j 1 9 9 9 /1 , le tn ik XX XIX
Uvodnik
Zlata vrtnica 1998
Poročilo o opravljenem delu v letu 1998 Program dela turističnega društva za leto 1999 Alpe-Adria 1999, Ljubljana, 9.-14. Marec
Občina Vojnik na sejmu Alpe-Adria 1999 Zakaj manjši turistični obisk Celja v letu 1998?
O delu sekcije društva turističnih vodnikov Slovenije 40 let gostinske šole v Celju!
Šubičev paviljon - drugič
Naši bralci opozarjajo Izšel jeCDCRKNU 98
CRKNU98
Naši člani
Zlata vrtnica 1999 in Metla 1999 Cvetlična tržnica, Članarina Stari grad Celje
3 4 6 11 14
16 17 18 20 21
22 23
24 25 26 27
Andreja Rihter, predsednica________ ________________________________
Uvodnik
Dragi člani društva, Celjani in Celjanke!
Prva letošnja številka izhaja v času naše dolgoletne tradicionalne akcije Zlata vrtnica, ki jo podeljujemo za najlepše urejeno okolje v mestu.
Ta številka Našega Celja vas popelje v letošnje dogajanje v društvu, posreduje njegov program ter na kratko seznanja z našim delom v lanskem letu. Ob tem bi vas rada seznanila z nekaj težavami, s katerimi se borimo skozi celo leto.
Turistično društvo Celje še vedno edino v Celju in njegovi okolici vzpodbuja Celjane in predvsem mestno mladino Celja k razmišljanju o profesionalizaciji vodenja turizma v mestu. Društvo je prostovoljno združenje posameznikov, ki z velikim veseljem in ljubeznijo do mesta z nekaterimi dogodki in prireditvami skušamo popestriti življenje v starem mestnem jedru in na Starem gradu.
Verjetno se še spominjate srednjeveškega dneva na Starem gradu in v mestu, koncerta CRKNI) 98, srečanja turističnih društev Celja, Vojnika, Šempetra, Mozirja in Logatca, tržnice cvetja, seveda pa ne pozabimo tudi 29.000 obiskovalcev Starega gradu, ki smo jih vodili po ostankih preteklosti mesta.
Zal je letos že vse pozabljeno, tako da naš program (še vedno edini program na področju turizma!) ni vreden obravnave mestnega sveta, čeprav se je upravni odbor društva za to zavzel na svoji redni seji v
mesecu decembru 1998. V pomoč nam ni niti celjska turistična zveza, s katero nimamo nikakršnih povezav, čeprav smo njihovo vodstvo že večkrat povabili na seje. S tem so zelo otežene naše povezave s Turistično zvezo Slovenije.
Vendar nismo obupali. Delamo, sodelujemo in se povezujemo s posamezniki, društvi in občinami, z vsemi, ki so zainteresirani za naše skupne programe in povabilo turistom v mesto. Tako smo se skupaj z občino Vojnik, celjskimi hoteli in turističnimi agencijami predstavili na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, na sejmu Gost-tur v Mariboru, letos pa tudi že na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Že sedaj se kažejo rezultati, saj vsakodnevni klici v zvezi z obiski Celja postajajo praksa.
Za konec pa še obvestilo o trenutnem stanju v društvu in pohvalah ter razumevanju, ki ga za naše delo imajo v naši sredini. Leta 1998 nam je ob sprejetju programa »Razvijanje turistične dejavnosti in povezovanje kulture in subkulture v občini Celje« uspelo pritegniti štiri posameznice (Katarino Kerk, Vesno Vidovič, Barbaro Vrečko in Barbaro Šoster); vse so turistične vodnice za oglede mesta s Starim gradom. Sami ste jih lahko srečali na Starem gradu, sprva v izposojeni hišici, nato pa v lastni, s katero smo se septembra 1998 predstavili tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Zimski čas so vodnice prebile v prostorih Turističnega društva Celje na Prešernovi 17. Pripravljale so nov program in vodile najavljene skupine po mestu. Na žalost z mesecem aprilom verjetno preneha program vodniške službe, ker program društva ni bil sprejet.
Skoda, da je delo, ki so ga vodnice opravljale z veseljem in na
zadovoljstvo mnogih zdaj prekinjeno in ustavljeno, ker je tako pač nekdo lahkomiselno sklenil.
Prav zato vas ob koncu resnično vabim, da nam o tej in drugih stvareh napišete svoja razmišljanja ali nam jih ustno zaupate v pisarni društva.
Vaša odmevnost je namreč naša povezava z vami in naše vodilo v prihodnosti.
Komisija Turističnega društva Celje za ocenjevanje okolja pri akciji Zlata vrtnica, Irena Vizjak (Vrtnarstvo Celje), Emil Špes (Vrtnarska šola Celje), Božo Pungaršek (MČ Center in Dolgo polje) ter Cvetko Rojc (Turistično društvo Celje), je opravila svoje delo za leto 1998.
Iz devetih krajevnih skupnosti mesta Celja (danes so nekatere od njih že mestne četrti) so prejeli 42 predlogov za priznanja za lepo in urejeno okolje v letu 1998. Na podlagi kriterijev se je komisija odločila, da priznanja prejmejo naslednji posamezniki, skupnosti stanovalcev in podjetja:
MESTNA ČETRT CENTER
1. Platovšek Darko, Muzejski trg 3 2. Čoki Frančiška, Gosposka 19 3. Družina Sevšek, Ul. Ivanke Uranjek 3 4. Družina Zupanc, Stanetova 26
5. Skupnost stanovalcev Na okopih 2/c (Polona Majcen) MESTNA ČETRT DOLGO POUE
1. Družina Hudohmet, Stara Dečkova 15 2. Družina Poznič, Oblakova 2
3. Družina Šmigoc, Nušičeva 9
4. Skupnost stanovalcev Veselova 10-16 (Franc Straže) 5. Skupnost stanovalcev Kersnikova 8 (Jelena Kobe) MESTNA ČETRT GABERJE
1. Repas Slavica, Cinkarniška 8 2. Rančigaj Mirko, Cinkarniška 8 3. Dečman Jožica, Delavska 6/a 4. Brezovšek Marija, Delavska 20/a 5. Skamen Frančiška, Mariborska 99 6. Podbregar Elizabeta, Mariborska 101 MESTNA ČETRT HUDINJA
1. Družina Reberšak, Kačeva 6
2. Družina Simon, Ulica frankolovskih žrtev 63 3. Družina Kojnik-Pasarič, Bezenškova 20 4. Družina Pogladič, Dobojska 1
5. Družina Antolič, Dobojska 11 MESTNA ČETRT LAVA
1. Družina Bratanič, Mencingerjeva 14 2. Družina Adamič, Stegenškova 8
3. Družina Vengust, Ulica Maksima Gorkega 4 4. Skupnost stanovalcev Iršičeva 4-6
MESTNA ČETRT NOVA VAS 1. Družina Krajnc, Pohorska 3 2. Podpečan Alenka, Travniška 19 3. Lubej Ana, Travniška 21 4. Družina Krajnc, Travniška 23 5. Družina Vengust, Travniška 25 6. Družina Ribič, Travniška 27 7. Strokol Vilma, Travniška 29
KRAJEVNA SKUPNOST AUAŽEV HRIB 1. Kopitar Leopoldina, Drobničeva 6 2. Tomšič Vladimir, Janežičeva pot 8 KRAJEVNA SKUPNOST POD GRADOM 1. Fidler Gizela, Zagrad 73/a
2. Paj Ana, Zagrad 114 3. Bregar Marta, Košnica 51/d 4. Tomšič Helena in Ivan, Breg 17 5. TrobišRafael, Pečovnik 37 KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVUE
1. Hojnik Emil, Cesta na Ljubečno 43 2. Novačan Miro, Cesta na Ljubečno 32 3. Grčar Vojko, Trnoveljska cesta 80 Komisija je na predlog MC Center
ZLATO VRTNICO ZA LETO 1998 podelila
SKUPNOSTI STANOVALCEV MIKLOŠIČEVA 4 (TEREZIJA KOROŠEC),
ki vrsto let z vso skrbnostjo in strokovnostjo skrbijo za lepo ocvetličeno stavbo sredi mestnega jedra. Bogato ocvetličeni so namreč vsi balkoni, kar je v Celju redkost in za kar so leta 1997 tudi že prejeli priznanje.
