Rgzprove in grodivo ljubljang 2000 SI 36/37
JANKO PlETERSKI
75 LET INSTITUTA ZA NARODNOSTNA VPRASANJA *
5
Poskusam ustreei zelji upravnega odbora INV, na; povem kaj primernega ob trieetrtstaletnici slavenskega zavada, ki s taka eastitljiva zivljenjska clobo pri nas nima veliko podobnih med znanstvenimi ustanovJmi in bi se zato mogel, ee je dovoljeno majhno primerjati z velikim, po svoji vztrajni navzocnosti in skora;
samoumevni potrebnosti ravn~Hi celo S 5amo naso 'alma mater'. Toda, ali smo Iahko ob njegovi dolgozivosti tlldi podobno zanosni, kakor smo llpraviceno ob vsaki zaokrozeni obletnici slovenske univerze, ee nadaljujem to tvegano primer- javo? 0 sedmih celih desetletjih instituta je ze napisana zgodovinarsko VZorna publikacija njegovega zavzetega sodelavca Janeza StergJrja, ki dokumemirano govori 0 zaporednih fazah razvoja narodnostnih studij na Siovenskem, ze tam od zaeetka dvajsetega stoletja pa skoraj do nasih dni, ko to stoletje mineva tudi po koledarjll. Vrzimo pogled na te faze.
Ne pazabljajoc zacetnikov znanstvenega zaznavanja stanj in problemov naro- clnega obstoja Siovencev iz 19. stoletja, kakor sta bila UrbanJarnik in Peter Kozler, in ob zivem zgledu r;Jziskovalc.l severne slavenske jezikovne meje v prvih lerih dvajsetega, Anteja Bega,nastopa slovenska studentovska mbdina, pasebno t.ista, solJna v Pragi, ki hoee ZJ narod realno delov:ni in se zato posveti (udi zazn;lV:ln- ju, kot pravi, »slovenskega narodnega sranj:l«. Zanima se tlldi za probleme mesanih ozemelj in jezikovnih orokov in s (em temJtizira manjsinsko vprasanje kot pose ben del narodnega. V letll 1910 je objavljena prva slovenska bibliografija rakrat ze stevilnih zI1anstvenih del 0 manjsinskem problemu, napisanih v drugih jezikih, in leto zatem tlldl strokovno sestavljena statistika Slovencev za enciklope- dijo slovanskih narodov, kar jc izmz prestopanja od priloznostne akcije k sistem- atienemu spremljanju teme. Z delom raziskovalnega znacaja izstopa Janko Maekov.sck, ki s kll1alu zatem uresniceno idejo 0 stalnem obrambnem muzcju prestopi tudi no. stopnjo prizadevanja po institucionalizaciji raksnega deb. T~l
muze; pride v zacetku 20tih let, po koneni doloeitvi drzavnih meja z Avsrrijo in Italijo, v roke .Jugoslovanske Matice. Ta mu spremeni ime iz obrambnega v man- jsinski muzej in tJko nakaze zorenje zamisli a specifieno »Manjsinskem institutu«. Institut 5 taksnim imenom, ki izraza premisijeno delovno usmeritev k ozje doloeeni temi v sirsem okviru spJosnih narodnih problemov, je potem v letu 1925
* * *
• SloVllos'flO bcscdo ob proslovi 75~e'flice iflshtu!o zo florodflostno 1tp1okmio y ~ubIIOfli. dflc 12. 12. 2CXXJ
6 lanka Plelerski" 75 let InStitutg ZQ narodnostno vprasonja
