Na podlagi 5

(1)

RAD N I LIST SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

»LKA!)NI LIST SFRJ« izhaja v srbsko- hrvatski oziroma hrvatskosrbskl, slo- venski in makedonski izdaji - Oglasi po ceniku - Ziio račun pri službi druž- benega knjigovodstva za naročnino, po-

sebne Izdaje in oglase 698-3-291-2.

Sreda, 13. marca 1968 BEOGRAD

ŠTEVILKA 10. LETO XXIV.

Cena te številke Je 1,80 dinarjev — Akontacija naročnine za leto 1968 znala 60. - dinarjev — Uredništvo: Ulica Jo- vana Ristića št. 1. PoŠt predal 221. Te- lefoni: centrala 50-931, 50-932, 50-933 in 50-934: uaročninski oddelek 51-732. pro-

dajni oddelek 51 <71.

113.

Na podlagi 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (»Uradni list SFRJ« št. 31/67) je določila Zakonodajno- -pravna komisija Zvezne skupščine na svoji seji dne 9. novembra 1967 spodnje prečiščeno besedilo zakona o sredstvih gospodarskih organizacij.

Prečiščeno besedilo zakona o sredstvih gospodarskih organizacij obsega zakon o sredstvih gospodarskih organizacij (prečiščeno besedilo) — (»Uradni list FLRJ«

št. 17/61) ter njegove spremembe in dopolnitve, objav- ljene v »Uradnem listu FLRJ« št. 30/62 in 53/62 in

»Uradnem listu SFRJ« št. 14/65, 56/65, 29/66, 1/67, 7/67 in 31/67, v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati oziroma od kdaj se uporabljajo.

AS št. 843

Beograd, 9. novembra 1967

Nadomestuje predsednika Zakonodajno-pravne

komisije član komisije:

Zoran Polič , s. r.

ZAKON

O SREDSTVIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ (prečiščeno besedilo)

I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen

Gospodarske organizacije uporabljajo zemljišča, rude, vode in druga naravna bogastva ob pogojih, ki jih določa poseben zakon

2. člen

S tem, da kdo da gospodarski organizaciji na kakr- šnikoli podlagi sredstva, še ne pridobi pravice deliti njen dohodek in tudi ne drugih pravic glede njenega upravljanja.

3. člen

Sredstva, ki jih gospodarska organizacija izloča iz dohodka za razširitev materialne podlage svoje dejavnosti in za zadovoljitev drugih potreb, ter sredstva, ki jih pridobi s kreditom ali z drugimi kreditnimi posli ali na kakšni drugi podlagi, ki jo določa ta zakon, so njena sredstva, ki jih gospodarska organizacija uporablja in z njimi razpolaga v skladu z zakoni in druž- benimi plani.

Sredstva, ki jih izloča iz dohodka za razširitev materialne podlage svoje dejavnosti in za zadovoljitev drugih potreb, in sredstva, ki jih pridobi, ne da bi jih morala vrniti, razporeja gospodarska organizacija v svoje sklade po določbah tega zakona.

Sredstev, ki jih pridobi s krediti in drugimi kreditnimi posli, gospodarska organizacija ne razporeja v svoje sklade, temveč jih uporablja po njihovem namenu.

4. člen

Sredstva, ki jih ustvari s svojo dejavnostjo ali pridobi s krediti in z drugimi kreditnimi posli ali na kak- šni drugi podlagi, ki jo določa ta zakon (prvi odstavek 3. člena), sme gospodarska organizacija uporabljati (pravice uporabe) v skladu z določbami tega zakona.

Pravica uporabe obsega tudi pravico razpolaganja s sredstvi, vštevši tudi združevanje sredstev za doseganje skupnih poslovnih ciljev.

5. člen

Gospodarska organizacija ima pravico do zakonite- ga varstva pred kakršnimkoli kršenjem pravice uporabe sredstev

6. člen

Gospodarska organizacija mora izvrševati pravico uporabe s skrbnostjo dobrega gospodarja.

7. člen

Z gospodarsko organizacijo so mišljene po tem zakonu tudi druge organizacije, ki redno in trajno ustvarjajo dohodek na načelih gospodarskega poslovanja, če ni zanje z zveznimi predpisi določen poseben način Ji- nanciranja.

Z organizacijami so po tem zakonu mišljene tudi vse zadruge, ki se ukvarjajo z gospodarstvom.

Zasebni obrti se ne štejejo za gospodarske organizacije po tem zakonu.

Pravice, ki jih ima po tem zakonu delavski svet podjetja, imajo v drugih gospodarskih organizacijah njihovi najvišji upravni organi.

8. člen

Določbe tega zakona se nanašajo tudi na javne ceste, če ni v posebnem zakonu drugače določeno.

II. RAZPOREDITEV SREDSTEV IN SKLADI 1. Delitev dohodka

9. člen

Gospodarska organizacija deli dohodek na osebne dohodke delavcev in na sklade.

Gospodarska organizacija deli dohodek na osebne dohodke delavcev in na sklade po osnovah in merilih, ki jih sama določi.

Osnove in merila za delitev dohodka določa gospodarska organizacija s statutom ali drugim splošnim aktom (splošni akt o delitvi dohodka).

10. člen

S splošnim aktom o delitvi dohodka se določijo po- leg osnov in meril za delitev dohodka na osebne dohodke delavcev in na sklade tudi načela za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohpdke delavcev,

V splešnem aktu o delitvi dohodka je lahko do- ločeno, v katerih primerih in ob katerih pogojih^ se lahko delavski svet gospodarske organizacije pri delitvi dohodka odmakne od postavljenih osnov in meril.

(2)

Stran 206 — Številka 10. URADNI LIST SFRJ Sreda, 13. marca 1968.

11 Hen

V splošnem aktu o delitvi dohodka se določijo pravice obratov ter ekonomskih in drugih delovnih enot gospodarske organizacije glede delitve dohodka.

V tem splošnem aktu so lahko določene osnove in merila za ugotavljanje uspehov gospodarjenja enot iz prvega odstavka tega člena in za delitev vsega dohodka med te enote, ali za delitev tistega dela dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke njihovih delavcev, in tistega dela dohodka, ki je namenjen za sklade, ali pa samo za delitev tistega dela, ki je namenjen za osebne dohodke.

Osnove in merila za delitev dohodka med enote m v okviru enot so lahko enotna za vso gospodarsko organizacijo, ali pa različna za posamezne enote.

Osnove in merila za delitev dohodka, ki pripada posameznim enotam, določa delavski svet gospodarske organizacije, ali delavski svet enote samostojno ali v soglasju z delavskim svetom gospodarske organizacije po določbah splošnega akta o delitvi dohodka.

12. člen

Pri določanju osnov in meril za delitev dohodka mora ravnati gospodarska organizacija s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Da ravna gospodarska organizacija s skrbnostjo dobrega gospodarja, se šteje zlasti, če določi za delitev dohodka take osnove in merila, da so z njimi trajno zagotovljena sredstva za razširitev materialne podlage njene dejavnosti in da so sredstva, namenjena za osebne dohodke delavcev m za druge potrebe, v skladu z uspehi gospodarjenja, ki jih je dosegla gospodarska organizacija po prizadevanju delovnega kolektiva.

Pri določanju osnov in meril za delitev dohodka mora upoštevati gospodarska organizacija razmerje med uspehi svojega gospodar j en j.a ter pogoji in uspehi gospodarjenja drugih gospodarskih organizacij.

13- člen

Zaradi uravnavanja svoje politike glede delitve dohodka se lahko gospodarske organizacije sporazumejo med seboj o načelih, po katerih se bodo ravnale pri določanju osnov in meril za delitev dohodka.

14. člen

Splošni akt o delitvi dohodka sprejema delavski svet gospodarske organizacije.

V tem splošnem aktu odloči delavski svet, od katerega dneva se začne splošni akt uporabljati.

Drugi odstavek tega člena velja tudi za splošni akt o spremembah in dopolnitvah splošnega akta o delitvi dohodka.

15. člen

Delavski svet mora dati predlog splošnega akta o delitvi dohodka na vpogled delavcem najmanj 15 dni pred svojo sejo, na kateri naj bi bil splošni akt sprejet.

Pripombe in predloge delavcev na predlog splošne- ga akta o delitvi dohodka mora delavski avet obravnavati in o njih zavzeti stališče.

16, člen

Občinski upravni organ, pristojen za gospodarsko panogo, ki ji pripada gospodarska organizacija, lahko zahteva od nje. naj mu pošlje splošni akt o delitvi dohodka, da ga predloži v obravnavanje občinski skup'- ščini

17. člen

Občinska skupščina lahko poda pripombe k sploš- nemu aktu o delitvi dohodka oziroma lahko da gospodarski organizaciji priporočila, če misli, da osnove in merila, ki jih je določila v splošnem aktu, niso v skladu z gospodarsko politiko, izraženo v družbenih planih in predpisih.

18. člen

Pripombe in priporočila občinske skupščine ter skupščine širše družbeno-politične skupnosti mora delavski svet obravnavati in sporočiti svoje stališče ob- činski skupščini oziroma skupščini širše družbeno-po- litične skupnosti v 30 dneh od dneva, ko je pripombe oziroma priporočila prejel.

Pripombe in priporočila iz prvega odstavka tega člena je treba sporočiti delavcem gospodarske organizacije.

Ce ima gospodarska organizacija v svoji sestavi organizacijske enote, ki imajo organe delavske uprave, je treba pripombe in priporočila iz prvega odstavka tega člena sporočiti njim.

Pri obravnavanju pripomb in priporočil iz prvega odstavka tega člena mora delavski svet obravnavati tudi mnenje delavcev gospodarske organizacije oziro^

ma upravnih organov organizacijskih enot.