METLO ZA LETO J998 prejme
ZAVOD ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO MESTNE OBČINE CEUE (PETER DROZG),
ki je odgovoren za opuščene domačije in gospodarska poslopja v lasti Sklada stavbnih zemljišč. Krajevna skupnost Aljažev hrib že vrsto let zapored zaman opozarja na kritično stanje bivše domačije Marovšek v naselju Selce ob turistični cesti na Stari grad, kar je Selcam in Celjanom v sramoto.
Predsednik komisije Cvetko Rojc
foto Matija Goiner
Turistično društvo Celje je v letu 1998 izvedlo načrtovani program dela.
Ob koncu leta smo ugotovili, da smo uspešno izvedli tradicionalne prireditve, ob teh pa tudi nove in zanimivejše. S tem prispevali svoj delež k oživljanju starega mestnega jedra ter Starega gradu.
Poročilo je napisano kronološko, podaja le najosnovnejše informacije. Kot prilogo poročilo vsebuje tri številke društvenega glasila Naše Celje, kjer so posamezne akcije bolj podrobno opisane, in obširna poročila o nekaterih prireditvah.
Že v začetku januarja smo skupaj z Društvom turističnih vodnikov Slovenije - Sekcijo Celje izvedli ZAČETNI SEMINAR ZA TURISTIČNE VODNIKE, katerega se je udeležilo 15 slušateljev. Praktični del seminarja smo zaključili na izletu po Sloveniji, Italiji in Avstriji.
Glavni organizator odmevnega CELJSKEGA PUSTA 98 je bila Mestna občina Celje. Naše društvo je že drugič pripravilo tekmovanje celjskih trgovcev in gostincev pri oživljanju pustnih običajev (posebna pustna ponudba v trgovinah in gostilnah v Celju, okrasitev in ureditev lokalov in izložb ter izvirnost v predpustnem času). Dve komisiji našega društva s po tremi člani sta posebna priznanja podelili Potrošnikovi blagovnici v Novi vasi in Restavraciji Pri starem piskru.
V februarju smo kupili tudi novo računalniško opremo ter se povezali s svetovnim morežjem (Internet). Od takrat imamo tudi svoj naslov za elektronsko pošto.
Prvega marca smo dobili štiri nove sodelavke, ki so v društvo prišle z namenom, da bi izvajale projekt "Razvijanje turistične dejavnosti in povezovanje kulture in subkulture v občini Celje", ki ga je naše društvo prijavilo pri razpisu javnih del v letu 1998.
7. marca 1998 smo organizirali že XXVII. VALČKOV VEČER. Plesna prireditev, ki jo organiziramo skupaj z Zdravniškim društvom Celje, je bila v Narodnem domu. Izkupiček prireditve srqp tu<j| letos namenili za ocvetličenje našega mestnega jedra. t
V začetku aprila smo skupaj z g. Kristjanom Vrečkom in Hortikulturnim društvom Celje pripravili zelo odmeven obisk baronice JELENE DE BELDER- KOVAClČ, ki sodi med najuglednejše svetovne strokovnjakinje in
predavateljice s področja hortikulture. Gospa Jelena de Belder-Kovačič je imela v veliki dvorani Narodnega doma zelo obiskano predavanje, ob glavnem vhodu na Stari grad pa je posadila tudi lipo.
16. aprila 1998 smo v dvorani Celjskega doma imeli zaključno prireditev ZLATA VRTNICA 1997, na kateri smo podelili 52 priznanj posameznikom za lepo urejeno okolje. Podelili smo tudi dve sfatui Zlata vrtnica za leto
1997, in sicer Lekarni Center Celje in gospe Tereziji Ašič iz Zagrada 12/b. Metlo za leto 1997 pa je prejel Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Celje zaradi zanemarjenega in neurejenega območja ob Kulturniški ulici, na kar so krajani KS Trnovlje opozarjali že več let.
V društvenem glasilu Naše Celje smo objavili razpis za ZLATO VRTNICO 1998.
Po podelitvi priznanj smo imeli redni letni OBČNI ZBOR našega društva, kjer smo sprejeli program dela in finančni načrt za leto 1998.
V začetku maja smo nudili asistenco turistični agenciji Orel, ki je bila zadolžena za dobro počutje udeležencev SVETOVNEGA PRVENSTVA V KEGLJANJU, ki je potekalo v dvoranah Golovec v Celju. Prodajali smo spominke in ponudili ostali turistično-promocijski material o našem mestu, okolici in Sloveniji.
9. maja 1998 smo skupaj s KS Center in Dolgo polje, Vrtnarstvom Celje, Cinkarno Celje in finančno podporo Mestne občine Celje na Glavnem trgu organizirali CVETLIČNO TRŽNICO. Organizatorji smo v akciji brezplačno razdelili 6.000 cvetličnih sadik in 500 vrečk zemlje za zasaditev. Občani so ob tej priložnosti lahko kupovali sadike in zemljo po znižani ceni, na voljo pa so jim z brezplačnimi nasveti bili tudi
strokovnjaki s področja hortikulture.
V začetku junija 1998 smo izdali ZLOŽENKO STARI GRAD CEUE, kjer so prikazane razvojne stopnje pri nastajanju celotnega grajskega kompleksa.
Zloženka je izšla v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
6. junija 1998 je bil na Glavnem trgu v Celju koncert pevskega zbora SOAVE iz Verone (Italija), ki smo ga pripravili skupaj z Zdravniškim društvom Celje.
19. junija 1998 se je zgodil "CRKNU 98"(CEUSKI ROCK NOČE UMRET 98). Skupaj s soorganizatorji Klubom študentov celjske regije, Mestno občino Celje, gospodom Branetom Pianom nam je uspelo pripraviti 12 - urni koncert mladih celjskih garažnih bendov. Prizorišče dogajanja je bilo parkirišče za Spodnjim gradom v Celju. Prireditev je med mladimi doživela lep odziv, saj se je koncerta udeležilo okoli 1500 obiskovalcev.
Kot gost večera je nastopila popularna skupina Big foot mama.
1. julija 1998 je bil v kavarni hotela Evropa koncert beloruske etno skupine TROITSA. Ugotovili smo, da bi tovrstni koncerti morali biti na zunanjem prizorišču, saj bi si glasbeniki vsekakor zaslužili boljši obisk, kot so ga imeli tokrat. Igrali so predvsem beloruske ljudske pesmi za
maloštevilno, a zahtevno občinstvo.
Središče mesta je bilo zelo živahno tudi v soboto, 25. julija 1998, kjer je svoje delo in lokalne običaje občanom našega mesta PREDSTAVILO PET TURISTIČNIH DRUŠTEV iz širše celjske okolice. Zanimivosti iz svojega dela
in okolja so predstavili TD Rogatec, Mozirje, Šempeter, Vojnik in Celje.