ze zares lIstanoviio pet organizacij slovenske civilne druzbe: Cirilmetodova druzba, Gosposvetski zvon, Jadranska straza, Jugoslovanska marica in Slovenska straza. Tu je zacetek stetja nasega, Zd3j zaokroze,nega cetnstoletja. Sofinanciral in vodil ga je do prihoda italijanske napadalske vojske v Ljubljano, 11. aprib 1941, Vinko Zorman. Ob njem se je zbirala vrsta sodelavcev iz razlicnih poklicev, a z istim strokovnim zanimanjem in prizadevanjem. Ni bila vselej [oeena ael agita- toricnega, a objavljeni in interni rezultati so bili tueli znanstvcnega znacaja. Del zbranega gradiva in arhiva, v celoti pa knjizni fond instituta, so bili varno skriti do osvoboditve drzave in cela se malo ellje. Dela stevilnih strokovnjakov na narod- nostnih vprasanjih, predvsem v smislu izdelave podbg za uresniCitev programa Zedinjene Slovenije, med savrazno zasedbo ni prenehalo, nasprotno, dozivelo je veliko intenzivnost. Ni pa bila enotno organizirano, marvec se je grupir~lIo v skladu z delitvami Siovencev v razmerju do vprasanj njihovega bstnega vojsko- vanja za zmago nad fasisticno-nacisticno agresijo kot. pogoja naroelne osvoboel- itve, a rlldi z delitvami glede vprasanj povojne druzbene lIreditve. Pa vendaI' se je realno lIveljavljala tudi kont.inuiteta v tem delu. Predvsem so kontinuiteto pome- nih poclobni narodni cilji, ustvarjala pa jo je osebnost zavzetih in v znJnjll preizkusenih posameznikov. Zazivela je 2nova tllcii njihova institucionalna dejavnost. Januarja 1944 je bil na osvobojenelll ozellliju SloveniJe ustanovljen Znanstveni institllt pri 10 OF, kmalll zatem vkljllcen v organ nove slovenske drzave, v SNOS. S svojim Oddelkom za meje se je Zn~lI1slveni in,stitllt mecl poga- janji za mirovno lIreditev vkljllcil v diplomatska prizadevanja za nove slovenske Illeje, 1945-1948 12 te organizirane dejavnosti se je tega leta, 1948, llstanovil Institut za narodnostna vprasanja pri Univerzi v Ljubljani, v katerem se jc zdruiilo tueli v prejsnjih elesetletjih lIstvarjeno in ohranjeno graclivo, predvscm IXI funda- menta Ina knjiznica nekdJnjegJ MJnjsinskega instituta, Rektor lIniverzc je bil tucli direktor tega instit<l, vodiln pa sta ga Lavo Cermelj in Lojze Ude izmenjaje se vsako leto. V lew 1956 je republiska oblast institut locila od univerzc in ga spremenila v samostojen znanstveni zavod 2 istim imenom, Stem imcnom, lnstitut Za narod- nostna vprasanja, je nas jubilant zdaj dejaven nepre(rgano do danasnjega dne, seveda s rem, da je bil oktobra 1992, kot eden prvih javnih raziskovalnih zavodov, utemeljen na novi zakonodaji Republike Siovenije.
Dovolite, da k temu telegrafskemll orisu ilustrativno prislonim pogtecl enega nasih najbolj tvornih raziskovalcev manjsinskega oz, narodnostneg~l vprasanjJ v vsej dobi clo njegove smrti pred 18 leti, Lojzeta Ucleta. Na voljo imam njegov
»kratek informativni pregled« 0 lnstitutu za narodnostna vprasanja z dne 14, sep- tembra 1949, ko je bil njegov vodja. V njem je mecl drllgim t"kole pisaL