19. člen

Dohodek se dokončno razdeli na osebne dohodke delavcev in na sklade z zaključnim računom gospo

darske organizacije.

20 člen

Med letom doseženi dohodek sme gospodarska organizacija do zaključnega računa uporabljati za izpla- čevanje osebnih dohodkov delavcev po periodičnih ob- računih in za plačevanje prispevkov, ki se plačujejo glede na osebne dohodke: ter za obratna sredstva.

Ostanek med letom doseženega dohodika, ki ga ne uporabi v namene iz prvega odstavka tega člena, sme imeti gospodarska organizacija na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva.

2. Skladi 21. člen

Del dohodka, ki je namenjen za sklade, razporedi delavski svet gospodarske organizacije v posamezne sklade.

Gospodarska organizacija ima tele sklade:

1) poelovni sklad, 2) rezervni sklad, ,3) sklad skupne porabe

22. člen

Denarna sredstva, kd jih pridobi gospodarska organizacija z aktom o njeni ustanovitvi ali pa z dotacijo oziroma sanacijo, se razporedijo med osebne dohodke delavcev in med sklade gospodarske organizacije iz 21. člena tega zakona glede na namen, ki jim je do- ločen v aktu o ustanovitvi, o dotaciji oziroma sanaciji.

Ce v aktu iz prvega odstavka tega člena sredstvom ni določen namen, gredo ta sredstva v celotni dohodek gospodarske organizacije.

23. člen

Stvari, tel jih pridobi z aktom o ustanovitvi ali s pogodbo o prenosu sredstev brez povračila, vloži gospodarska organizacija v sklade Iz 21. člena tega za-

(3)

Sreda, 13. marca 1968. URADNI LIST SFRJ Številka 10. — Stran 207.

ком glede na namen, ki jim ga določa akt oziroma pogodba.

Ce v aktu ali pogodbi ni določen namen stvari, do- loči delavski svet gospodarske organizacije, v kateri sklad naj se vložijo.

24. člen

Gospodarska organizacija vlaga v poslovni sklad del celotnega dohodka, ki ustreza znesku obveznosti do družbene skupnosti, katerih je po tem zakonu ali po posebnih predpisih Zvezne skupščine oproščena z za- vezo. da vloži ta del celotnega dohodka v svoje sklade.

25. člen

Gospodarska organizacija, ki doseže večji dohodek, kot znašajo delavcem izplačani osebni dohodki, mora odvesti iz dohodka, ki presega izplačane osebne dohodke, v rezervni sklad najmanj znesek, ki ustreza 2r/o od obratnih sredstev, s katerimi je razpolagala v letu, za katero deli dohodek.

Ko dosežejo skupna sredstva rezervnega sklada 10% obratnih sredstev, s katerimi je gospodarska organizacija povprečno razpolagala v zadnjih treh letih, neha njena obveznost vlaganja v rezervni sklad.

Ce se zmanjšajo sredstva rezervnega sklada pod znesek, ki je določen v drugem odstavku tega člena, mora gospodarska organizacija spet vlagati v rezervni sklad, dokler ne doseže določenega zneska.

Ne šteje se za obratna sredstva v smislu prvega odstavka tega člena znesek, ki ga dobi gospodarska organizacija kot kredit, da bi mogla na kredit prodajati svoje proizvode oziroma opravljati svoje storitve.

26. člen

Za gospodarske organizacije posameznih dejavnosti, ki so jim zaradi splošnih pogojev poslovanja in gi- banj na trgu potrebna večja rezervna sredstva, lahko določi zvezni sekretar za finance v soglasju z Zveznim izvršnim svetom višjo stopnjo minimalnega vlaganja v rezervni sklad oziroma večji znesek rezervnega sklada.

27. člen

Gospodarske organizacije niso dolžne plačevati v rezervni sklad v smislu prvega odstavka 25. člena tega zakona več kot 50% tistega dela dohodka, ki presega delavcem izplačane osebne dohodke.

28. člen

Ko vloži gospodarska organizacija del dohodka v rezervni sklad, mora dati določen del v rezervni sklad občine oziroma v rezervni sklad republike.

S posebnim zveznim zakonom bo določeno, kolikšen del dohodka morajo gospodarske organizacije odvajati v rezervna sklada iz prvega odstavka tega člena.

29. člen

Gospodarska organizacija lahko vlaga iz dohodka v svoj rezervni sklad tudi več sredstev, kot bi jih morala vlagati po določbah tega zakona.

30. člen

Sredstva rezervnega sklada se smejo prenašati v poslovni sklad samo po 76. in 78. členu tega zakona.

Sredstva sklada skupne porabe se lahko prenašajo v poslovni sklad in v rezervni sklad.

Sredstva, ki jih vloži v rezervni sklad po 29. členu tega zakona, sme prenesti gospodarska organizacija v katerikoli sklad.

O prenosu sredstev iz sklada v sklad po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena odloča delav-.

ski svet gospodarske organizacije.

31. člen

Iz sredstev svojih skladov lahko ustvarjajo gospodarske organizacije skupne sklade ob pogojih, ki jih določa poseben zvezni zakon.

3. Razporeditev sredstev iz kreditov in drugih kredita nlh poslov

32. člen

Sredstva, ki jih pridobi s krediti ali z drugimi kreditnimi posli, uporablja gospodarska organizacija v njihov namen, kakor to določajo zakoniti predpisi iti pogodba. V skladu s tem razporedi gospodarska organizacija sredstva:

1) med osnovna sredstva, 2) med obratna sredstva, 3) med sredstva skupne porabe.

33. člen

Sredstva, ki jih pridobi s kreditom ali s kakšnim drugim kreditnim poslom, odplačuje gospodarska organizacija iz osnovnih sredstev in obratnih sredstev ali iz sredstev skupne porabe, glede na namen, za katerega je bil najet kredit ali sklenjen kreditni posel.

Ш. NAMEN IN UPORAEA SREDSTEV X. Skupne določbe

34. člen

Gospodarska organizacija mora uporabljati osnovna sredstva, obratna sredstva, sredstva rezervnega sklada in sredstva skupne porabe v skladu z njihovim namenom.

35. člen

Gospodarska organizacija kot dober gospodar v smislu 6. člena tega zakona:

— skrbi s potrebnimi ukrepi za varnost in pri- merno hrambo stvari;

— zavaruje stvari;

— skrbi za strokovno in skrbno tehnično ravnanje s stvarmi.

Gospodarske organizacije morajo vzdrževati obratna sredstva in redno skrbeti za tekoča in investicijska popravila osnovnih sredstev ter sredstev skupne porabe.

36. člen

Zvezni sekretar oziroma republiški sekretar, v katerega pristojnost spada zadevna gospodarska dejav- nost, lahko določi s posebnimi predpisi, da sme voditi delo v posameznih obratih ali da sme delati pri posameznih napravah le nekdo, ki ima določene tehnična kvalifikacije.

37. člen

Gospodarska organizacija samostojno odloča o zavarovanju osnovnih sredstev, obratnih sredstev in sredstev skupne porabe. « '

38. člen

Gospodarske organizacije lahko uporabljajo sredstva poslovnega sklada za skupne naložbe v osnovna erodstva oziroma v obratna sredstva.

(4)

Stran 208. — Številka 10. URADNI LIST SFRJ Sreda, 13. marca 1968.

Stvari, ki so skupna osnovna oziroma skupna obratna sredstva, tvorijo osnovna oziroma obratna sredstva gospodarskih organizacij, ki jih vlagajo — v višini vrednosti vloženih sredstev.

Obveznosti do družbene skupnosti ter obveznost plačevanja amortizacije za stvari, v katere je bilo kaj skupaj vloženega, izpolnjuje vsaka gospodarska organizacija za tisti del, ki ga je vložila, oziroma za de- javnpsti. ki jih ona opravlja, in sicer po predpisih, ki veljajo za zadevno gospodarsko organizacijo,

39, člen

S predpisi Zvezne sfeupščine se lahko omejijo gospodarske organizacije glede uporabe sredstev in skladov v skladu z družbenimi plani in gibanji v gospo- darstvu.

40, člen

Gospodarske organizacije morajo voditi po veljavnih predpisih evidenco o stanju vseh sredstev in o spremembah njdhove vrednostii.

2, Osnovna sredstva 41. člen

Osnovna sredstva gospodarske organizacije so se- stavljena iz stvari in pravic, ki tvorijo osnovna sredstva, ter iz denarnih sredstev, ki so namenjena za njihov nakup.

42. člen Osnovna sredstva so:

1) delovne priprave,

2) gradbeni objekti gospodarskega miačaja.

3) dolgoletni nasadil, 4) osnovna Sreda.

Za osnovna sredstva se štejejo po tem zakonu tudi zemljišča, ki se uporabljajo v gospodarske namene, gozdovi in gozdna zemljišča.

Med osnovna sredstva spadajo tudi stvani iz prvega odstavka tega člena, ki so v gradnji ali izdelavi, pravice, pridobljene v zveai z njihovo gradnjo ali izdelavo, ter zagonski stroški.

Osnovna sredstva so tudi patenti in licence.

43. člen

Delovne priprave sestavljajo po tem zakonu stroji, naprave, orodje, transportna sredstva ter obratni in poslovni inventar.

44. člen

Med osnovno čredo spadajo vse živali, razen živali, ki se pitajo.

45. člen

Zagonski stroški so tiste naložbe pri novih gospodarskih organizacijah oziroma pri novih obratih, ki so nujne za zgraditev podjetja oziroma obrata, ki pa niso sestavni del nabavne cene posameznih osnovnih sredstev.