Julija, avgusta in septembra 1998 smo organizirali REDNA TURISTIČNA VODSTVA PO STAREM GRADU CEDE, in sicer vsako soboto in nedeljo ob
10.00 in 16.00 uri. V sodelovanju s Celjskim sejmom, d.d smo na gradu postavili tudi leseno hiško, kjer so obiskovalci gradu lahko dobili turistične prospekte Starega gradu, Celja in Slovenije, kupili pa so lahko tudi razglednice in nekatere spominke
Največja in najboljša prireditev našega društva pa je v letu 1998 vsekakor bila SREDNJEVEŠKI DAN NA STAREM GRADU V CEUU, in sicer v soboto, 29. avgusta 1998. Srednjeveška tržnica, srednjeveška krčma s ponudbo hrane takratnega časa in viteški boji so ta dan na Stari grad privabili 3.700 obiskovalcev od blizu in daleč. Prireditev smo organizirali v sodelovanju z Zavodom MOJ ARON in člani skupine AUDAX ter s finančno pomočjo Mestne občine Celje.
Sredi septembra smo izdali prenovljene TURISTIČNE INFORMACIJE, ki jih bodo interesenti lahko dobili brezplačno. Vsebujejo kup za turiste in obiskovalce pomembnih informacij (muzeji, galerije, kulturne ustanove, hoteli, restavracije in gostilne, trgovine, storitvene dejavnosti ipd.). Letos smo izdali informacije v slovenskem jeziku, v letu 1999 pa je potrebno izdati le-te tudi v nemškem in angleškem jeziku.
Od 11. do 20. septembra 1998 smo naše mesto predstavili na
MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CEUU. V ta namen smo kupili lično leseno hiško, ki je bila postavljena na osrednjem prireditvenem prostoru sejmišča (atrij). Obiskovalcem smo nudili strokovna turistična vodstva po mestu in Starem gradu, turistično informativni material našega mesta in spominke ter literaturo Celja. Z Radiom Fantasy smo vsakodnevno pripravili nekajminutno oddajo Sprehod po Celju. Na predstavitvenem prostoru smo našteli nekaj več kot 3000 obiskovalcev.
V petek, 1 8. septembra 1998 smo skupaj s soorganizatorjema, podjetjem Fit Media, d.o.o. in Mestno občino Celje na Krekovem trgu gostili poulično gledališče ANE MONROE iz Ljubljane. S svojo predstavo
"Zrcalni svet" so zelo razgibali večerno dogajanje v mestu ob Savinji.
Prireditev si je ogledalo okoli 1000 obiskovalcev.
Slovenski projekt SREDNJEVEŠKA MESTA NA SLOVENSKEM se je naše društvo vključilo s prireditvijo SREDNJEVEŠKI VEČER V MESTNEM JEDRU, ki smo ga pripravili na Prešernovi ulici (pred Muzejem novejše zgodovine Celje) v soboto, 29. septembra 1998. Srednjeveška tržnica, bruhalci ognja, dvorni norček, plesalci srednjeveških plesov in viteški boji so v mesto privabili okoli 1700 obiskovalcev. Ugotovili smo, da je bil z baklami osvetljeni prostor lep in pravljičen, vendar prevelik za tovrstne prireditve. V naslednjem letu bi bila boljša lokacija prostor pred cerkvijo Sv. Danijela.
Na pobudo našega društva se je v letu 1998 Celje s svojo turistično ponudbo prvič predstavilo na sejmu GOST - TUR 98 v Mariboru (od 6. do
10. oktobra 1998). K sodelovanju smo povabili oba muzeja, vse štiri hotele in občino Vojnik. Povabilu so se si odzvali in na sejmu imeli vsak po en predstavitveni dan. Predstavitev našega mesta je poleg vseh udeležencev financirala tudi Mestna občina Celje (50.000 SIT).
Od 7. do 10. oktobra 1998 je bilo v Celju v Celjskem domu srečanje BIBLIOTEKARJEV SLOVENIJE. Naše društvo se je predstavilo na stojnici s ponudbo knjig in drugih edicij o Celju. Prodajali smo tudi spominke našega mesta.____________________________________________________
foto Motijo Golner
V letu 1998 so predstavniki našega društva sodelovali na naslednjih posvetih v Sloveniji:
-11. julij 1998 - Rogaška Slatina: Oblikovanje kratkih tržnih turističnih programov - organizator: Center za promocijo turizma Slovenije - 23. september - Celje: Razlaga Zakona o pospeševanju turizma
organizator: Turistična zveza Slovenije (g. Vesenjak) - 29. oktober 1998 - Velenje: Delovanje TIC-ov
organizator: Turistična zveza Slovenije
- 12. november 1998 - Ljubljana: Društva in arhivi organizator: Arhiv Republike Slovenije
TURISTIČNA VODSTVA PO CEUU IN STAREM GRADU V LETU 1998
osnovnošolci: 2.154 učencev
srednješolci: 906 dijakov
odrasli: 890 obiskovalcev
Vsi obiskovalci našega mesta, ki so si znamenitost ogledali pod vodstvom naših turističnih vodnikov, so prejeli tudi brezplačni propagandni material (prospekt in zloženko Celja ter zloženko Stari grad).
TURISTIČNOPROPAGANDNA DEJAVNOST DRUŠTVA V LETU 1998
Članki in večji prispevki v časopisih in revijah:
- članki v treh številkah društvenega glasila Naše Celje - reportaža o turistični Mestni občini Celje (Lipov list)
- predstavitev našega društva v prospektu Mednarodnega mladinskega festivala v Celju
- turistična karta Savinjske doline - panorama (izide v letu 1999) - predstavitev društva
- predstavitev društva v Celjski kroniki
Ostali mediji
- Na Radiu Celje smo pripravili kontaktno turistično oddajo o mestnih kulturnozgodovinskih znamenitostih. Po oddaji smo za poslušalce organizirali dva brezplačna ogleda mestnih znamenitosti (22. in 29. Julij 1998).
- Za Slovenski program radia Melbourne (Avstralija) smo pripravili 60 - minutni program o znamenitostih knežjega mesta Celje.
Organizirali smo tri tiskovne konference, kjer smo medije obveščali o naših prireditvah in rednem delu društva.
DRUGA INFORMATIVNA DEJAVNOST
Mesečno smo redno sporočali podatke na Zavod za kulturne prireditve Celje o prireditvah, ki jih je organiziralo naše društvo (za mesečne informacije o prireditvah v Celju).
Odgovorili in poslali smo propagandni material o Celju na povpraševanje 42 naslovov v tujini in 87 naslovov v Sloveniji.
S prospekti in ostalim razpoložljivim turističnopropagandnim materialom smo založili športne klube, društva in ostale organizacije, ki so gostovali v tujini ali pa so pripravljali velika in pomembna tekmovanja in prireditve pri nas. Prav tako smo prospekte posredovali na Center za promocijo turizma Slovenije, ki bo le te uporabljal za promocijo Slovenije na turističnih sejmih v tujini. V ta namen smo v letu 1998 skupaj posredovali:
- 3.300 prospektov in 6.000 zloženk Celja v slovenskem jeziku - 3.100 prospektov in 2.000 zloženk Celja v nemškem jeziku - 3.000 prospektov in 1.600 zloženk Celja v angleškem jeziku - 1.000 prospektov in 500 zloženk Celja v italijanskem jeziku V letu 1998 so zaloge prospekta in zloženke o Celju pošle.
Celje, 5. januar 1999
foto Matija Golner
Andreja Rihter, predsednica
Program dela Turističnega društva za leto 1999
1 .IZDAJA NOVEGA PROSPEKTA IN ZLOŽENKE O CEUU
Pri Turističnem društvu Celje že nekaj člasa opozarjamo pristojne, da bo mesto ostalo brez osnovnega informativno-promocijskega materiala:
prospekta in zloženke o Celju. Našupravni odbor je zato imenoval uredniški odbor za izdajo novih turističnopropagandnih edicij, ki morajo vsaj v slovenskem jeziku iziti najkasneje do aprila 1999 (sejem Alpe - Adria v Ljubljani).