»Manjsinski institut, ki je bi! C.) ustanovljen na inciativo narodnoobrambnih drllsrev (. .. ) je deb I do napada Hitierja na Jugoslavijo. C.) Narodnoobrambni poloiaj slovenskega naroda, zbsti situacija, kakor je nasmb ze po prvi sverovni vojni, razkosanost slovenskega naroda na stiri ddave je pac diktirala ustanovitev
Razprave in gradiva Ljubljanq 2000 51 36137 7
instituta, ki bi znanstveno sistemaricno obcleloval vprasanja, ki 50 v zvezi z zivl- jenjsko borbo Siovenccv, zivecih pod wjo oblastjo izven mej jllgoslov~lI1ske Siovenije. Kot stalna republiska, znanstven~1 usranova s takim clelokrogom, z novi- rni pogledi na stvar, pa je INV pri univerzi v Ljubljani sele pridobit.ev osvoboelilllc borbe.« Po opozorilu, cia ga ni z~lmenjavati s socasnirn Oddelkol1l za mcjn:]
vprasanja pri 100r, ki )lima prakticno-politicne naloge«, navccle Udc zakonsko clolocene milage institulJ. K n~.liogi prollcevanja polozaja in razvoja onstrat1 IllCj:1
zivecih Slovcnccv pa dod a lastt10 ugotovilCV: »)Potrebna je tudi primerjava s st:ll1- jell1 nacionalnih ll1anjsin, ki so v nasi drzavi ali rJznih nacionalnih manj,~in v drllgih drz.:lv:lh, v Evropi in drugocl. Pou·eben je studij poslOpanj:J Jt:llije 7. clrugi- mi n:lrodnimi manjsin:lmi, poscbno se z Nemci na Tirolskell1 in s Francozi v Val d'Aost:l. Vecleti je rrcba, kaj zahlcvajo Avstrijci Z:l svojo nnnjsino n;1 '/liZIlCm Tirolskem, kaj pa so s~ll1li pripravljeni dati Slovencel1l in I-IrvatDl1l v Avslriji ( ... ).
kaksna je zgodovinsko sirllacijsk~l norm3b odnosno posebnosl reg a poloz:tj;l,
lGd<!~n3 je perspektiv~l Z~I bociocnos\".«
Ucietova bodocnost je n:l.5~1 seci:tnjost. In tll viciilllO, c\:l je pOlrcb~1 po in.stillltll tipa, kakrsen je bil JNV risfcg~l cine v njegovelll casu, Z~\ Siovenijo in za Slovence se vecino pereca. Cesar se nilll:ll1lo posebno veseliti. Pozitivn:l r:ll:lik~l Illeci lecl:tj in cianes pa ni Ie to, cia jc danes v Hepubliki Siaveniji Ie ad nas samih ocivisno, :t1i bomo tak institut imeli :di ne, amp:lk ludi to, d:l danes ne stojimo Ic Ill! 5:tllli prcd z:lpletenilll Vpr;tS~lI1jelll, k:lko zivcri kOI 1ll;lnj,~illa med drugil11i, in k;lko zivcri z drugillli m:lI1jsill:Jmi I11Cel !lam! samil11i. Dancs je to pcrecc vpr:lsanjc ce1cg;\ kUll- tinenta. To mu, namrcc {"emll kontinenlu, lahko kar malo privoscimo. S:lj jc v preteklosti loliko gresil nad Ilulimi narodi, da so n~ljvcckrat Illor~lli v svoji cdoli ziveti v polozaju nckaksne manjsine, nelGlksniil ncbodijihtreba. Zd:lj jc konlillcllI v skripcih, ko mora racllnati Z vsemi, fueli z malimi. 1n cc se zavzall1Cl11u. 1:ll1ko \' lelll sirsem kontekstll najdcmo, SC neko drugo, in to korisrno zadoscenjc, 11<:" Ie svojo grc\o slovensko privo,~cljivost. Kaze nanuec, ria prihajalllo clo ncke svojc difercncialne prccinosti. Kajti po nasem polozaju in po svoji zgoclovini sino v Evropi skoraj gotovo n~ljbolj izkllscni v zadevi manjsinskeg:l polozaj~\ in njegovih problemov. N~lj poj:lsnim 10 mise!.