Zagonski stroški so zlasti: režijski stroški podjetja oziroma obrata, ki se gradi, stroški za študije in ra- ziskovanja splošnega značaja, stroški za izdelavo ge- neralnega programa in glavnega projekta, stroški za vzgojo kadrov do začetka obratovanja podjetja oziroma obrata, odkupnine in odškodnine ter obresti za inve- sticijske kredite, obračunane za dobo do začetka odpla- čevanja.

46. člen

Gospodarska organizacija lahko izloči iz uporabe posamezna osnovna sredstva, ko postanejo zaradi fi- zične izrabljenosti ali tehnične zastarelosti nerabna

O izločitvi osnovnih sredstev iz uporabe odloča delavski svet gospodarske organizacije na predlog komisije, ki jo imenuje v ta namen.

3. Obratna sredstva 47, člen

Obratna sredstva gospodarske organizacije so: re- produkcijski material, nedokončani proizvodi, polpro- izvodi in gotovi proizvodi, denarna sredstva, namenjena za njihov nakup, in terjatve, ki jih ima gospodarska organizacija iz poslovanja z obratnimi sredstvi.

Obratna sredstva so tudi stvari, ki se uporabljajo kot delovne priprave, pa je njihova življenjska doba krajša kot eno leto, in druge delovne priprave, ki se ne štejejo za osnovna sredstva.

Zvezni sekretar za finance določi, katere delovne priprave se glede na vrednost, življenjsko dobo in po- men ne štejejo za osnovna, temveč za obratna sredstva.

48, člen

Denarna sredstva, pridobljena s kreditom ali z dotacijo kot obratna sredstva, uporablja gospodarska organizacija za izplačevanje akontacij na osebne dohodke delavcev in za plačevanje obveznosti, ki jih ima v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo, izvzemši obveznosti, nastale v zveai s pridobivanjem osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe,

49, člen

Denarna sredstva, pridobljena s kreditom ali z dotacijo kot obratna sredstva, se lahko uporabljajo tudi za pridobitev posameznih vrst delovnih priprav, ki imajo daljšo življenjsko dobo kot eno leto (orodje, stvari iz inventarja in pod,).

Delavski svet gospodarske organizacije določa v skladu s predpisi, ki jih izda zvezni sekretar za finance, katere delovne priprave iz prvega odstavka tega člena se lahko pridobijo iz obratnih sredstev.

Stvari, pridobljene na podlagi prvega odstavka tega člena, so obratna sredstva gospodarske organizacije.

50, člen

Stroške za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, stroške za raziskovanje, obnavljanje in vzdr- ževanje rezerv rudnega in drugega mineralnega bogastva ter stroške za uvajanje nove proizvodnje nado- mešča gospodarska organizacija iz svojega celotnega

dohodka.

Med stroške za uvajanje nove proizvodnje ni mo- goče všteti izdatkov za pridobitev stvari, ki spadajo v osnovna sredstva.

Zvezni sekretar za gospodarstvo izda predpise o tem, kaj je mišljeno z uvajanjem nove proizvodnje.

4. Denarna sredstva poslovnega sklada 51, člen

Denarna sredstva poslovnega sklada uporablja gospodarska organizacija kot osnovna sredstva ali kot obratna sredstva; njihov namen uravnava po svojih potrebah.

Denarna sredstva poslovnega sklada sme gospodarska organizacija uporabljati tudi za investicije v

(5)

Sreda, 13. marca 1968 URADNI LIST SFRJ Številka 10. — Stran 209, strokovne šole, njihove delavnice, domove za učenca

ter v druge zavode za strokovno izobraževanje.

5. Sredstva rezervnega sklada 52. člen

Sredstva rezervnega sklada uporablja gospodarska organizaciija:

1) za kritje poslovnih izgub, ki se ugotovijo po njenem zaključnem računu;

2) za izplačevanje osebnih dohodkov delavcev;

3) za vlaganje v poslovni sklad in v sklad skupne porabe;

4) za kritje rizikov iz garancij za kvaliteto blaga oziroma storitev, ki jih prevzemajo gospodarske organizacije z rokom, daljšim od enega leta.

O uporabi sredstev iz rezervnega sklada v namene iz 2. in 3, točke prvega odstavka tega člena odloča delavski svet gospodarske organizacije.

V, namene iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena sme uporabljati gospodarska organizacija sredstva rezervnega sklada brez omejitve če js vložila v rezervni sklad več sredstev, kot jih je dolžna vložiti po tem zakonu (25. člen), vendar samo iz tega dela sredstev,

Ce gospodarska organizacija med letom ne doseže tolikšnega dohodka, da bi mogla izplačati delavcem osebne dohodke, lahko uporabi za izplačilo osebnih dohodkov vsa sredstva rezervnega sklada.

Ce-je uporabila gospodarska organizacija po četr- tem odstavku tega člena sredstva rezervnega sklada, ki so se natekla iz obveznih vplačil, jih mora vrniti v rezervni sklad, če doseže do konca leta zadosten dohodek.

Ce doseže gospodarska organizacija med letom dohodek, bi zadošča za izplačilo osebnih dohodkov delavcev, pa na žiro računu nima dovolj za izplačilo teh osebnih dohodkov razpoložljivih sredstev, sme za to uporabiti začasno kot posojilo sredstva Iz obveznega dela rezervnega sklada in neporabljena denarna sredstva sklada skupne porabe. To posojilo mora gospodarska . organizacija vrniti v rezervni sklad in sklad skupne porabe iz tekočega pritoka sredstev z žiro ra- čuna. ki ji ostanejo po poravnavi vseh zapadlih obveznosti iz 33b člena zakona o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (»Uradni list SFRJ« št. 12/65 in 29 66У, Ce gospodarska organizacija ne izda ustreznih nalogov za prenos sredstev z žiro računa v rezervni sklad oziroma v sklad skupne porabe, prenese ta sredstva služba družbenega knjigovodstva.

Gospodarske organizacije določenih dejavnosti smejo uporabiti sredstva rezervnega sklada za zniža- nje cen svojih proizvodov, ki jih brez takega znižanja ne bi mogle Prodati ali bi jih mogle prodati le v neso- razmerno daljšem času, kot take proizvode navadno prodajo.

Natančnejše predpise o uporabi sredstev rezervnega sklada gospodarskih organizacij po sedmem odstavku tega člena izda po potrebi zvezni sekretar, v čigar delovno področje spadajo zadeve ustrezne gospodarske panoge, v sporazumu z zveznim sekretarjem za finance

53. člen

Gospodarske organizacije, ki so se s kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami vnaprej pogodile o proizvodnji in dobavi zelenjave i.n sadja, živine, perutnine, svežega mesa, rib, mleka in Jajc, smejo uporabljati sredstva iz rezervnega sklada tudi za to, da z njimi kri-

jejo negativne razlike v cenah, ki nastanejo med letom pri prodaji teh proizvodov na notranjem trgu.

Z negativno razliko v centi je po prvem odstavku tega člena mišljena negativna razlika med nabavno ceno. povečano za povprečne trgovske stroške, in prodaj- no ceno

6. Sredstva skupne porabe 54. člen

Sredstva skupne porabe uporablja gospodarska organizacija skladno s statutom ali drugim svojim sploš- nim aktom.

Ne glede na prvi odstavek tega člena sme uporabljati gospodarska organizacija sredstva, izločena V sklad skupne porabe po prvem odstavku 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (»Uradni list SFRJi št. 35/85 in 56/85), samo za stanovanjsko izgradnjo.

55. člen

Gospodarska organizacija ne sme rabiti sredstev skupne porabe za povečanje osebnih dohodkov delavcev.

56. člen

Gospodarska organizacija mora prenesti neporabljena denarna sredstva sklada skupne porabe v rezervni sklad, če v rezervnem skladu nima dovolj sredstev, da bi mogla izplačati obveznosti, ki obremenjujejo ta sklad.

7. Združevanje sredstev za skupno poslovanje a) Združevanje sredstev gospodarskih organizacij

57. člen

Kadar gospodarske organizacije trajno združijo sredstva, da bi ob skupnem riziku dosegale »kupne poslovne oilje, se lahko sporazumejo, da bodo o izvr- ševanju posameznih pravic glede njihove uporabe, pa tudi o drugih vprašanjih skupnega poslovanja, sporazumno odločale in da bodo skupaj udeležene pri dohodku iz skupnega poslovanja.

Medsebojna razmerja uredijo sopogodbeniki з pogodbo o združitvi sredstev.

Pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki.

Pogodba je veljavna, ko jo potrdijo delavski sveti oziroma drugi ustrezni organi upravljanja gospodarskih organizacij, ki jo sfelepajo.

58. člen

V pogodbi je lahko določeno, da uveljavljajo sopogodbeniki pravice, o katerih sporazumno odločajo, tudi po skupnem organu (poslovnem odboru). Pogodba določa način oblikovanja tega organa, njegove pravice in način dela.

Ce je v pogodbi določeno, da so sopogodbeniki udeleženi pri dohodku Iz skupnega poslovanja, mora biti v njej določeno tudi, koliko časa., na kakšen način in ob katerih pogojih

Pravico do udeležbe pri dohodku iz skupnega poslovanja more sopogodbenik uveljavljati le toliko časa, dokler je s svojimi sredstvi udeležen pri skupnem poslovanju.

59. člen

V pogodbi Je lahko določeno, da imajo sopogodbeniki pravico dobiti nazaj posamezne stvari, ki so jihi vložili v skupno poslovanje.

(6)

60. člen

Sredstva, vložena v gospodarsko organizacijo (sredstva za skupno poslovanje), uporablja in z njimi razpolaga gospodarska organizacija, v katero so vložena, in sicer tako. kot je določeno v pogodbi.

Gospodarska organizacija, v katero so vložena sredstva za skupno poslovanje, izpolnjuje glede njih obveznosti do družbene skupnostii in druge obveznosti, ki jih ima po zakonu.