2.NOVI PROSTORI TURISTIČNEGA DRUŠTVA CEUE
Turistično društvo Celje je že začelo postopek za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu. Skupaj z Občinsko turistično organizacijo (ki jo mora po Zakonu o pospeševanju turizma ustanoviti občina) bi v letu 1999 morali ustanoviti Turistično informacijski center Celje (TIC Celje). Nekaj kadra že imamo, vsekakor pa bi morali najti primernejše prostore za delovanje tega centra. Našpredlog je Šubičev paviljon pred železniško postajo v Celju. Objekt je arhitekturni biser našega mesta, ki pa takšen kot je sedaj samo kvari videz drugače lepo urejenega Krekovega trga in je predvsem črna turistična točka našega mesta.
3.SODELOVANJE PRI PRIREDITVI "CEUSKI PUST 99"
Tako kot leta do sedaj bi člani našega drutva s sodelavci ocenjevali primerno pustno urejenost celjskih gostinskih in trgovskih lokalov, najboljšim pa podelili pisna priznanja.
4.XXVII. VALČKOV VEČER
Plesno prireditev, ki jo vsako leto obišče mnogo znanih Celjanov, organiziramo skupaj z Zdravniškim društvom Celje, izkupiček pa namenimo akciji za ocvetličenje mesta.
5.IZDAJA TURISTIČNIH INFORMACIJ V NEMŠKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU V letu 1998 je društvo izdalo brošuro Turistične informacije, ki poleg zemljevida mestnega jedra vsebuje še vse potrebne informacije za obiskovalce našega mesta (hoteli, restavracije, muzeji, galerije, športni objekti, promet, banke ipd.). Ker bi tovrstne informacije morale biti dostopne tudi tujim obiskovalcem mesta, jih je nujno prevesti vsaj še v dva svetovna jezika. Brošura bo za interesente brezplačna.
6.ZLATA VRTNICA
Akcijo že več desetletij izvaja naše društvo. Skupaj s krajevnimi skupnostmi Celja (sedaj kvarti) bomo ocenili urejenost (in neurejenost) okolja posameznikov, podjetij in javnih ustanov. Na zaključni prireditvi podelimo priznanja, plakate in statue vrtnic za urejeno okolje. Ob tej priložnosti podelimo tudi metlo, kot opomin, da nekdo ne skrbi dovolj za okolje oz. je le-ta onesnažena in neurejena. Skupaj s to prireditvijo ponavadi naše društvo skliče tudi občni zbor, kjer člani sprejmejo smernice delovanja društva za naslednje leto.
7.SODELOVANJE NA SEJMU ALPE-ADRIA V LJUBLJANI
Naša udeležba na sejmu GOST-TUR v Mariboru leta 1998 je pokazala, da se je potrebno predstaviti na tovrstnih turističnih sejmih. Celje se še nikoli ni celovito predstavilo na tem sejmu, zato menimo, da bi v letu 1999 morali biti prisotni vsi največji ponudniki turističnih in kulturnih storitev našega mesta (vsi hoteli, oba muzeja, galerije, obrtna zbornica (gostinci in trgovci), šole (Srednja gostinsko turistična šola v Celju, Srednja vrtnarska šola ipd). Naše društvo bi prevzelo vlogo povezovalca vseh zainteresiranih.
8 .
OBNOVA MESTNIH VRATTo je akcija, s katero želimo posvetiti pozornost bogastvu našega mesta, ki propada vsem na očem. To so mnoga prelepa mestna vrata, ki jih lastniki (posamezniki ali občina) vse prepogosto pozabljajo ohranjati naslednjim rodovom. Skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo izbrali vrata, ki jih bomo skupaj obnovili. Dokazali bomo, da lahko s skupnimi močmi pred propadom rešimo marsikatero zanimivost našega mesta.
9.0CVETLIČENJE MESTA (na vsako okno cvetlični lonček)
Ze šesto leto zapovrstjo bomo skupaj s krajevnima skupnostma Center in Dolgo polje razdelili sadike in zemljo zainteresiranim prebivalcem našega mesta. Sadike in zemljo občani prejmejo brezplačno. Glede na odzive prejšnjih let se nam bodo v letu 1999 pridružile vsaj še tri krajevne skupnosti (kvarti).
0.CELJSKI ROCK NOČE UMRET 99 (CRKNU 99)
Glede na odmevnost lanskoletne prve tovrstne prireditve v našem mestu bomo skupaj s Klubom študentov celjske regije tudi v letu 1999 pripravili 24 - urni koncert mladih (še) neuveljavljenih rock skupin iz Celja.
1 .PREDSTAVITEV DELOVANJA TURISTIČNIH DRUŠTEV IZ CELJSKE REGIJE Kaj vse počnejo v različnih turističnih društvih naše regije, bomo prikazali v mestnem jedru poleti, ko v središču manjka prireditev na prostem. Vsaj pet društev bo meščanom prikazalo svoje najbolj znane dejavnosti.
2.
STROKOVNA TURISTIČNA VODSTVA PO STAREM GRADU OB SOBOTAH IN NEDEUAH V GLAVNI TURISTIČNI SEZONIPoleg vodstev društvo pripravlja tudi "Lov za zakladom", ki je namenjen predvsem osnovnošolskim otrokom - brezplačno. Na ta način otroci skozi igro spoznavajo zgodovino gradu, življenje v srednjem veku ipd.
3.SREDNJEVEŠKI DAN NA STAREM GRADU CEUE
Prireditev v letu 1998 je pokazala, da je zanimanje za tovrstne spektakle veliko, saj je grad tisti dan obiskalo več kot 3000 obiskovalcev. Spet bomo na grad povabili trgovce, ki bodo trgovali na stojnicah, uprizorili bodo tudi boje vitezov in konjenikov, promenado in plese grajske gospode.
4.
PREDSTAVITEV TURISTIČNEGA CEUA NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CEUU IN NA SEJMU GOST TUR V MARIBORU.V sodelovanju z oblikovalcem g. Rafkom Počivavškom pripravljamo zanimiv informacijski paviljon, ki ga bomo predstavili na obeh sejmih.
Paviljon bomo uporabljali za podobne predstavitve našega mesta tudi v središču mesta in na Starem gradu ter na večjih mednarodnih prireditvah v Celju.
5.
IZDAJA NOVE MONOGRAFIJE CEUALeta 1985 smo v Celju nazadnje izdali Monografijo našega mesta, ki v sliki in besedi predstavi naše kulturno-zgodovinske, turistične,
gospodarske, športne in druge značilnosti. Ker je povpraševanje po monografiji veliko, menimo, da je v letu 1999 skrajni čas za izdajo nove.
Ker pa je to prevelika naloga za turistično društvo, bomo k sodelovanju povabili vse zainteresirane. Vsekakor pa bi morala nova Monografija Celja iziti pred Mednarodnim obrtnim sejmom v Celju.
1 6.SODELOVANJE NA POULIČNEM BOŽIČNO-NOVOLETNEM SEJMU V CEUU
Že dve leti si naše društvo prizadeva, da bi pouličnemu božično-
novoletnemu sejmu v našm mestu dali novo vsebino. Upamo, da bomo pri organizatorjih v letu 1999 dobili podporo, saj bi želeli vsaj Glavnemu trgu dati novo podobo. K sodelovanju bomo povabili obrtnike, ki ohranjajo slovensko domačo obrt in v tem sklopu svoje dejavnosti izdelujejo tudi božično-novoletne okraske in darila. Oblačila in razna kramarija pa bi morala svoj prostor dobiti v kakšni drugi ulici ali trgu.
1 /.IZDAJA VSAJ TREH ŠTEVILK DRUŠTVENEGA GLASILA NAŠE CEUE Naše društvo je edino društvo v Sloveniji, ki že 26 let redno izdaja društveno glasilo. Z njim člane društva in širšo javnost seznanjamo z našim delom ter jim ponujamo turistično zanimivo branje. Tudi v letu 1999 bomo naše sodelovanje nadaljevali z dopisniki turističnih krožkov na osnovnih in srednjih šolah v Celju.