Rojeni smobili v avstrijskelll CCS:lrstVll. In prav 10 mnogon:uocillO ces~\rslvo jc P05t:tio v svoji lIsravni dobi takorckoc dOlllovina m:lnjsinskeg~l vpr~ls~lnj:I. Venci:n jc bilo vpras:lI1je narodnih m:lIljsin tukaj SC notranjega in ne se llleclc\r;bvncg~1 zn:l(:aj~l, k~lkor je postalu po prvi svetovni vojni. Notranj:t llpr:lvna delitve SI:lre AVSlrije se ni ozirab n:t naroclnosrne mejc lllecl :lvsrrijskimi rwrocli, m:lrvcc- je sloneb n;-t Illcjah zgoclovinskih dezel. Te pa so bile z nekaj izjem~lllli n;-trodnos[- no sestavljene in so se v njih poleg narodnih vecil1, ki so pravilom:1 imele v rokah vzvocle oblasti, ki jo je prinasab ~Ivlonomij~l clczcl, reclno pojavlj:dc tllcli n~lroclllc
manjsine, ki so se morale trucliti za en:lkopravcn in z:1gorovljen naroclni obsfOj \'
t
8 lanko Plelerski: 75 let Institute za nOfodnoslno vprosonja
vsaki posamezni dezeli. In v cem naj bi bila v [em siSlemu posebna izkusnja Siovencev? Bili so med vsemi v rem pogledu v najbolj neugodnem polozaju. Le slaba polovica, Ie 40% jih je bila v sistemu zgodovinskih dezel delezoih tiste nar- odnostne zascite, kolikor je je dezelna avtonomija prinasala narodolll. To so bili Siovenci na Kranjskem. Ostalih 60% Slovencev je zivelo v drugih zgodovinskih dezebh in v vsaki posebej so ziveli v polo:bju manjsine. Po drugi strani sta bili v zasCitenem polozaju dezelne verine skoraj dye tretjini Nemcev. Palataj Poljakov in Cehov je bil v tern smislu celo se veliko ugodnejsi. Ker je Zedinjena Siovenii"
sodila k utopijam, so si Slovenci morali pomagati med seboj na druge nacine.
Sistematicno spremljanje polozaja manjsin v dezelah zunaj Kranjske je tako ze zgodaj postalo trajna sestavina njihovih narodnostnih prizadevanj. In postalo je tudi specificno znanje, ki je postalo sirse uporabno, meddrz.3vno uporabno, meci obema vojnam~l, ko je s pojavom novih naroclnih clrz.av je sropilo v ospredjc vprasanje naroelnih delov, ki so ostJIi zunaj njihovih meja. V Evropi se je takr:n aktualiziralo staro vprasanje, ali je zascita naroelne manjsine omejena zgolj na enakos[ njenih pripadnikov s pripadniki vecine pred zakonorn in gre Z;]to zgolj za zascito osebe pred diskriminacijo zaradi njene narodnosti? Slednje je bilo pre- vlaelujoce pravno izhodisce manjsinske zascite v dobi Drustva narodov (Lige nacij) po prvi svetovni vojni. To je bilo dvakrat nasprotno izkllstvenim staliscem Siovencev: ker je sama Avstrija gojila znanost 0 manjsinah zaradi v ustavi dolocene enakopravnosti n;:uoc!ov in ne njihovega aSimiliranja, in ker so pr;Jv v rej obrambi precl asimilacijo manjsin sami imeli zaradi svojega polozaja najbalj glaboke izkllsnje. In dejstvo je, da so Siovenei v razrvani versajski Evropi s svojim delovanjem v KongreslI evropskih manjsin veliko pripomogli, cia se je uveljavlja- 10 [udi drugacno pojmovanje manjsinske zascite. Velja naj narodnosti kat taksni, njeni ohranitvi, vkljucno podpiranju kulturnega in splosnega blagra narodne manjsine v njenem domacem okolju.