61. člen

Za obveznosti iz skupnega poslovanja odgovarja proti drugim gospodarska organizacija, v katero so vložena sredstva za skupno poslovanje.

Ce so po pogodbi sredstva vložena v posebno eno- to (obrat in pod.) s samostojnim obračunom, je za obveznosti. ki izvirajo iz skupnega poslovanja, odgovorna gospodarska organizacija, v katero so vložena sredstva, do vrednosti sredstev take enote, razen če ni v pogodbi določeno, da odgovarja zanje tudi nad to vrednost.

Omejitev odgovornosti po drugem odstavku tega člena mr>ra biti vpisana v register, ki je vanj vpisana gospodarska organizacija, v katero so vložena sredstva, in velja od dneva vpisa v register.

Ce v primeru iz drugega odstavka tega člena terjatve niti prisilno ni mogoče izterjati iz sredstev enote s samostojnim obračunom, je dopusten predlog za uvedbo stečaja, da se terjatev poravna iz sredstev enote v skladu z določbami zakona o prisilni poravnavi in stečaju.

62. člen

Posamezen sopogodbenik sme s soglasjem drugih sopogodbenikov prenesti pravice in obveznosti iz pogodbe o združitvi sredstev na drugo gospodarsko organizacijo, če ni v pogodbi drugače določeno.

63 člen

Gospodarska organizacija, v katero so vložena sredstva, mora v svojih poslovnih knjigah posebej iz- kazovati dohodek iz skupnega poslovanja, če ie v pogodbi določeno, da so sopogodbeniki udeleženi pri njem.

Sopogodbeniki imajo pravico vpogleda v poslovne knjige, v katerih je izkazan dohodek iz skupnega poslovanja.

64. člen

Banke lahko vlagajo po določbah tega zakona In drugih zveznih zakonov v drugo gospodarsko organizacijo za skupno poslovanje tudi sredstva svojega kreditnega sklada.

65. člen

Določbe tega zakona to drugih zveznih zakonov, ki se nanašajo na združevanje sredstev gospodarskih organizacij za skupno poslovanje, veljajo tudi za tako združevanje sredstev gospodarskih organizacij in zavo- dov ter za tako združevanje sredstev dveh aH več za- vodov.

h) Vlaganje sredstev tujih oseb v domačo gospodarske organizacijo

66. člen

Določbe tega zakona o združevanju sredstev gospodarskih organizacij za skupno poslovanje veljajo tudi za pogodbe o trajni vložitvi sredstev tujih prav- nih in fizičnih oseb v domačo gospodarsko aH drugo delovno organizacijo za doseganje skupnih poslovnih ciljev ob skupnem riziku, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.

67. člen

Vrednost vseh sredstev, ki jih tuji sopogodbeniki po pogodbi vložijo v isto domačo gospodarsko organizacijo, ne sme presegati skupnega zneska sredstev, ki jih vlagajo domače gospodarske organizacije, in tudi ne sme biti temu skupnemu znesku enaka.

Le izjemoma, če gre za poseben interes, da se za razvoj kakšnega gospodarskega področja ali dejavnosti vložijo tuja sredstva, ki ga ugotovi s svojim aktom Zvezna skupščina, je lahko v pogodbi določeno, da sme vrednost vseh sredstev, ki jih tuji sopogodbeniki vlagajo v domačo gospodarsko organizacijo, tudi presegati skupen znesek sredstev, ki jih vlagajo domače gospodarske organizacije.

68. člen

V pogodbi o vložitvi sredstev za skupno poslovanje ne more biti določeno, da bi imel tuji sopogodbenik drugačne pravice, kot jih ima domala gospodarska organizacija. ali da bi imel več pravic, kot jih ima do- mača gospodarska organizacija.

69. člen

Pogodba, Id jo domača gospodarska organizacija sklene s tujim sopogodbenikom, je veljavna z dnem vpisa njene sklenitve v poseben register, ki ga za to vrsto pogodb vodi Zvezni sekretariat za gospodarstvo.

Sklenitev pogodbe ne more biti vpisana v register;

1) če pogodba ni v skladu s tem zakonom aH z drugimi zveznimi predpisi;

2) če pogodba ne predvideva poslovnega sodelova- nja, ki bi domači gospodarski organizaciji zagotavljalo večjo proizvodnjo in produktivnost ter večji izvoz, in ne uvedbe in uporabe sodobne tehnike ter tehnologije in organizacije proizvodnje in poslovanja ali če ne pomeni prispevka k napredku znanstvenega raziskovalnega dela v domači gospodarski organizaciji;

3) če v pogodbi predvideni pogoji poslovnega so- delovanja ne ustrezajo običajnim gospodarskim pobo- jem, ki veljajo za tako sodelovanje v mednarodnih gospodarskih odnosa jih;

4) če vzpostavlja pogodba med domačo gospodarsko organizacijo in tujo osebo taka razmerja, da je s tem, bistveno prizadeta enakopravnost domačega go- spodarstva in domače gospodarske organizacije s tujo osebo;

5) če je delež tuje osebe v nefinančnih oblikah {patentne pravice, licence, tehnologija in pod.) nere- alno valoriziran^-

6) če so določila pogodbe v nasprotju z interesi varnosti ali obrambe države.

Odločba Zveznega sekretariata za gospodarstvo o zahtevi za vpis sklenitve pogodbe v register mora biti izdana najkasneje v dveh mesecih od njene vložitve.

Preden izda odločbo, mora Zvezni sekretariat za gospodarstvo dobiti od pristojnega zveznega upravnega organa mnenje, ali niso morda določila pogodbe v nasprotju z inteiresi varnosti ali obrambe države. Od- ločba o zahtevi za vpis v register ne more biti izdana v nasprotju s tem mnenjem. Ce zavrne vpis v register zato, ker so določila pogodbe v nasprotju z interesi varnosti ali obrambe države, izda sekretariat odločbo po prostem preudarku in je v tem delu nd dolžan obra- zložiti.

Zoper odločbo, ki jo izda Zvezni sekretariat za gospodarstvo o zahtevi za vpis sklenitve pogodbe v register, je dovoljena v 15 dneh od njene vročitve pri- tožba na Zvezni izvršni svet.

V register se vpisujejo imena oziroma firme in se- deži sopogodbenikov, skupen znesek sredstev, ki ga ti

(7)

Sreda, 13. marca 1968. URADNI LIST SFRJ Številka 10. — Stran 211.

vlagajo v skupno poslovanje, in deleži, ki jih vlagajo od tega posamezni sopogodbenilci, dan sklenitve pogodbe ter številka in datum odločbe o vpisu v register. O vpisu v register obvesti Zvezni sekretariat za gospodarstvo sopogodbenike.

V pogodbi vsebovani podatki, ki so priloženi zahtevi za vpis v register, so uradna tajnost.

Posebni register, v katerega se vpisuje sklenitev pogodb, je javen.

Zvezni izvršni svet je pooblaščen, da izda po potrebi natančnejše predpise k določbam tega člena.

70. člen

Pogodb o vložitvi sredstev tujih oseb v domače gospodarske organizacije za skupno poslovanje ni mo- goče sklepati na področju bančništva zavarovanja, no- tranjega prometa, trgovino, komunalnih in podobnih storitvenih dejavnosti in družbenih služb, razen na področju znanstvenega raziskovalnega dela.

Izjemoma sme Zvezni izvršni svet določiti, da lahko v posameznih primerih gospodarske organizacije sklenejo pogodbe iz prvega odstavka tega člena, če jfc mnenja, da bo to pripomoglo k hitrejšemu razvoju za- devne gospodarske panoge.

71. člen

Od sredstev, ki jih dobi iz udeležbe pri dohodku iz skupnega poslovanja, plača tuji sopogodbenik davek, predpisan z zveznim zakonom.

72. člen

Ce namerava tuji sopogodbenik prenesti pravice in obveznosti iz pogodbe na tujo pravno ali fizično osebo ali na drugo domačo gospodarsko organizacijo, mora najprej pismeno ponuditi ta prenos domači gospodarski organizaciji, v katero so vložena sredstva.

Ce ni v pogodbi drugače določeno, mora domača gospodarska organizacija v šestdesetih dneh od preje- ma ponudbe poslati tujemu sopogodbeniiku izjavo, ali ponudbo sprejema ali ne.

Ce prenese tuji sopogodbenik pravice in obveznosti iz pogodbe v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, ne da bi prenos poprej ponudil domači gospodarski organizaciji, ali če prenese pravice in obveznosti iz pogodbe pod pogoja, ki so za osebe, na katere jih je prenesel, ugodnejši od pogojev, ponujenih domači gospodarski organizaciji, sme domača gospodarska organizacija, v katero so vložena sredstva, s tožbo pri pri- stojnem gospodarskem sodišču zahtevati, naj se prenos pravic in obveznosti iz pogodbe razveljavi in te pravice in obveznosti pod enakimi pogoji prenesejo nanjo.

Tožbo zaradi kršitve prednostne pravice do prenosa pravic in obveznosti iz pogodbe lahko vloži domača gospodarska organizacija v tridesetih dneh od dneva, ko je zvedela za prenos oziroma za ugodnejše pogoje prenosa.

Prenos pravic in obveznosti tuje pravne ali fizične osebe na drugo tujo osebo ali na domačo gospodarsko organizacijo mora biti vpisan v register iz 69, člena tega zakona. Priglasiti ga mora tuja oseba, ki pravice in obveznosti prenaša, in sicer v tridesetih dneh od sklenitve pogodbe o prenosu.

73. člen

Tuji sopogodbenik ima pravico do transfera sredstev, ki jih dobi iz skupnega poslovanja.

Za transfer sredstev iz prvega odstavka tega čle- na velja pogodba, ki pa mora biti v skladu z zveznimi predpisi o deviznem poslovanju.