1 8.ZBIRANJE IN POSREDOVANJE TURISTIČNIH INFORMACIJ
Tako kot vsa leta do sedaj bomo tudi v letu 1999 zbirali turistične in druge informacije, ki jih bomo ustno, pisno ali po telefonu posredovali vsem interesentom. V naši pisarni bomo imeli na razpolago brezplačne turistične prospekte Celja, okolice in Slovenije. Če nam bodo prostorske zmogljivosti dopuščale, bomo obiskovalcem ponudili tudi drugo zanimivo turistično literaturo in spominke Celja in Slovenije.
Celje, 4. december 1998
P
o uspešni predstavitvi na sejmu gostinstva in turizma GOST-TUR 98 v Mariboru smo se v Turističnem društvu Celje odločili, da se udeležimo tudi največjega turističnega sejma v državi, sejma Alpe-Adria v Ljubljani. K sodelovanju smo povabili vse organizacije, ki so povezane s turizmom v Celju. Glede na lansko leto se jih je odzvalo precej več, kar samo potrjuje dejstvo, da se mesto Celje turistično prebuja.Program predstavitve je bil sestavljen tako, da se je skozi ves teden v celoti predstavila kulturno-turistična ponudba mesta Celja z okolico.
Prvi dan smo predstavili celostno turistično podobo mesta, razstavni prostor pa sta obiskala podžupan Mestne občine Celje, g. Zdenko Podlesnik in načelnik Upravne enote Celje, g. Damjan Vrečko. Prav tako smo gostili predsednika in sekretarja Turistične zveze Slovenije, g.
Marjana Rožiča in g. Alojza Sosterja, s katerima smo govorili o razvoju turizma v Celju in še o tesnejšem povezovanju med turističnimi
organizacijami v mestu. Razstavni prostor si je ogledal tudi minister za malo gospodarstvo in turizem, g. Janko Razgoršek.
Drugi dan so se predstavile turistične agencije Kompas, Izletnik in Orel s svojimi programi za letošnje leto.
V četrtek je bilo v "Celju" precej živo, saj so svojo ponudbo predstavljali vsi štirje celjski hoteli, torej Evropa, Merx, Celeia in Turška mačka. Ob lepih in predvsem dobrih specialitetah njihovoh kuhinj so cel dan potekali razni pogovori o problematiki hotelirstva v Celju in Sloveniji nasploh.
Petek je bil spet malo bolj umirjen, v ospredju pa so ponovno bile turistične agencije, tokrat Popotnik, Herman Celjski in Orient Ekspres.
V soboto smo na našem razstavnem prostoru gostili predstavnike občine Vojnik, ki so obiskovalcem sejma na svojevrsten način predstavili turistično ponudbo svojega kraja, s povdarkom na turističnih kmetijah, ki jih v vojniški okolici ni malo. S svojimi izdelki se je predstavila družna Prekoršek, svoje vino je ponujala v pokušino družina Brezenšek, odličen kruh pa je spekla ga. Gorišek. Tokratno sodelovanje ni bilo prvo, saj smo bili skupaj že v Mariboru, sodelovanje pa so zatrdno obljubili tudi za naprej.
Zadnji dan smo ponovno predstavili mesto Celje v celoti, Upravna enota Celje pa je podrobneje predstavila svoje programe in predstavitev na internetu. Mimoidoči so si v vitrinah lahko ogledali prečudovit rimski nakit iz Pokrajinskega muzeja Celje, otroke je razveseljeval Herman Lisjak, svoje lončarske izdelke je razstavil g. Rok Komel, prestavili smo fotografski atelje znanega celjskega fotografa Josipa Pelikana, Turistično društvo pa je predstavilo spominke mesta, ki jih na žalost ni prav veliko.
Največ zanimanja med obiskovalci sta požela otroški muzej - Hermanov brlog in pa napoved oz. sama razstava Celjski grofje, ki bo v
Pokrajinskem muzeju Celje od aprila do novembra.
Mislim, da je predstavitev, glede na finančne zmožnosti in na to, da smo sodelovali prvič, v celoti uspela.
' lanskem letu smo prvič samostojno sodelovali na sejmu Alpe-
Adria/Turizem in šport. Naša predstavitev je izzvenela pozitivno, saj smo bili na sejmu tako prepoznavni, da se je zanimanje za našo turistično ponudbo povečalo tudi pri turističnih subjektih. Ker pa turist želi le prijetne doživljaje, meje občin ga ne zanimajo, smo se povezali s Turističnim društvom Celje ter se skupno predstavili že na sejmu Gost-tur v Mariboru.
Sodelovanje smo nadaljevali tudi letos.
V času od 9. do 14. marca, ko je potekal sejem, smo sodelovali s predstavitveno vitrino, v kateri so se predstavili:
- kmetija Goršek iz Lipe pri Frankolovem (koruzni kruh in salama) - Soržev mlin iz Polž (raznovrstne moke)
- izletniška točka Bojan Sešel (jabolčni kis, arnika v žganju, vložene gobe) - vinogradnik Miloš Bezenšek iz Crešnjic (beli pinot, chardonnay)
- sadjarstvo Prezelj, Rakova steza pri Frankolovem (posušena neolupljena jabolka)
- Rok Komel z izdelki iz keramike po vzorcu Felicijana (grb Občine Vojnik, bakhus)
-Jože Zlaus iz Globoč (grafika Frankolovega)
-Vodiflor iz Vojnika (cvetlični aranžma iz posušenih poljskih pridelkov) Vsem, ki so se odzvali in posredovali predstavitveni material, se
zahvaljujemo, saj bo le skupno sodelovanje vodilo do cilja: razpoznavnost območja občine Vojnik. Turističnim povpraševalcem naj postane zanimivo spoznati naše kraje, ljudi, kulinariko.
V soboto 13. 3.1999 od 9. dol9. ure je bil prostor št. 24 v hali B na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v rokah turistično-gostinskih subjektov iz našega območja, saj je letošnje leto leto kulinarike in vina v turizmu.
Svojo ponudbo so predstavili:
- Prekoršek - mesarstvo, pekarstvo, gostinstvo, Vojnik
-Turistična kmetija Soržev mlin, Polže: mlevski proizvodi in izdelki iz polnovredne moke
- Turistična kmetija Goršek, Lipa pri Frankolovem: domač koruzni kruh in suhomesnati izdelki
- Miloš Bezenšek iz Crešnjic: vino beli pinot in chardonnay -Jože Zlaus iz Globoč: izdelovanje pirhov v grafiki - slepi odtis Za kulturno popestritev sta poskrbela Harmonikarski orkester Mikola iz Vojnika in otroška folklorna skupina Kulturnega društva Socka.
Obiskovalci sejma pa so lahko pridobili popolne podatke o turistično- gostinski ponudbi s splošno predstavitvijo (turistični katalog, spominek, turistična društva, športna društva).
Naša skupna prizadevanja nas vodijo k ciljem občine na področju turizma: k oblikovanju in promociji celovite turistične ponudbe, k
informiranju obiskovalcev in k spodbujanju razvoja turistične infrastrukture.
To pa pomeni tudi ugotoviti, kateri občani razmišljajo oz. želijo turista na svojem domu in so pripravljeni oblikovati ustrezno ponudbo. Zato vas prosimo, da nam svoje ideje, zasnove ali projekte posredujete - morda bomo skupaj hitreje uresničili zastavljene cilje.
Ludvik Rebeušek
Zakaj manjši turistični obisk Celja v letu 1998?
Točno pred enim letom smo v našem glasilu (Naše Celje, april 1998/1, stran 6) zapisali optimistični naslov prispevka "Lani je Celje obiskalo več turistov". Letos moramo ta pričakovanja korigirati, žal navzdol.
