujega posojila so že dali izvršnemu svetu Slove- nije v odobritev.

Glede na to, da vprašanja vira in obsega sredstev za cestno gospodarstvo v nasled- njih letih še niso rešena, je težko reči, kdaj se bodo zače- la dela na odseku Razdrto—

Senožeče. Ko bomo letos raz- pravljali o srednjeročnem programu cestnih del za ob- dobje 1976—1980, bomo vse- kakor "odločili tudi o obse- gu in časovni razporeditvi del pri gradnji avtomobilskih cest.

Rekonstrukcija ceste Delegat Karel Satelšek (ob- čina Postojna) je vprašal, kaj bo z rekonstrukcijo ce- ste Postojna—Rupa, ki je za- prta za težja vozila; zakaj je iz programa rekonstrukci- je cest v SRS ta cesta sko- raj popolnoma izključena;

Postojna—Rupa kdaj se bo začelo rekonstru- irati cesto Kozina—Rupa, ki je sedaj obvoznica za zaprto cesto Postojnar—Rupa?

Samostojna svetovalka v Republiškem komiteju za promet in zveze Mara Fabjan- čič je posredovala naslednji Zastavna pravica na nepremičninah kmeta

■— zavarovanca

Starostno zavarovanje kmetov

Avtomobilska cesta Razdrto—Senožeče