Sopogodbenik lahko s sredstvi, ki jih dobi iz skupnega poslovanja, poveča svoj delež v sredstvih skupnega poslovanja ali sklene pogodbo, s katero vloži ta sredstva za skupno-poslovanje v drugo domačo gospodarsko organizacijo, ali pa v skladu z veljavnimi predpisi kako drugače razpolaga z njimi v Jugoslaviji.

Tuji sopogodbenik mora 20% od sredstev, ki jih dobi kot svoj delež pri dohodku iz skupnega poslovanja, zmanjšanih za davek (71. člen), reinvestirati v domačo gospodarsko organizacijo, v katero je vložil sredstva, ali v kakšno drugo domačo delovno organizacijo, ali pa jih naložiti pri banki v Jugoslaviji. Na- rodna banka Jugoslavije je dolžna sprejeti ta sredstva v depozit proti običajnim obrestkn.

Višino običajnih obresti, po katerih obrestuje banka v Jugoslaviji naložena sredstva tujega sopogodbe- nika, določa Narodna banka Jugoslavije.

Sredstev iz četrtega odstavka tega člena ni mo- goče transferirati. Tuji sopogodbenik pa prosto razpolaga z obrestmi, ki jih dobi za sredstva, naložena pri banki v Jugoslaviji po četrtem odstavku tega člena, in jih lahko transferira v skladu z zveznirni predpisi o deviznem poslovanju,

74, člen

Spore, ki nastanejo v izvrševanju pogodbe o skupni vložitvi sredstev med domačo gospodarsko organizacijo in tujim sopogodbemkom. rešuje pristojno gospodarsko sodišče v Jugoslaviji, če ni v pogodbi o skupni vložitvi sredstev ali v posebnem pismenem sporazumu določeno, da jih rešuje razsodišče (arbitraža) pri zbornici, zunanjetrgovinska arbitraža pri Zvezni gospodarski zbornici, posebna arbitraža, ki jo izberejo sopogodbenitoi po pogodbi, ali tuja arbitraža.

IV. NADOMESTITEV VREDNOSTI PORABLJENIH SREDSTEV GOSPODARSKE ORGANIZACIJE

1. Skupne določbe 75, člen

Gospodarska organizacija mora nadomestiti vrednost stvari, ki jih porabi v gospodarski dejavnosti (88, člen).

Vrednost stvari iz prvega odstavka tega člena nadomesti gospodarska organizacija iz svojega celotnega dohodka.

76. člen

Ce gospodarska orgaruizacija zaradi Izgub, ki jih je pretrpela, ne moire nadomestiti vrednosti osnovnih in obratnih sredstev, porabljenih v svoji dejavnosti, nadomesti to vrednost iz rezervnega sklada, razen če nI dobila za kritje take izgube sanacijski kredit.

Šteje se, da ima gospodarska organizacija izgubo, Ce ni dosegla toliko dohodka, kolikor znašajo delavcem izplačani osebni dohodki.

77. člen

Ce gospodarska organizacija ne more kriti izgube Iz svojega rezervnega sklada, iz posebnega sanacijske- ga kredita ali kako drugače, Jo krije iz poslovnega sklada.

(8)

Stran 212. — Številka 10 URADNI LIST SFRJ Sreda, IS. marca 1968.

Kredit za kritje izgube iz prvega odstavka tega člena odplačuje gospodarska organizacija iz dela dohodka, namenjenega v sklade, preden ga razdeli med posamezne sklade.

Zoper gospodarsko organizacijo, ki ne more nadomestiti vrednosti sredstev, porabljenih v njeni dejavnosti, se lahko odredi po veljavnih predpisih prisilna uprava ali pa uvede likvidacijski postopek.

Gospodarska organizacija mora vrniti v naslednji đobi sredstva sklada ki jih le porabila po prvem odstavku tega 61ena iz dohodka.

Občinska skupščina lahko omeji višino osebnih dohodkov delavcev, ki lih sme jemati gospodarska organizacija iz dohodka čisti čas, dokler ne vrne v poslovni sklad porabljenih sredstev.

78. člen

Zavarovalnina, ki jo dobi gospodarska organizacija iz zavarovanja, če se deloma ali popolnoma uničijo njena osnovna ali obratna sredstva, gre med njena amortizacijska sredstva oziroma med obratna sredstva.

Ce osnovno sredstvo ni bilo zavarovano ali če zavarovalnina, ki jo je dobila gospodarska organizacija iz zavarovanja, ne krije vse nastale škode, mora gospodarska organizacija nadomestiti iz rezervnega sklada v dobro amortizacijskih sredstev razliko med nastalo škodo in prejeto zavarovalnino; če v rezervnem e'.Vm' nima dovolj sredstev, pa krije nekrito razliko a svojega celotnega dohodka.

Ce obratno sredstvo ni bilo zavarovano ali če zavarovalnina. ki jo je dobila iz zavarovanja, ne krije vse nastale škode, mora gospodarska organizacija iz celotnega dohodka kriti razliko med nastalo Škodo in prejeto zavairovalnino,

79. člen

Ce nastane zaradi višje sile škoda na sredstvih, ki niso bila zavarovana in jih gospodarska organizacija tudi ni bila dolžna zavarovati, odpiše gospodarska organizacija vrednost osnovnih sredstev, obratnih sredstev oziroma sredstev skupne porabe za znesek škode.

80. člen

Vrednost porabljenih sredstev skupne porabe ne more gospodarska organizacija nadomestiti iz celotnega dohodka.

2. Ugotavljanje vrednosti stvari las sredstev gospodarske organizacije

81, flen

Vrednost osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki so bila pridobljena s kupno, izdelavno ali grad- beno pogodbo, se ugotovi po fakturni (nabavni) cervi in stroških za dovoz in montažo.

Vrednost osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki so bila izdelana v lastni režiji, sestoji iz njihove tržne cene in stroškov za montažo,

Vredost osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki jih je gospodarska organizacija dobila s pre- nosom brez povračila od druge gospodarske organizacije¹. je enaka knjižni vrednosti, ki so jo imela sredstva ob prenosu pri gospodarski organizaciji, od katere »o bila prenesena.

Vrednost osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, ki so bila gospodarski organizaciji dodeljena, in vrednost sredstev, ki Jih je pridobila kako drugače, sestoji tz njihove tržne cene ki stroškov za dovoz dn montažo.

82. člen

Vrednost zemljišča, ki spada med osnovna sredstva- gospodarske organizacije ali med njena sredstva skupne porabe, se ugotovi:

1) za zemljišče, ki je namenjeno za kmetijsko proizvodnjo — na podlagi katastrskega dohodka s takega zemljišča;

2) za zemljišče, ki ni namenjeno za kmetijsko proizvodnjo — na podlagi predpisane enotne cene;

3) za zemljišče, ki je bilo pridobljeno iz zasebne lastnine na podlagi kupne pogodbe ali na podlagi upravnega prenosa po zakonu o razlastitvi — po nabavni ceni oziroma po ceni, ugotovljeni v razlastitvenem po- stopku.

S posebnim zveznim zakonom bosta določena način, kako se ugotavlja vrednost zemljišč po katastrskem dohodku, in enotna cena za zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.

83. člen

Naravna bogastva, ki jih uporablja gospodarska organizacija, se v vrednosti sredstev ne izkazujejo.

84. člen

Vrednost osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe nove gospodarske organizacije se ugotovi pred vpisom konstituiranja gospodarske organizacije v register.

Vrednost sredstev iz prvega odstavka tega člena ugotovi delavski svet gospodarske organizacije po do- ločbah tega zakona, in sicer na podlagi inventure in predloga za ugotovitev vrednosti, ki ga da posebna komisija delavskega sveta

85. člen

Gospodarska organizacija popravi na koncu poslovnega leta vrednost osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe za znesek obračunane amortizacije.

Skupni amortizacijska znesek za skupino osnovnih sredstev porazdeli gospodarska organizacija na vs»

posamezne stvari v skupini.

86. člen

Le z zveznim zakonom se lahko naloži gospodarskim organizacijam, da morajo znova ugotoviti (popra- viti) vrednost osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe, kadar je to potrebno, da se njihova vrednost spravi v sklad z gibanjem cen na trgu (revalorizacij®

osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe), 87. člen

Vrednost obratnih sredstev gospodarske organizacije je enaka:

1) vrednost nabavljenih surovin in materiala In vrednost nabavljenega trgovskega blaga — njihovi fakturni nabavni vrednosti z dovoznimi stroški do skla- dišča;

2) vrednost nedokončanih proizvodov in nedokon- čanih storitev ter vrednost polproizvodov, gotovih proizvodov in dokončanih storitev — vrednosti porabljenih surovin In materiala, znesku plačil za storitve drugih, ustreznemu znesku amortizacije in obveznosti, ki jih gospodarska organizacija poravna iz celotnega dohodka pred ugotovitvijo in razdelitvijo dohodka, ter stroškom za dovoz nedokončanih proizvodov, polproizvodov in gotovih proizvodov od kraja proizvodnje do skladišča.

V vrednost nedokončanih proizvodov in nedokončanih storitev t«r v vrednost polproizvodov, gotovih proizvo-^

(9)

Sreda, 13. marca 196S URADNI LIST SFRJ Številka 10. — Stran 21S, dov in dokončanih storitev se vštevajo tudi osebni

dohodki delavcev z zneski, obračunanimi po splošnih aktih gospodarske organizacije.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zvezni sekretar za finance predpiše, da je vrednost nabavljenih surovin in materiala ter nabavljenega blaga oziroma vrednost nedokončanih proizvodov, polproizvodov in gotovih proizvodov enaka:

1) tržni vrednosti, če je ta manjša od vrednosti, iz- računane po prvem odstavku tega člena;

2) znesku, ki ustreza predpisani ali določeni naj- višji ceni, če je ta znesek manjši od zneska, izračuna- nega po prvem odstavku tega člena.