Po društvenih podatkih o obisku celjskih hotelov v letu 1998, je namreč obisk domačih in tujih turistov nazadoval za 5%, število njihovih prenočitev pa celo za 6%. Celjski hoteli sov letu 1998 gostili 15.632 gostov s 26.855 prenočitvami. Ob tem velja dodati, da je število domačih hotelskih gostov nazadovalo na indeks 96, število tujih gostov na indeks 95. Se precej manj je prenočitev domačih gostov - indeks 90 (I), medtem ko izkazujejo prenočitve tujih gostov indeks 95. Precejšen padec števila prenočitev domačih gostov (10%) se tudi odraža v ponovnem skrajšanju njihovega bivanja v našem mestu. Koliko časa je uspelo naši turistični ponudbi zadržati turiste v našem mestu? Povprečna doba bivanja domačih turistov se je od 1,68 dne v letu 1997 skrajšala na 1,58 dni v letu 1998. Tuji hotelski gosti so v našem mestu ostali nekoliko delj - 1,77 dni, enako, kot v letu 1997. V strukturi hotelskih gostov so večinsko prevladovali tuji turisti, z 71,1% udeležbo. Med celjskimi hoteli je največ tujih turistov prenočilo v hotelu Evropa.
Za turizem so značilna velika sezonska nihanja obiska. Se najmanj je teh nihanj v turističnem obisku mest, kjer prevladuje tako imenovani "poslovni"
turizem. Zanimivo bi bilo analizirati vsaj mesečna nihanja v obisku domačih in tujih turistov v našem mestu, vendar to presega namen in obseg tega prispevka.
Za vzorec pa vendarle ponujam nekaj podatkov. Mednarodni obrtni sejem v Celju je prav gotovo največja poslovna prireditev v našem mestu.
Zanimivo je bilo ugotoviti, kako ta gospodarska prireditev vpliva na obisk turistov, število njihovih prenočitev in povprečno dobo bivanja. Z eno besedo, kolikšen je multuplikativni učinek Mednarodnega obrtnega sejma na celjski turizem. Obisk v mesecu septembru, mesecu Mednarodnega obrtnega sejma, je bil merjen s celoletnim obiskom, naslednji. Domačih gostov je bilo 10,3 % od celoletnega obiska, torej več kot je znašal poprečni mesečni obisk - 8.33 %. Obisk tujih turistov je bil septembra samo 8 %, kar je celo manj od celoletnega mesečnega povprečja! Se večje so razlike ob merjenju domačih in tujih prenočitev. Prenočitve domačih turistov so se v septembru povzpele na 17 % celoletnega obiska, in kar podvojile celoletno mesečno povprečje. Število prenočitev tujih turistov pa je z 8,8 % na ravni celoletnega povprečja. Spremenila (podaljšala) se je povprečna doba bivanja turistov v mesecu septembru, v primerjavi z njihovo letno povprečno dobo bivanja v Celju. Septembrska povprečna doba bivanja domačih turistov se je podaljšala na 2,62 dni, v primerjavi z letno povprečno dobo bivanja 1,58 dni. Povprečna
septembrska doba bivanja tujih turistov je bila 1,87 dni, letna pa 1,71 dni. Tako se je septembrska povprečna doba bivanja domačih turistov podaljšala za 66%, povprečna doba bivanja tujih turistov pa samo za 9%. Ugotovimo torej lahko, da je Mednarodni obrtni sejem vplival na povečan obisk domačih turistov v Celju in na podaljšanje njihovega bivanja v našem mestu, ne pa na število in povprečno dobo bivanja tujih turistov. Zakaj?
V gornjih podatkih niso zajeti tako imenovani "dnevni" turisti, ki so v lanskem letu iz različnih motivov obiskali Celje. Prvo mesto vsekakor pripada Mednarodnemu obrtnemu sejmu z okoli 230.000 obiskovalcev.
Stari grad (ki žal še vedno ni gostinsko usposobljen) je obiskalo okoli 29.000 obiskovalcev, srednjeveški dan, ki ga je pripravilo naše društvo na Starem gradu pa okoli 3.700 obiskovalcev. V obeh Celjskih muzejih so imeli 65.365 obiskovalcev (Pokrajinski muzej Celje 29.192 in Muzej novejše zgodovine Celje 36.173 obiskovalcev).
Slovenije
Bili turistični vodnik ... Sliši se vabljivo, morda je prav to tisto, kar ste si že dolgo želeli. Spremljati in voditi turiste po naši deželi, po deželah Evrope, ni le priložnost za potešitev lastne radovednosti, to je tudi preizkus vaših sposobnosti za odgovorno in zanimivo delo. In če ste poleg tega še iznajdljive in dinamične narave, ljubeznivi in prijazni, potem je to za vas vsekakor izziv.
Malokdo pa ve, da smo slovenski turistični vodniki »ceh«, ki deluje organizirano že dobri dve desetletji in da je tudi v Celju sekcija Društva turističnih vodnikov Slovenije, ki deluje že od leta 1991. Društvo se zavzema za popularizacijo dela turističnega vodnika, za priznanje statusa samostojnega poklica, izvaja medijsko promocijo delovanja turističnih vodnikov. Turistični vodniki imamo tudi svoj svetovni dan - 21.
februar. Vsako leto se organizira tudi svetovno srečanje vodnikov, letošnje je bilo na Dunaju. Izdali smo tudi Kodeks obnašanja turističnega vodnika in svoj bonton. Večkrat letno organiziramo strokovne ekskurzije. V zadnjih letih jih izvajamo vsaj enkrat letno, lanska je vodila na avstrijsko Koroško, predlani smo bili na Madžarskem, letos se verjetno odpravljamo v Istro ...
Najpomembnejša naloga sekcije pa je izobraževanje vodnikov začetnikov in samoizobraževanje le-teh. V ta namen društvo prireja letne uvodne začetniške vodniške seminarje, prireja strokovne ekskurzije in skrbi za turistično vodniško literaturo. Tako je v zadnjih letih izvedlo nekaj odmevnih seminarjev, ki jih je obiskalo več kot 100 slušateljev. Zlasti pomembna naloga društva je, da skrbi za informacije o kvalitetni turistično vodniški literaturi, o njeni dostopnosti in da včasih po potrebi izdaja turistične vodnike, ki pa so internega značaja. Kljub interni omejenosti te t.
i. prave vodniške literature člani sekcije ugotavljamo, da je "lakota" po takih materialih neverjetno velika.
Prav gotovo je poleg skrbi za izobraževanje mlajših kolegov,
organiziranja strokovnih ekskurzij in skrbi za novo vodniško literaturo v ospredju našega delovanja tudi skrb za družabno življenje same sekcije.
Redno se udeležujemo akcij ostalih slovenskih področnih sekcij, večkrat zelo zanimivih (od ekskurzij, družabnih srečanj pa do udeležbe na občnih zborih...). Sami enkrat letno organiziramo občni zbor, na katerem spregovorimo o delu našega društva v preteklem obdobju, postavljamo nove naloge in nova vodstva naše sekcije. Vedno znova ugotavljamo določeno nezainteresiranost ostalih turističnih dejanikov v občini, kajti kljub na široko razposlanim vabilom, se naših zborov udeležuje le malo merodajnih turističnih delavcev iz občine Celje. Pri tem je častna izjema Turistično društvo Celje s katerim sicer naše društvo odlično sodeluje.
foto Motijo Gol n er
Nenazadnje društvo v zadnjih letih skupaj s Turističnim društvom Celje izvaja dokaj odmevne akcije ogledov mesta Celja za Celjane pod delovnim nazivom "Celje za celjane". Kljub relativno šibki medijski pozornosti teh dogodkov, beležimo vse več organiziranih ogledov mesta Celja. Velik odmev imajo tozadevne akcije v vzgojno izobraževalnih ustanovah in pri posameznih "osveščenih" gospodarskih družbah celjske regije. Tudi v organizaciji takšnih lokalnih ogledov mesta Celja oz. drugih delov naše regije "servisiramo" nekaj turističnih organizacij, zdravilišča v regiji in posameznike. Paleta ogledov, ki jih člani sekcije nudimo, je precej široka: od kratkih - nekajurnih ogledov mesta in okolice pa do poldnevnih in večdnevnih izletov po Sloveniji in tujini. Sekcija si je v kratkem času svojega delovanja izoblikovala tudi določeno "datoteko"
razpoložljivih vodnikov glede na strukturo njihovih zmogljivosti (jezik,starost,specialnost). To pa je eden od tržnih pristopov sekcije, ki skuša tudi skozi ceno izdelka dela turističnega vodnika dati pravo mesto in položaj temu poklicu. Tukaj zaradi različnih vzrokov večkrat naletimo na nerazumevanje t. i. potencialnih naročnikov našega dela.
In če vas zanima, kaj potrebuje kvalitetni turistični vodnik za svoje delo:
končano srednjo šolo in aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika ter pasivno znanje drugega, veliko entuziazma, veselja do potovanj in komuniciranja z ljudmi. Naj bo to povabilo vsem aktivnim in pasivnim turističnim vodnikom ter simpatizerjem tega poklica, da sodelujejo pri delu sekcije. Dobrodošli kadarkoli v prostorih društva v Turističnem društvu Celje.
V
letu 1958 je bil ustanovljen Gostinski oddelek v okviru šole za trgovske učence v Celju, ki je pričel z rednim poukom v šolskem letu 1958/59. Po štiridesetih letih, v šolskem letu1998/99, se Srednja šola za gostinstvo in turizem v Celju seli v svojo novo šolsko zgradbo. Po nacionalizaciji hotelskih in nekaterih gostinskih podjetjih 28.aprila 1948, tudi v Celju, je bil s šolskim letom 1947/48 ukinjen
dotakratni pouk gostinskih vajencev, tudi v Celju. Za bodoče gostinske delavce, tako imenovane "nove kadre" je pristojno ministrstvo odtlej organiziralo kratke tečaje po raznih krajih Slovenije.
Po ponovni uvedbi vajenskega poklicnega izobraževanja so gostinski vajenci nekaj let obiskovali teoretični del pouka samo na Gostinski šoli v Ljubljani. Postopni razvoj in ponovno prebujanje turizma pa je sčasoma zahtevalo vedno strokovno usposobljenih gostinskih delavcev in redni sistem njihovega izobraževanja. Zato so se pojavljale zahteve za decentralizacijo dotakratne oblike šolanja, še zlasti v pomembnejših turističnih središčih. Potem, ko smo v Celju preprečili grozečo nevarnost ukinitve šolanja še za strokovne delavce v trgovini z zgraditvijo novega šolskega poslopja novembra 1957, tokrat ne samo za potrebe celjske trgovine temveč za celotni okraj Celje, smo se redki turistični in gostinski delavci lotili še vprašanja (danes bi rekli projekta) šolanja strokovnih kadrov v gostinstvu, tudi v Celju. Vendar uradna "klima" takšni pobudi ni bila naklonjena - tudi zaradi pomanjkanja šolskih prostorov v Celju.
Da bi prišlo do preobrata, sem občnemu zboru okrajne gostinske zbornice Celje 26. marca 1958 ponudil v začasno uporabo eno, kasneje dve učilnici za redno šolanje gostinskega naraščaja v naši novi šolski zgradbi. Občni zbor je ta predlog v celoti in soglasno sprejel. Za ustanovitev Gostinske šole v Celju je bilo važno soglasje zdravilišč na Celjskem, ki so zaposlovala največ kvalificiranih in visoko kvalificiranih gostinskih delavcev (mimogrede naj omenim,da je imela novembra 1957 ustanovljena Zveze naravnih zdravilišč LR Slovenije svoj sedež v Celju, podpisani pa sem bil od njene ustanovitve član upravnega odbora in nepoklicni tajnik Zveze, kar je olajšalo potrebne razgovore in dogovore).
Do začetka šolskega leta 1958/59 nismo dobili dovoljenja za delo samostojne gostinske šole, zato smo ustanovili gostinski oddelek v okviru šole za trgovske učence, ki je pričel z delom 26. septembra 1958, torej po desetih letih ukinitve šolanja v letu 1948. Po dveh letih se je v šolskem letu 1960/61 gostinski oddelek preoblikoval v samostojno Gostinsko šolo. Ob dograditvi nove šolske zgradbe za potrebe šolskega centra za blagovni promet v Celju v letu 1974, je Srednja šola za gostinstvo in turizem prevzela šolsko zgradbo, v kateri smo v šolskem letu 1958/59 pričeli z rednim šolanjem poklicnih kadrov za gostinstvo v Celju. Te dni pa se selijo v svojo novo, sodobno šolsko zgradbo in telovadnico.
Matija Gainer
Šubičev postajni paviljon - drugič
O paviljonu pred železniško postajo ter ob stari avtobusni postaji smo pisali že v eni od prejšnjih številk Našega Celja (1/1996), takrat kot o možni lokaciji bodočega turistično-informacijskega centra. Ta majhna mojstrovina slovenskega arhitekta Vladimirja Šubica, avtorja mnogih pomembnih arhitektur na slovenskih tleh in drugje (med najvidnejšimi je gotovo ljubljanski Nebotičnik), je zaokrožila arhitektov celjski opus. Poleg paviljona je Šubic v Celju zgradil še vilo na Aljaževem hribu in dve večstanovanjski hiši v mestnem jedru.
Kot kaže so prizadevanja, da bi se paviljon obnovil in po prenovi zaživel s primerno vsebino, vedno bolj iluzija. Govori se o porušitvi paviljona zaradi širitve ceste, v najboljšem primeru o prestavitvi na novo lokacijo.
Razmišljanje o prestavitvi Šubičevega paviljona je kompromis, ki ga ponujajo na Mestni občini Celje, pa vendar paviljon po arhitekturni formi in organizaciji izhaja iz svoje lokacije. Zdi se, kot da bi zrasel iz zemlje in kot takšen vzdržuje krhko ravnovesje na Krekovem trgu, kjer so se v preteklosti zgradile arhitekture, ki ne poznajo podrejanja.
Šubičev paviljon je intervencija v prostoru, je vrtišče tega prostora, ki se ga ne da presaditi.
Med nonšalanco cestnih lobijev in pomanjkanjem kvalitetnih prostorskih planov morda še najbolj bode v oči dejstvo, da objekt ni spomeniško zaščtien. Tako smo na dobri poti, da v Celju izgubimo še enega že tako redkih paviljonov (po kopaliških paviljonih na Savinji, godbenem paviljonu v mestnem parku, se je pred kratkim parkirišču Interspara umaknil paviljon prve Petrolove bencinske črpalke v Sloveniji).
Problem Šubičevega paviljona pa je mnogo širši, kot je morda videti na prvi pogled. Dejstvo, da naj bi preko starega mestnega jedra potekala magistralna cesta (da je ironija še večja, jo avtorji predloga imenujejo obvoznica), je edinstveno v urejanju urbanih naselij. Seveda se avtomobilom ne da izogniti. Lahko bi celo rekli, da so ena od redkih konstant v mestih, ki se zelo hitro spreminjajo. Vendar obstajajo načini oblikovanja urbanih prostorov, ki upoštevajo oboje - pešce in življenje nekega mesta ter promet. Gre za preskok v razmišljanju, ko prostorsko planiranje ne temelji na podrejanu enega elementa drugemu, ampak oba skupaj tvorita novo prostorsko entiteto. Trg po takšnem postane preproga, matrica, na katero se preslika javni program, med njimi tudi promet, ki seveda prej umirjen dobi svoj prostor - trak na trgu.