Delo Manjsinskega instituta v Ljubljani je imelo poseben pomen ravno v tem/ , cia je stregel vodilnim aktivistom Evropskega manjsinskega kongresJ, kakor sta bib dr.Josip Wilfan in Engelbert Besednjak v letih 1925 do 1938, ki sta zelo vidno prispevala k temu, dJ so, z besedami nedavno objavljene razprave
°
njunem delu,,.zamisli in ideje sodelavcev kongresa dosegle izjemno idejno in intelektualno
visino, ki;o brez dvotna lahko primerjamo z danasnjimi aktualnimi razmisijanji in procesi...«
VendaI' je po drugi svetovni vojni izkusnja s fasiz1110m oz. nacizmom zaradi njegovega pojmovanje lastnega naroda kot skupinskega nosilca predpravic, najprej omajab pojmovanje 0 potrebnosti zasCite narodnostnih manjsin kat tra- jnih delov naroda onstran meja narodnih ddav. Izkusnja z ranljivostjo demokraci- je, priclobJjena v hIJdni vojni, pa je dvom 0 takoimenovanih kolektivnih pravicah narodnih manjsin se dodatno poglobila. Vse skupaj je nekako obnovilo staro
Razprove in grodivo Ljubljana 2(X)Q SI. 36/37 9
I'Jzelvojenost st;]lisc in pogledov nJ zasCito narodnih manjsin v Evropi. V novi luCi se je problem taksne r3zdvojenosti pokJZJl sele ob dejsrvll novega demokraricnega, a hkrJri poslll1odernegJ zdruzevanja naroclnih drz:lV v Evropski zvezi, ki brez akrivnegJ spostov;]nja ernicne raznolikosti, tueli ne glecle na drz:lvne meje, oCitno ni uresnicljivo. Morda se zdaj priblizujemo tisti tretji 1110znosr1 pravne zascire narodnih manjsin -0 kJteri je ze 1928 pisal Leonid Pitamic: ».Jc .~c
ena moznost, ki bi mogb ojaciti evropskim manjsinam garancijo njihovih pravic, ki bi v gotovem smislu ludi pr<lvno solidarizirala veCinski narod v n~lroclnostni
drzavi z njegovo plelllcnsko Illanjsino v drugi drZ:wi, llloznost, po k:neri bi nasH veCinski in manjsinski narodi viSji sku pen dom in bi se stem dab odvzeti m:1n- jsinskemu problelllu ostrina; tudi ta cudovit~l resitev, ki jo d::lI1es vidimo san10 kot daljni ideal, je mozna in je: ustvaritev zedinjenih drZJV Evrope.«
Kako se bo stem idcalolll, bo treba ucakati. Danes pa
ze
venclarle viclimo, eLI omenjena nova potreba po sposlovanju etnicne rJznoJikosti znotraj obstojecih elrz~lv, vendarle vidnoporaja in pospesuje gesla 0 koristih interku!t.urnosti. StvJrni pomen imajo ta ge~b z:.lcnkrat Ie bolj za naroelne Il1Jnjsine same, ker jim ponuia- jo sprejemljivo altern~.l1ivo k drveci asimilaciji, alternJtivo, ki je v novi Evropi, ki se euti izposlavljeno nczazelenim kuJturnim vplivom prJv tako de race giobJliz<lcije, nenadoma pridobila visok 'rJting'. lndirektno pa ta gesiJ pomagajo manjsin~lm k prezivetju wdi s rem, cia omiljujejo asimibcijski pritisk obdajajoCih jih veCin vsakokrarnega clrzavnega n;)rod~l, Ir3dicion:llno opojenih s preprieanjem 0 svoji vecvreelnosti v c1anem okolju. PraVilOlllJ ostajJjo te veCine sicer cnojezicne, a postajajo morela n13nj izkJjucuioce. A tudi ce je zaenkral salllO tako, se Illi zeli potrebna tlgaroviti, eb se Slovencem in njihovi znanosti n;l rem poelroejl!ponovno siroko odpira priloznost, cia llveljavijo preelnosri svojih izku.<:;enj, cia vicino in ugJeclno pripornorejo -tudi v svoi pricl -k tisti »tretji« Illoznosti, ki jo je bilo v 1928. Jetu mogoce vicleri same kat daljni ideal, ki pa ima danes stvarne kon- ture. Kdo ob rem ne bi pomislil tudi na Institut za naroclnostna vprasanja d~1I)cs in tukaj?