S predpisi, ki jih izda po drugem odstavku tega člena lahko zvezni sekretar za finance določi, da je vrednost nabavljenih surovin, materiala in blaga oziroma vrednost nedokončanih proizvodov, polproizvodov in gotovih proizvodov enaka njihovi tržni vrednosti, zlasti če je ta vrednost nižja od vrednosti, izračuna- ne po prvem odstavku tega člena, zaradi spremembe asortimenta surovin in materiala, ki se uporabljajo v proizvodnji, zaradi ustavitve nadaljnjega dela na nedo- končanih proizvodih ali polproizvodih, zaradi daljšega ležanja surovin in materiala, nedokončanih proizvodov, polproizvodov, gotovih proizvodov ali blaga v skladišču, ki je imelo za posledico zmanjšanje njihove uporabne vrednosti ali okvaro; vse to pa mora biti dokazano al»

izkazano za verjetno.

Razliko med vrednostjo zalog, izračunano po prvem odstavku tega člena, in vrednostjo, izračunano po predpisih, izdanih na podlagi drugega odstavka tega člena, krije gospodarska organizacija iz svojega celotnega dohodka pred ugotovitvijo dohodka.

3. Nadomestitev vrednosti porabljenih obratnih sredstev 88. člen

Gospodarska organizacija mora iz svojega celotnega dohodka nadomestiti vrednost obratnih sredstev, ki jih je porabila v realizirani proizvodnji in oprav«

Ijenih storitvah.

89. člen

Stroške za investicijsko vzdrževanje osnovnih sred.

stev nadomešča gospodar5ka organizacija iz celotnega dohodka, doseženega v letu, v katerem so ti stroški

nastali.

Gospodarska organizacija lahko sklene, da bo stroš- ke za investicijsko vzdrževanje nadomestila iz celotnega dohodka praviloma enakomerno v vseh obračunskih dobah. Skupni znesek teh stroškov in obračunske dobe, v katerih jih bo nadomestila, določi gospodarska organizacija v predračunu teh stroškov.

Ce krije gospodarska organizacija stroške za investicijsko vzdrževanje iz celotnega dohodka po dragem odstavku tega člena, prenese neporabljena, po pred- računu za investicijsko vzdrževanje namenjena sredstva z istim namenom v naslednje leto oziroma krije po predračunu nekriti del omenjenih stroškov v na- slednjem letu ali v naslednjih letih iz celotnega dohodka v teh letih.

90. člen

Stroške za obnavljanje in vzdrževanje rezerv rudnega in drugega mineralnega bogastva in stroške za raziskovanje rudnega in drugega mineralnega bogastva nadomešča gospodarska organizacija iz celotnega dohodka enakomerno v vseh obračunskih dobah, iu sicer sorazmerno z obsegom proizvodnje.

Delavski svet gospodarske organizacije določi v začetku poslovnega leta predračun stroškov iz prvega odstavka tega člena.

Na podlagi predračuna iz drugega odstavka tega člena se lahko med letom izločena sredstva, ki niso bila porabljena do konca leta, prenesejo z istim namenom v naslednje leto.

91. člen

Stroške za uvajanje nove proizvodnje nadomesti industrijska gospodarska organizacija iz celotnega dohodka v dobi, ki ne sme biti daljša kot tri leta,

Ce financira uvajanje nove proizvodnje s kreditom, porazdeli gospodarska organizacija stroške na obra- čunske dobe glede na to, kako zapadajo v plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe. Ce pa financira gospodarska organizacija uvajanje nove proizvodnje iz svojih sredstev, porazdeli stroške na obračunske dobe delavski svet s svojim sklepom, vendar oa rok za nadomestitev teh stroškov ne sme biti daljši kot tri leta.

V. PROMET 92, člen

Gospodarska organizacija ima pravico prenašati t premoženjskopravnimi pogodbami posamezne stvari iz svojih sredstev na druge gospodarske organizacije in družbene pravne osebe ali jih odtujiti, če zvezni zakon ne določa drugače.

Promet z zemljišči, gozdovi, stanovanjskimi hišami in poslovnimi stavbami ter z drugimi nepremičninami ureja poseben zvezni zakon.

93, člen

Podlaga za promet osnovnih sredstev, obratnih sredstev ali sredstev skupne porabe so kupne in pro- dajne pogodbe in drugi premoženjskopravni naslovL

94, člen

O nakupu oziroma prodaji osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe odloča delavski svet gospodarske organizacije.

S statutom gospodarske organizacije sta lahko upravni odbor in direktor gospodarske organizacije po- oblaščena, da odločata o nakupu oziroma prodaji osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe do zneska, ki ga določa statut.

95, člen

Osnovna sredstva ali sredstva skupne porabe se kupujejo oziroma prodajajo na javni dražbi, na dražbi s pismenimi ponudbami ali z neposrednim dogovorom.

Delavski svet oziroma upravni odbor in direktor gospodarske organizacije, če sta za to pooblaščena po drugem odstavku 94, člena tega zakona, odločata o načinu kupovanja oziroma prodaje osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe, če ni s posebnimi predpisi za posamezno sredstvo določen način kupovanja oziroma prodaje.

96, člen

Gospodarska organizacija lahko prenese osnovna sredstva ali sredstva skupne porabe brez povračila vrednosti s pogodbo na drugo gospodarsko organizacijo.

V primeru iz prvega odstavka tega člena se lahko pogodbeni stranki sporazumeta, da prevzame gospodarska organizacija, na katero se sredstvo prenese, del skupnih dolgov druge pogodbene stranke, ki se nana- 5ajo na to sredstvo.

(10)

Sporazum o prevzemu dela dolgov po drugem odstavku tega člena ima učinek samo nasproti tistim up- nikom, ki v ta sporazum privolijo, vendar pa mora gospodarska organizacija, na katero se sredstvo prenese, plačati upniku tisti del dolga, ki ga je prevzela, če- prav upnik ni privolil v prevzem dolga.

Gospodarska organizacija, od katere se sredstvo prenese, ostane še nadalje zavezana nasproti upniku, ki je privolil v prevzem dolga, če ga upnik ne more izterjati od gospodarske organizacije, ki je dolg prevzela .

97. člen

Gospodarska organizacija lahko prenese brez pov- račila osnovna sredstva ali sredstva skupne porabe na strokovne šole, njihove delavnice in domove, na zavode za izvenšolsko strokovno izobraževanje in izpopolnje- vanje kadrov ter na druge zavode, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in izpopolnjevanjem kadrov -za gospodarstvo.

Gospodarska organizacija lahko brez povračila prenese na šole svoje proizvode, da opremi njihove delavnice, laboiratorije in pod.

98. člen

Sredstva skupne porabe lahko gospodarska organizacija brez povračila vrednosti prenaša na družbene pravne osebe.

99. člen

Gospodarska organizacija ne sme osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe, prenesti brez povračila vrednosti in ne prodati občanom ali civilnim pravnim osebam.

Izjemoma sme gospodarska organizacija prodati i/

osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe civilnim pravnim osebam in občanom stvari manjšega gospodarskega pomena ali manjše vrednosti.

Natančnejše predpise o tem, katere stvari iz osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe smejo gospodarske organizacije prodati civilnim pravnim osebam in občanom, izda zvezni sekretar za finance.

100. člen

Gospodarska organizacija lahko da osnovna sredstva v zakup (najem).

O zakupu mora skleniti pismeno pogodbo.

Gospodarska organizacija mora uporabiti vso za- kupnino za izpolnitev svojih obveznosti iz naslova amortizacije, obresti od poslovnega sklada in zavarovanja^ v zakup danega osnovnega sredstva, morebitni presežek pa vplačati v dobro amortizacijskih sredstev.

Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za tiste gospodarske organizacije, pri katerih spada oddajanje osnovnih sredstev v zakup v okvir njihove redne gospodarske dejavnosti.

Gospodarska organizacija sme posamezne stvari iz osnovnih sredstev, ki so manjšega gospodarskega pomena ali manjše vrednosti ali jih ne more smotrno uporabljati, dajati v zakup občanom in civilnim pravnim osebam

. Zvezni sekretar za finance izda natančnejše predpise o dajanju stvari iz petega odstavka tega člena v zakup občanom in civilnim pravnim osebam.

101. člen

Gospodarska organizacija lahko da v takup sredstva skupne porabe.

O zakupu mora skleniti pismeno pogodbo.

Zakupnina za stvari iz prvega odstavka tega člena, ki jih da gospodarska organizacija v zakup, je dohodek sklada skupne porabe.

VI. NADZORSTVO 102. člen

Nadzorstvo nad izvrševanjem določb tega zakona In na podlagi njega izdanih predpisov izvršujejo v skladu s predpisi občinske skupščine ter izvršni sveti po finančnih in drugih inšpektorjih, kakor tudi po drugih upravnih organih, ki so pristojni za ustrezne inšpekcijske zadeve.

103. člen

Ce ugotovi upravni organ iz 102. člena tega zakona nepravilnost pri uporabi določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, opozori gospodarsko organizacijo na nepravilnost in zahteva od nje, naj jo, če je to mogoče, odpravi in v določenem roku povrne morebitno škodo.

Ce gospodarska organizacija na zahtevo iz prvega odstavka tega člena ne povrne v določenem roku škode, sporoči upravni organ to občinskemu javnemu pravo- branilcu, da uvede zoper gospodarsko organizacijo od- škodninski postopek.

Ce upravni organ spozna, da pomeni ugotovljena nepravilnost dejanje, ki ima za posledico kaznovalne ukrepe po tem zakonu, ali da pomeni kaznivo dejanje, naznani to pristojnemu organu.