Rešitev magistralne ali pa obvozne ceste skozi Celje v smeri sever - jug ne bi smela iti na škodo prostoru starega mestnega jedra, temveč bi ga morala razbremeniti tranzitnega prometa.
redsednik sveta KS Pod gradom g. Vladimir Ljubek nam je poslal kopijo dopisa našemu županu g. Bojanu Šrotu, v katerem prosijo za pomoč pri ureditvi in čiščenju nabrežin Savinje ob južni vpadnici v mesto Celje.
Priložene fotografije dokazujejo, da je stanje res zaskrbljujoče, zato prosimo vse pristojne za pomoč pri sanaciji in čiščenju nabrežin.
Turistična zveza Slovenije je razpisala tekmovanje za najbolj urejen kraj v Sloveniji pod geslom Moja dežela - urejena in čista. S takšnim odnosom pristojnih, naše Celje ne bo moglo prispevati k danemu sloganu.
V zimskem času se je ponovno razbohotil vandalizem nad kulturnimi spomeniki po Celju. Z grafiti so popisani prenekaferi zidovi v mestnem jedru. Dejstvo, da je Kalinov splavar zardel v obraz, je lahko tudi simbolično.
(Matija Golner)
Katarina Kerk
Izšel je CD CRKNU 98
V
juniju 1998 je Turistično društvo Celje vsoorganizaciji s Klubom študentov celjske regije in ob pomoči mnogih posameznikov priredilo veliko glasbeno prireditev CRKNU 98 - Celjski rock noče umret. Prvenstvena želja je bila pomagati
neuveljavljenim garažnim skupinam, ki jih sestavljajo predvsem mladi, ambiciozni glasbeniki.
Ze takrat smo obljubili, da bo po koncertu izšla tudi zgoščenka - CD, na kateri bo vsaka skupina predstavljena z eno pesmijo. Obljuba dela dolg in čeprav malo pozno, je zgoščenka zdaj resnično tu.
Vsi, ki smo jo že poslušali, smo zadovoljni in veseli, da nam je uspelo. Izdala jo je založba CODA.
Cena posameznega CD-ja je 1500 SIT, za člane skupin pa 1200 SIT.
Lahko jih kupite v pisarni Turističnega društva Celje, Prešernova 17 in na sedežu Kluba študentov celjske regije, Miklošičeva 1, Celje.
Letošnje leto v okviru Poletja v Celju pripravljamo podoben projekt, le v malo razširjeni podobi.
Sodeč po odzivu mladih, je bila prireditev pozitivno sprejeta, kar samo potrjuje dejstvo, da je treba s tem nadaljevati in ponuditi celjski mladini to, česar si želijo tu, v Celju in dokazati, da se družabno življenje ne dogaja samo v Ljubljani in Mariboru.
Magister Ludvik Rebeušek,
naš dolgoletni član in sodelavec, je na skupščini Turistične zveze Slovenije
prejel najvišje turistično priznanje -
zlato plaketo Turistične zveze Slovenije.
Čestitamo!
razpis
Zlata vrtnica 1999 in Metla 1999
Kot doslej pri akciji Zlata vrtnica ocenjujemo bivalno in delovno okolje v Mestni občini Celje. Skupaj z mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi to delo opravi posebna komisija pri Turističnem društvu Celje.
Razpis je torej namenjen mestnim četrtim in krajevnim skupnostim, ki dobro poznajo in spremljajo razmere v svojem okolju. Prepričani smo, da vam ne bo teško posredovati:
- 5 predlogov za priznanje za urejeno okolje, - 1 predlog za Zlato vrtnico 1999
- 1 predlog za Metlo 1999.
Predlog mora vsebovati:
- ime in priimek oz. priimek družine kandidata ter točen naslov, - za pravne osebe - ime firme in naslov,
- za Zlato vrtnico lahko predlagate le kandidate, ki več let zapored nadpovprečno uspešno skrbijo za urejeno okolje in so v obdobju 5 let prejeli vsaj eno priznanje za urejeno okolje Turističnega društva Celje, - predloga za Zlato vrtnico in Metlo morata vsebovati tudi kratke
obrazložitve.
Predloge je potrebno poslati na naslov:
TURISTIČNO DRUŠTVO CEUE Prešernova 17
3000 Celje
do vključno 18. septembra 1999
Komisija za okolje pri Turističnem društvu Celje si bo do konca septembra po potrebi ogledala teren in določila dobitnike priznanj, vrtnice in metle za leto 1999.
Zaključna prireditev s podelitvijo bo predvidoma meseca aprila 2000.
Pričakujemo čim večji odziv in kvalitetne predloge, pri čemer pa opozarjamo na dosledno spoštovanje razpisanih števil predlogov.
Cvetko Rojc
Glavni trg Celje, sobota 8. Maja 1999 od 9. Do 12.
ure.
Maj, mesec mladosti, ljubezni in cvetja. Ponavadi smo po "ledenih možeh" lahko pozabili na jutranje zmrzali in smo svoje domove okrasili s cvetjem. In naj bo tako tudi letos.
Turistično društvo Celje, Mestni četrti Center in Dolgo polje, Vrtnarstvo Celje, Srednja vrtnarska šola Celje, Cinkarna Celje in podjetje Javne naprave Celje pripravljamo CVETLIČNO TRŽNICO v središču mesta.
Vsi, ki se boste v soboto mudili v centru mesta, boste lahko kupovali sadike cvetja, ki bodo polepšale vašo okensko polico, balkon, vrt ali park.
Vrtnarstvo Celje in Srednja vrtnarska šola Celje pripravljata širok izbor okrasnega cvetja in grmičevja. Cinkarna Celje bo obiskovalcem tržnice ponudila zemljo za zasaditev ter kompost in druge substrate, ki bodo pomagali k boljši in lepši rasti okrasnih rastlin. Pri podjetju Javne naprave pa bod predstavili nove kompostnike. Vse izdelke bodo prodajali po ugodnih (znižanih) cenah.
Vsi organizatorji bodo poskrbeli, da bodo obiskovalcem tržnice na voljo strokovnjaki z vsakovrstnimi nasveti.
Vljudno vabljeni!
Članarina za leto 1999
znaša 2000 SIT
za dijake, študente in upokojence 1000 SIT
In česa bodo člani našega društva deležni?
- Vsaj treh številk društvenega glasila Naše Celje - Pomladanskega in jesenskega izleta društvenih
članov
- Popustov pri vstopninah v Pokrajinski muzej Celje in Muzej novejše zgodovine Celje
- Ob sobotah, nedeljah in praznikih 40% popusta pri vozovnici za vlake Slovenskih železnic (razen za 1C in zeleni vlak)
- Popustov pri vstopninah na prireditve, ki jih organizira Turistično društvo Celje
objave
Stari grad Celje
Gotovo ste že ob pogledu iz mesta zaznali novo podobo našega Starega gradu. Kdaj ste bili nazadnje na grajskem hribu? Ze dolgo ne? Vabimo vas, da si ogledate srednjeveški biser v novi podobi.
Stari grad je odprt
VSAK DAN OD 8. DO 17. URE
OB SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 8. DO 19. URE.
Strokovna turistična vodstva lahko naročite na naš naslov:
Turistično društvo Celje Prešernova 17
3000 Celje
ali nas pokličete po telefonu
063/481-062
ali nam pošljete elektronsko pošto
td.celje@celje.eurocom.si
foto Matija Golner
<0
o
'U
%
^TVOc,
v
k /
uredniški odbor Andreja Rihter Matija Golner Rok Videc Katarina Kerk
lektoriranje Anton Šepetave
oblikovanje in fotografija Matija Golner
tisk SO-RA d.o.o.
naklada 1000 izvodov izdalo in založilo Turistično društvo Celje
Prešernova 17, Celje
,SLO