104. člen

Ce je podan utemeljen dvom. da gospodarska organizacija iz celotnega dohodka ne bo mogla izpolnje- vati obveznosti do družbene skupnosti in drugih svojih obveznosti, je direktor oziroma njegov namestnik dol- žan, opozoriti na to pristojni občinski upravni organ.

105. člen

Ce občinska skupščina na podlagi poročila upravnega organa iz 102. člena tega zakona ali kako drugače ugotovi, da so bile storjene velike nepravilnosti, s ka-' terimi je prizadejana ali utegne biti prizadejana velika škoda, in se prepriča, da drugi ukrepi, ki jih, določajo ta zakon in drugi zakoni, ne bi pripomogli-k odpravi nepravilnosti, lahko izda odločbo, s katero izreče katerega od naslednjih ukrepov:

1) prisilno upravo nad gospodarsko organizacijo, ki ne sme trajati dalj kot eno leto;

2) razrešitev direktorja ali razpust delavskega sveta in upravnega odbora, hkrati pa začasno prisilno upravo.

Upravni organ mora priložiti predlogu za ukrep iz prvega odstavka tega člena poročilo o poslovanju gospodarske organizacije.

Preden izda občinska skupščina odločbo v smislu tega člena, mora zaslišati upravni organ gospodarske organizacije.

Z odločbo o razpustu delavskega sveta in upravnega odbora morajo biti določene nove volitve, ki ne morejo biti prej kot v enem mesecu od izdaje odločbe, najpozneje pa v dveh mesecih po tem dnevu.

106. člen ■' Preden izda odločbo po 105. členu tega zakona, ]®K- ko imenuje občinska skupščina strokovno komisijo, da pregleda poslovanje gospodarske organizacije.

(11)

Sreda, 13. marca 1968 URADNI LIST SFRJ Številka 10. — Stran 213, 107. tlet.

Za delavce, ki so člani delavskega sveta ali upravnega odbora^ ter za direktorja ali drugo odgovorno osebo gospodarske organizacije, proti kateri je bil pravnomočno izvršen ukrep iz 2. točke prvega odstavka 105. člena tega zakona, se uporabijo določbe veljavnih predpisov o prenehanju podjetij in obrtov, ki se na- našajo na posledice, ki jih ima za take osebe uvedba prisilnega likvidacijskega postopka.

108. člen

Zvezni izvršni svet lahko izda skladno z načeli, ki jih vsebujejo določbe tega poglavja, posebne predpise o nadzorstvu nad izvrševanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov glede podjetij, ki proizvajajo za določene potrebe jugoslovanske ljudske armade, kakor tudi glede skupnosti gospodarskih organizacijah in vanje vdruženih podjetij.

VII. POVRNITEV ŠKODE, KAZNI IN DRUGI UKRE- PI ZARADI KRŠITVE DOLOČB TEGA ZAKONA

109. člen

Ce ni mogoče dobiti odškodnine za škodo, povzro- čeno na sredstvih gospodarske organizacije, od odgo- vornih oseb ali iz zavarovanja, trpi škodo sama gospodarska organizacija.

Ce povzročijo škodo na sredstvih gospodarske organizacije sami njeni delavci po svoji krivdi, je gospodarska organizacija dolžna ukreniti po veljavnih predpisih, kar je treba, da delavci škodo povrnejo.

Odškodnina za škodo, prizadejano stvari, ki pomeni osnovno sredstvo, se vplača v amortizacijska sredstva gospodarske organizacije.

110. člen

Gospodarski organizaciji, ici si z dejanjem proti do- ločbam tega zakona pridobi premoženjsko korist, se vzame vsa tako pridobljena korist.

111. člen

Gospodarska organizacija se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev;

1) če uporablja sredstva v nasprotju z njihovim namenom;

2) če izloči sredstva iz dohodka za osebne dohodke delavcev v nasprotju z določbami tega zakona ali drugih zveznih zakonov ali na njihovi podlagi izdanih predpisov;

3) če ne izloči v tem zakonu določenega dela dohodka v rezervni sklad;

4) če uporabi sredstva skupne porabe za povečanje osebnih dohodkov delavcev;

5) če nadomesti vrednost stvari, porabljenih Iz sredstev skupne porabe, v breme celotnega dohodka;

8) če osnovna sredstva ali sredstva skupne porabe, ki se ne smejo prodati in ne brez povračila prenesti na občane ali civilne pravne osebe, proda ali brez povra- čila prenese na take osebe ali če da osnovna sredstva,

ki se ne smejo dati v zakup občanom in civilnim pravnim osebam, v zakup takim osebam;

7) če v primeru, ko je sklenjena pogodba o skupni vložitvi sredstev tuje pravne ali fizične osebe v to organizacijo, ne zahteva v tridesetih dneh od sklenitve pogodbe njenega vpisa v poseben register (69. člen),

112. člen

Za gospodarski prestopek iz 111. člena tega zakona se kaznuje tudi odgovorna oseba gospodarske organizacije z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev, če nI storila s tem kaznivega dejanja.

Odgovorna oseba se ne kaznuje za gospodarski prestopek iz 111. člena tega zakona, če je dobila nalog za tako dejanje in pismeno opozorila na njegovo nezako- nitost, dejanje pa storila šele, ko je dobila za to nov, pismen nalog.

Direktor oziroma njegov namestnik se kaznuje za gospodarski prestopek iz 111. člena te?a zakona z denarno kaznijo do 500 dinarjev, če ne zadrži izvršitve nezakonitega sklepa upravnega odbora in tega ne spo- roči pristojnemu organu.

113. člen

Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tuja pravna oseba, če ne priglasi v predpisanem roku prenosa pravic in obveznosti iz pogodbe o vložitvi sredstev za skupno poslovanje (peti odstavek 72. člena). ■

114. člen

Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tuja fizična oseba, če ne priglasi v predpisanem roku prenosa pravic in obveznosti iz pogodbe o vložitvi sredstev za skupno poslovanje (peti odstavek 72. člena).

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 115. člen

Gospodarska organizacija sme prodati osnovna sredstva tujim fizičnim in pravnim osebam samo za izvoz v tujino, in sicer se poprejšnjim dovoljenjem zvez, nega sekretarja za zunanjo trgovino, danim v soglasju s predstojnikom zveznega upravnega organa, pristojnega za ustrezno gospodarsko panogo. Za prodajo ladij in drugih plovnih objektov in letal ni potrebno dovoljenje iz tega odstavka.

Ladje in drugi plovni objekti, letala ter druga pre- vozna sredstva in sredstva za zvezo se smejo dati v najem tujim fizičnim ali pravnim osebam ali s hipoteko ali kako drugače obremeniti v njihovo korist.

Gospodarska organizacija mora kredite, ki so ji za njihovo zavarovanje osnovna sredstva obremenjena s hipoteko ali kako drugače, uporabiti za povečanje svojih zmogljivosti ali za nadomestitev sedanjih osnovnih sredstev z modernejšimi.

Pogodba o prodaji, najemu, hipoteki ali kakšnem drugem zavarovanju mora biti sklenjena v pismeni oblaki.

Pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka.

116. člen

Železniško transportno podjetje sme svoja osnovna sredstva, ki jih je uporabljalo na ozkotirnih progah, nadomeščenih z normalnotirnimi progami aH opuščenih zaradi uvedbe druge vrste prometa, če jih ne more prodati ali brez povračila po tem zakonu prenesti na drugo gospodarsko organizacijo — izločiti iz uporabe, ne da bi nadomestilo del njihove neamortizirane vrednosti, in sicer neposredno z zmanjšanjem poslovnega sklada; če poslovni sklad ne zadošča, krije železniško transportno podjetje nekrito razliko iz celotnega dohodka.

Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporabi tudi za osnovna sredstva na progah gozdnih fiospodarskih organizacij.

(12)

Stran 216. — Številka 10. URADNI LIST SFRJ Osnovna sredstva iz prvega odstavka tega člena se

smejo izločiti iz uporabe s poprejšnjim dovoljenjem zveznega sekretarja za gospodarstvo.

117.člen1

Inevesticijske kredite, dane do 5. januarja 1958 iz splošnega investicijskega sklada za investicije v izko- riščanje rudnikov premoga ter kovinskih in nekovin- skih rudnin, v izkoriščanje nafte in v geološka razis- kovanja, smejo odplačevati gospodarske organizacije iz celotnega dohodka pred ugotovitvijo dohodka.

118. člen

Gospodarske organizacije morajo vrniti v 25 letih z obrestmi, po letni obrestni meri GVo naslednja obratna sredstva:

1) začetni sklad obratnih sredstev, ki jim je bil do- deljen po uredbi o skladu obratnih sredstev gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 31/56 in 49/56);

2) posebne kredite, ki so jih dobile po posebnih zveznih predpisih ob pogojih iz 17a in 17b člena uredbe o skladu obratnih sredstev gospodarskih organizacij;

3) neodplačani del kreditov, ki so jih dobile po od- redbi o dovoljevanju kreditov za obratna sredstva /a povečanje obsega poslovanja določenim kategorijam gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 30/59 in 34/59^

Sredstva iz 1. točke prvega odstavka tega člena so dohodek, ki ga federacija kot skupna sredstva za druž- beno reprodukcijo vlaga v kreditni sklad banke po posebnem zveznem zakonu, sredstva iz 2. in 3. točke pa pripadajo bankam, ki so dale kredit.

119. člen

Gospodarske organizacije, za katere določajo posebni zvezni predpisi, da plačujejo obresti od sredstev poslovnega sklada po nižji obrestni meri kot 6%, plaču- jejo po tej nižji obresti meri tudi obresti od kreditov za obratna sredstva iz 118. člena tega zakona, vendar ta obrestna mera ne sme biti nižja kot 1% na leto.

120. člen

Zvezni izvršni svet ie pooblaščen, da lahko pred- piše za gospodarske organizacije posameznih gospodarskih dejavnosti tudi krajši odplačilni rok, kot je do- ločen v 118. členu tega zakona, vendar ne krajši kot 15 let, oziroma da lahko predpiše tudi daljSi odplačilni rok, vendar ne daljši kot 35 let.

121. člen

Za kredite za stalna obratna sredstva, ki so jih dobile gospodarske organizacije in zadruge po odloku o dovoljevanju posojil za obratna sredstva gospodarskim organizacijam (»Uradni list FLRJ« št. 15/58 in 28/59) in po odloku o načinu zagotovitve obratnih sredstev zadrugam (»Uradni list FNRJ« št. 34/57 in 15/58), lahko banka na zahtevo uporabnika kredita podaljša odpla- čilni rok. vendar največ do rokov iz 120. člena tega zakona.

122. člen

Sredstva sklada rizika, ki jih do 28. julija 1966 kot dneva, ko je začel veljati zakon o dopolnitvi zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (»Uradni list SFRJ« št. 29/66), ni izkoristilo, vloži trgovsko podjetje v svoj poslovni sklad.

Občinska skupščina odloči, v kateri namen naj se uporabijo sredstva občinskega sklada rizika, ki do 28 julija 1966 niso bila izkoriščena.

123. člen

Ne glede na 6. člen zakona o sra ih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 17/61, 30/62 in 53/62 in »Uradni list SFRJ« št. 14/65) razporejajo gospodarske organizacije, ki po posebnem zveznem zakonu plačujejo prispevek iz dohodka, dohodek, zmanj- šan za ta prispevek (čisti dohodek).

124. člen

Ne glede na drugi odstavek 24. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ«

št. 17/61) smejo gospodarske organizacije v letu 1966 uporabljati v tem letu doseženi dohodek tudi za organi- ziranje in izrabo dopustov svojih delavcev, vendar največ 1,5% od vseh izplačanih osebnih dohodkov; pri tem pa morajo po zaključnem računu za leto 1966 prenesti iz svojega dohodka v sklad skupne porabe tudi ustrezna sredstva, s katerimi krijejo znesek, ki so ga uporabile v tem letu.

125. člen

Določba 37. člena tega zakona se uporablja od 1.

januarja 1968, ko se nehajo uporabljati določbe 42, člena in 4. točke 116. člena zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 17/61).

126. člen

Določbe 3., 11. in 14. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (»Uradni list SFRJ« št. 1/67) se uporabljajo od 1. januarja 1967, določba 12. člena omenjenega zakona pa se izjemoma lahko uporablja tudi za vse leto 1966.

127. člen

Zvezni sekretar za finance izda natančnejše predpise za izvajanje 118. in 119. člena tega zakona.

128. člen

Natančnejše predpise o obračunavanju in vplače- vanju amortizacijskih sredstev izda zvezni sekretar za finance.

129. člen

S 5. januarjem 1958 kot dnevom, ko je začel veljati zakon o sredstvih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 54/57) je bila razveljavljena uredba o upravljanju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij, razen členov 75 do 81 in 83, ki so nehali veljati 28. aprila 1960, ko je začel veljati zakon o gospodarskih prestopkih (»Uradni list^FLRJ« št. 16/60).

Zvezni izvršni svet lahko izda predpise o udeležbi potrošnikov pri dohodku trgovskih organizacij.

Zvezni sekretar za gospodarstvo lahko izda v sporazumu z zveznim sekretarjem za finance predpise o poslovanju splošnih kmetijskih zadrug na odprt račun,

130. člen

S 1. januarjem 1961 so riehald veljati:

1) odlok o omejitvi uporabe amortizacijskih sredstev ta nižjih amortizacijskih stopnjah za gospodarske organizacije določenih dejavnosti (»Uradni list FLRJ« št.

54/57, 48/58, 17/59, 52/59 in 15/60);

2) odlok o stopnjah zemlja rine, ki jo plačujejo dr- žavni organi in zavodi ter družbene organizacije in sa- mostojni zavodi (»Uradni list FLRJ« št. 28/60);

3) uredba o ureditvi razmerij v zvezi z razpolaga- njem s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 14/58, 29/58 in 52/58);

4) uredba o zemljarini (»Uradii list FLRJ« št.

39/60);

(13)

URADNI LIST SFRJ Številka 10. — Stran 217.

5) uredba o uporabi sredstev za investicije v letu 1961 (»Uradni list FLRJ« št. 53/60);

6) odlok o zemljiščih, od katerih se začasno ne pla- čuje zemljarina (»Uradni list FLRJ« št. 40/58);

7) odlok o amortizacijskih sredstvih, ki jih kme- tijske organizacije lahko uporabijo za prispevek k in- vesticijskim stroškom pri posojilih iz splošnega investicijskega sklada (»Uradni list FLRJ« št. 31/59);

8) odlok o določitvi namenov sredstev skladov skupne porabe, za katere se ob njihovi uporabi ne pla- ča proračunski prispevek (»Uradni list FLRJ« št. 10/58);

9) odlok o načinu plačevanja anuitet za investicijska posojila (»Uradni list FLRJ« št. 10/58 in 47/58).

Od 1. januarja 1961 nehajo veljati tudi drugi predpisi, ki so v nasprotju z zakonom o sredstvih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 17/61).

131. člen S 4. aprilom 1965 so nehali veljati:

1) uredba o skupnem vlaganju osnovnih in obratnih sredstev gospodarskih organizacij (»Uradni list

FLRJ« št. 31/58 in 13/61);

2) odlok o višini sredstev skladov, ki jih smejo gospodarske organizacije vlagati v družbene investi- cijske sklade (»Uradni list FLRJ« št. 40/58 in 13/61);

3) odlok o uporabi čistega dohodka za obratna sredstva (»Uradni list FLRJ« št. 53/62).

132 člen Z 28. julijem 1966 so nehali veljati:

1) temeljni zakon o skladih rizika pri trgovskih podjetjih, ki trgujejo s kmetijskimi živilskimi pridelki (»Uradni list FLRJ« št. 13/63 in »Uradni list SFRJ« št.

12/65);

2) odredba o kmetijskih živilskih pridelkih, za katere se smejo uporabljati sredstva iz sklada rizika (»Uradni list SFRJ« št. 16/63 in 21/64);

3) navodilo za evidenco o kmetijskih živilskih pridelkih in za obračunavanje razlike pri cenah teh pri- delkov, za katere se uporabljajo sredstva iz sklada rizika (»Uradni list SFRJ« št. 19/63).

114.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o prometu blaga in sthritev s tujino (»Uradni list FLRJ«

št. 27/62 in »Uradni list SFRJ« št 14/65, 28/66 in 54/67) v zvezi z 20. členom zakona o deviznera poslovanju (»Uradni list SFRJ« št. 29/66 in 54/67) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O SPREMEMBI ODLOKA O OBVEZNEM DOVOLJE- NJU ZA UVOZ NEKATERIH PREHRAMBNIH

PROIZVODOV

1. V odloku o obveznem dovoljenju za uvoz nekaterih prehrambnih proizvodov (»Uradni list SFRJ« št.

30/67) se v L točki v tablici pod zap. štev. 233 in 234 v stolpcu 5 besede: »od 1. septembra do 28. februarja«

nadomestijo z besedami: »od 1. septembra do 1. maja«.

2. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.

R. p. št. 21.

Beograd, 6, marca 1968.

Zvezni izvršni svet

Predsednik:

Mika Špiljak s. r.

115.

Na podlagi 10. člena zakona o zveznem proračunu za leto 1968 (»Uradni list SFRJ« št. 54/67) izdaja Zvez- ni izvršni svet

ODLOK

O SPREMEMBI ODLOKA O REGRESU. KI SE DAJE PRI PRODAJI UMETNIH GNOJIL ZA KMETIJSTVO

IN GOZDARSTVO V LETU 1968

1. V odloku o regresu, ki se daje pri prodaji umetnih gnojil za kmetijstvo in gozdarstvo v letu 1968 (»Uradni list SFRJ« št. 54/67), se v prvem odstavku 3.

točke številka: »200.000« nadomesti s številko; »280.000«, številka; »40.000« pa s številko: »90.000«.

2. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu SFRJ«.

R. p. št. 19.

Beograd, 6. marca 1968.

Zvezni izvršni svet

Predsednik:

Mika Špiljak s. r.

116.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s 54. členom zakona o prometu blaga in storitev s tujino (»Uradni list FLRJ« št. 27/62 in »Uradni Ust SFRJ« št. 14/66, 28/66 In 54/67) ter v zvezi z 20. čle- nom zakona o deviznem poslovanju (»Uradni list SFRJ« št. 29/66 in 54/07) in s 1. točko odloka o dolo- čanju in delitvi blagovnih kontingentov oziroma de- viznih kontingentov za uvoz blaga v letu 1968 (»Uradn*

list SFRJ« št. 40/67) izdaja Zvezni Izvršni svet ODLOK

O DOLOČANJU IN DELITVI BLAGOVNIH KON- TINGENTOV ZA UVOZ BLAGA V LETU 1968

1. Uvoz blaga, za katero je v odloku o blagu, katerega izvoz in uvoz sta regulirana (»Uradni list SFRJ«

št. 37/66, 45/66, 13/67, 17/67, 30/67, 32/67, 40/67 in 54/67), določen uvoz na podlagi blagovnega kontingenta, sme v letu 1968 dosegati količine (blagovni kontingent) iz 2. točke tega odloka, če ni v tem odloku drugače do- ločeno.

2. Blagovni kontingenti, s katerimi je določena količina, ki jo sme dosegati uvoz posameznih vrst blaga, so naslednji: