DRUŽBA NADZORA*
Gil l e s Dele u z e
Intervju s Tonijem Negrijem
Zdi se, da je bil v vašem intelektualnem življenju vselej prisoten problem političnega.
N a eni strani udeležba v gibanjih (za pravice zapornikov, homoseksualcev, italijansko avtonomijo, Palestince), na drugi strani zaporedje in preplet nenehne problematizacije institucij, od dela o H u m u p a vse do dela o Foucaultu. Od kod to nenehno približeva
nje vprašanju političnega in kako se mu vselej uspe ohraniti kot rdeča nit vašega dela ? Zakaj je razmerje gibanje-institucije vedno problematično?
T isto, k a r m e j e za n im a lo , so b ila prej kolektivna u stvaijanja k o t p a re p re ze n ta cije. V »in stitu cijah « o b staja n e k o celo gibanje, ki se o b e n e m loči o d za k o n o v in p o g o d b . Pri H u m u sem našel nek o zelo ustvarjalno pojm ovanje in stitu cije in prava. N a za četk u m e je bolj k o t p o litičn o z a n im alo pravo. Tisto, k a r m ije bilo ra v n o všeč p ri M asochu in S a d u je bilo n ju n o povsem izkrivljeno p o jm o v an je p o g o d b e p o M asochu , institucije p o Sadu v ra z m e iju do seksual
nosti. D a n d a n e s se m i zdi d e lo F ran çoisaE w alda, ki posk uša obnoviti filozofi
j o prava, še v e d n o b istv en eg a p o m e n a . Tisto, kar p a m e zanim a, niso niti za
k o n n iti zak oni (p r v ije p ra z n i p o jem , d ru g i so sam ovšečni p o jm i), prav tako n e prav o ali pravice, tem več pravoznanstvo. Pravi ustvarjalec prava j e pravoz- nanstvo: n e bi g a sm eli p re p u s titi sodniko m . N e gre za to, d a bi m orali pisate
lji b ra ti zak onik, p ač p a prej an to lo g ije pravoznanstva. P om islili so že n a vzpo
stavitev p ra v a m o d e r n e biologije; to d a vse v m o d e rn i biologiji in situacijah, ki j i h j e ustvarila, in n o v ih d o g o d k ih , k ijih om ogoča, je zadeva pravoznanstva.
N e p o tre b u je m o k o m ite ja m o d rih , m o ra ln o in p sev d o -k o m p e te n tn ih , tem več k o m ite sk u p in u p o ra b n ik o v . V tej točki p a o d prava p re id e m o k politiki.
* O bjavljeno b esedilo j e p revod intervjuja A ntonija N egrija z Gillesom D eleuzom , Futur anterieur, št. 1, Pariz 1990. I n te r v ju je bil ponatisnjen v: Gilles D eleuze, Pourparlers, Edi
tions de M inuit, Pariz 1990, str. 229-239. Vse opom be so prevajalčeve.
N eko vrsto p re h o d a k politiki sem , k a r zadeva m e n e sam eg a, sto ril z m ajem 1968, k o lik o r sem zahvaljujoč G u a ttariju , F o u c a u ltu , Elie S a m b a r p rišel v stik z n a ta n k o d o lo čen im i p ro b lem i. D elo A nti-O jdipje b ilo v ce lo ti k n jig a p o litič
n e filozofije.
Dogodke leta 1968 ste občutili kot zmagoslavje Času-neprimemega [ l’Intempestif], realizacijo proti-udejanjenja [contre-effectuation]. Že v letih pred letom 1968, v delu o Nietzscheju, prav tako pa tudi nekoliko pozneje, v delu o Sacher Masochu, je politično pri vas zajeto kot možnost, dogodek, singularnost. Obstajajo kratki stiki, ki sedanjost odprejo prihodnosti. In ki torej spremenijo same institucije. Toda videti je, d a je vaša ocena po letu 1968 dobila drugačen odtenek: nomadska misel se vselej predstavlja v obliki nenadnega proti-udejanjenja v času; v prostoru p a je zgolj »manjšinsko postaja
nje univerzalno«. K aj je torej ta univerzalnost času neprimernega?
G re za to, d a sem vse bolj postajal d ovzeten za n e k o m o žn o razlikovanje m ed postajanjem in zgodovino. N ie tz sc h e je rekel, d a se nič p o m e m b n e g a n e zgodi v »nezgodovinskem roju«. N e g re za n asp ro tje m e d večn im in zgodovin
skim, prav tako n e gre za nasprotje m ed prem išljevanjem in delovanjem : Nietzsc
h e govori o tem , kar se dogaja, o d o g o d k u sam em ali o p o stajan ju . T isto, k ar zgodovina zajam e v dogodku, j e njegovo u d e ja n je n je v stanjih stvari, to d a d o g o dek v svojem postajanju u h aja zgodovini. Z godovina ni ek sp e rim e n tacija, te m več je le skupek skorajda negativnih pogojev, ki o m o g o čajo ek sp e rim e n tacijo nečesa, k ar uhaja zgodovini. Brez zgodovine bi ostala e k sp e rim e n tacija n e d o lo čena, n epogojena, kljub tem u p a eksperim entacija ni zgodovinska. V veliki knjigi filozofije, Clio, je Péguy razložil, da obstajata dva n a č in a o b ravn avan ja d o g o d k a, eden, ki sestoji v tem , d a sledim o d o g o d k u , d a z b e re m o njegovo u d ejan ja n je , pogojevanje in slabšanje v zgodovini, d ru g a pa, d a d o g o d e k dv ig n em o n a višji nivo, da se vanj um estim o ko t v postajanje, d a se h k ra ti v n je m p o m la d im o in postaram o, d a grem o skozi vse njegove sestavine in sin g u larn o sti. P ostajanje ni iz zgodovine; zgodovina označuje sam o sk u p ek pogojev, n e g led e n a to, kako nedavni so, od katerih se zato, da bi »postajali«, se pravi, zato, d a bi ustvarili nekaj novega, o b rn e m o vstran. N atan k o to N ietzsche im e n u je C asu-nep rim er- no. Maj 1968je bil m anifestacija, izb ru h p o stajan ja v čistem stanju. D a n d a n e s j e m o d n o razkrivanje grozot zgodovine. V resnici to n i nekaj novega, c e lo tn a a n gleška ro m a n tik a je p o ln a razmišljanj o C rom w ellu, ki so p recej p o d o b n e d a n dan ašn jem u prem išljevanju o Stalinu. Pravijo, d a revolucije n im ajo p r ih o d n o sti. Pri tem n e n e h n o m ešajo m ed seboj dvoje, p rih o d n o s t revolucij v zgodovini in rev o lu cionarno postajanje ljudi. Saj v o b e h p rim e rih sp lo h n e g re za iste ljudi. E d in a priložno st ljudi se n ah aja v re v o lu c io n a rn e m p ostajan ju , ki ed in o lahko p re ž e n e sram oto, ali odgovori n a n e z n o sn o [in to lé ra b le ].
Zdi se mi, da je delo T isoč p lato j ev, ki ga imam sam za veliko filozofsko delo, tudi katalog nerešenih problemov, predvsem na področju politične filozofije. Konfliktni pari proces-projekt, singulamost-subjekt, sestava-organizacija, bežiščnice-dispozitivi in stra
tegije, mikro-makro itn., vse to ne le ostaja vselej odprto, pač pa je nenehno znova odprto, z neko nezaslišano teoretsko voljo in nasiljem, ki po tonu spominja na herezije.
N ič nim am proti taki subverziji, nasprotno... Toda včasih se mi zazdi, da na točki, na kateri ne vem,o kam nas vodi »vojni stroj«, zaslišim neko tragično noto.
O b tem , k a r p rav ite, sem g an jen . V erjam em , d a sva s F élixem G uattari- je m o stala m arksista, n e m a r a n a dva različna n ačina, a kljub tem u n a oba. Ne v erjam eva v p o litič n o filozofijo, ki n e bi b ila o sre d o to č e n a n a analizo k ap ita
lizm a in n jeg o v eg a razvoja. T isto, k a r n aju pri M arxu najbolj z a n im a je analiza k ap italizm a k o t im a n e n tn e g a sistem a, ki n e n e h n o širi svoje lastn e m eje in ki n a n je vselej n a le ti v p o v e č a n e m m erilu , saj j e m eja sam K apital. Tisoč platojev kažejo v številne sm eri, o d k a te rih bi n a tem m estu o m e n il tri glavne: zdi se n a m a , n a jp re j, d a d ru ž b o n e d o lo čajo toliko p ro tislo \ja k o t bežiščnice, k ijo zarisujejo. V zem im o p rim e r E v rope danes: z a h o d n i politiki so se zelo n am u či
li, d a so j o vzpostavili, te h n o k ra ti, d a so uniform alizirali režim e in u re d b e , to d a p o e n i stra n i p re se n e č a jo eksplozije, ki so m o žn e p ri m lad ih , ženskah, v fun k ciji e n o sta v n e razširitve m e ja (to ni » teh n o k ra tiz ab iln o « ), p o d ru g i stran i p a j e dovolj za bavno reči, d a j e ta E vropa p o p o ln o m a p resežen a, še p re d e n se j e p riče la, p re s e ž e n a za rad i g ibanj, ki p rih ajajo z V zhoda. T o so resn e bežišč
nice. V Tisoč platojev o b staja še n e k a d ru g a usm eritev, ki n e obstoji sam o v tem , d a n a m e sto protislovij ob rav n av am o bežiščnice, tem več v tem , d a n am esto ra z re d o v o b ra v n av am o m an jšin e. In k o n čn o , tretja usm eritev, ki sestoji v iska
n ju statu sa »vojnih strojev«, ki jih splo h n e d o lo ča vojna, tem več n ek d o lo čen n a č in zavzetja, za p o ln itv e prostora-časa, o ziro m a iznajdbe novih prostorov- časov: takšni stro ji so re v o lu c io n a rn a gib an ja (n e upoštevajo dovolj, n a p ri
m e r, kak o j e m o ra la P L O v a rab sk em svetu iznajti p ro stor-čas), a tu di u m e t
n iška gibanja.
P ravite, d a vse to ni b re z tra g ič n e ali m e la n h o lič n e to n a lite te . Mislim, da vem zakaj. Zelo so m e p re s u n ile vse tiste strani p ri P rim u Leviju, n a k aterih razlaga, d a so n a c istič n a ta b o rišč a v nas vnesla »sram biti človek«. Ne zato, pravi Levi, k e r sm o vsi o d g o v o rn i za nacizem , ko t bi nas radi n ek a te ri p re p ri
čali, tem več sm o bili z n jim o m adeževani: tu d i tisti taboriščniki, ki so prežive
li, so m o ra h za svoje preživ etje sklepati k o m prom ise. Sram , k er so obstajali ljudje, ki so bili n acisti, sram , k e r tega nism o n e m ogli n e znali p re p reč iti, sram , d a sm o privolili v k o m p ro m is, vse to P rim o Levi im e n u je »siva cona«.
D a n a s je sram , k e r sm o lju d je, se d o g aja tu d i v enostavno b e d n ih okoliščinah:
v so o č e n ju s p rev elik o v u lg arn o stjo m isliti, so o če n ju z razvedrilno o dd ajo , m i
nistrovim nagovorom , govoričenjem »lahkoživcev«. G re za e n e g a n a jm o č n e j
ših m otivov filozofije, ki iz nje silom p rilik e d e la p o litič n o filozofijo. V k a p ita lizm u j e e n a sam a stvar u niverzalna, in t o j e trg. Ni u n iv e rz a ln e države, ravno zato n e, k e r obstaja u niv erzalen trg, k a te re g a g o rišča so države, b o rz e. T rg p a ni univerzalizirajoč, h o m o g en izira jo č , j e fa n ta s tič n o p ro izv ajan je bogastva in bede. Človekove pravice n e b o d o blagoslovile »radosti« lib e ra ln e g a k ap italiz
m a, v k a te re m so dejavno so u d elež en e. Ni n o b e n e g a d e m o k ra tič n e države, ki ne bi b ila d o grla k o m p ro m itira n a s to p ro iz v o d n jo človeške b e d e . S ram j e v tem , d a n im a m o n a razp o lag o n o b e n e g a sredstva, d a bi se p r e d tem zaščitili, k a r je najm o čn ejši razlog za to, d a povzdignem o* p o sta ja n ja , v k lju čn o v nas sam ih. K ako se b o n e k a sk u p in a o b rn ila v zgo dovini, t o j e tisto, k a r n a m n a la ga večno »skrb«. N e razp o lag am o več s p o d o b o p ro le ta rc a , ki bi s e j e b ilo le tre b a ozavestiti.
Kako je lahko manjšinsko postajanje močno ? Kako lahko upor postane vstaja ? Ko vas berem, sem vselej v dvomih, kar zadeva odgovore na takšna vprašanja, čeravno v vaših delih vedno najdem spodbudo, ki me zavezuje, da teoretsko in praktično reformu- liram takšna vprašanja. In vendar, ko berem strani, ki ste jih napisali o domišljiji ali občih pojmih pri Spinozi, ko berem v Im ag e-T em p s vaš opis sestave revolucionarnega film a v državah tretjega sveta, in ko z vašo pomočjo dojamem prehod od podobe k tvor
nosti [fabulation] , politični praksi, imam skorajda vtis, da sem našel odgovor... A li pa se motim ? Obstaja torej način, da bi upor zatiranih lahko postal učinkovit in bi tako tisto neznosno dokončno izbrisali ? Obstaja način, da bi se masa singularnosti in ato
mov, ki jo sami sestavljamo, lahko predstavila kot vzpostavljajoča se oblast/moč, oziro
ma, nasprotno, ali moramo sprejeti pravni paradoks, po katerem je vzpostavljajoča se oblast lahko določena le prek že vzpostavljene oblasti ?
M anjšin e in večine se n e ločijo p o številu. M an jšin a j e la h k o številčnejša o d večine. Tisto, k a r d e fin ira večino, j e m o d e l, ki se m u j e tre b a p rilag o d iti:
d e n im o , p o v p re čen p o ln o le tn i E vropejec, m o šk e g a spo la, ki p re b iv a v m e stu... M ed tem ko m an jšin a n im a m o d ela, j e p o stajan je, p ro ces. L ah k o bi rekli, d a večina ni n ih če. Vsi sm o, vsakdo j e skozi tak ali d ru g a č e n vidik zajet v m a n j
šinsko p ostajanje, ki ga bo, če se m u b o o d lo čil slediti, o d v ed lo n a n e z n a n e poti. M anjšina si m o d e le ustvari tak ra t, ko h o č e p o sta ti večina, to p a j e n e d vom no n eizo g ib n o za n je n o preživetje ali za n je n o zveličanje (im eti, n a p ri
m er, državo, biti p riz n a n , uveljaviti svoje p ra v ic e ). A n je n a m o č izh aja iz tega, k a r je zn ala ustvariti, in k a r bo bolj ali m an j p re šlo v m o d e l, n e d a bi bilo o d njega odvisno. Ljudstvo, to j e vselej u stv arjaln a m an jšin a, ki to o stan e, č e tu d i dobi večino: oboje lah k o soobstoja, k e r n e živita n a isti rav n in i. Največji u m et-
* L ever- ukiniti, odpraviti, spraviti na višji nivo, zaključiti, začeti itn. (O p. prev.)
niki (n ik a k o r n e g re za p o p u listič n e u m e tn ik e ) so se o b rn ili n a ljudstvo, u g o tavljajoč, d a »ljudstvo m anjka«: M allarm é, R im baud, Klee, B erg. V film u, S trau b . U m e tn ik se la h k o zgolj o b rn e n a ljudstvo, p o tre b a p o tem se n ah a ja n ajg lo b lje v n jeg o v em podv zetju . Ljudstva m u ni tre b a ustvariti, p a saj ga tu d i n e m o re . U m e tn o s tje tisto, k a r se u p ira: sm rti, sužnosti, sram o ti, sram u. T o d a ljudstvo se n e m o re ukvarjati z u m e tn o stjo . Kako p rid e d o stvaritve ljudstva, o b k ak šn e m grozljivem trp ljen ju ? Ko se ljudstvo ustvari, se to zgodi z njegovi
m i lastn im i sredstvi, tak o d a se p rid ru ž im o n e č e m u v u m e tn o sti (G arel pravi, d a se v m u zeju L o uvre n a h a ja n e k a grozljiva vsota trp ljen ja), ali p a se u m e t
n o st p rid ru ž i tiste m u , k a r j i j e m anjkalo. U to p ija ni d o b e r p ojem : obstaja n ek a
»tvornost«, sk u p n a ljudstvu in u m e tn o sti. T re b a bi si bilo p o n o v n o prilastiti bergso n o v sk i p o je m tv o rn o sti in ga p o litičn o osmisliti.
V vaši knjigi o Foucaultu in kasneje tudi v intervjuju za televizijo INA ste predla
gali poglobitev študija treh praks oblasti: Suverena, Disciplinarnega in predvsem N ad
zora nad »komunikacijo«, ki dandanes postaja hegemonična. Po eni plati ta zadnji scenarij napoteva n a najvišjo popolnost gospostva, ki zadeva tudi govor in imaginaci
jo, toda po drugi pa so si še nikoli tako kot prav sedaj vsi ljudje, vse manjšine, vse singularnosti potencialno zmožne vzeti besedo, in z njo najvišjo stopnjo svobode. V marksovski utopiji G ru n d risse je komunizem orisan prav kot transverzalna organiza
cija svobodnih posameznikov, na tehnični bazi, ki temu zagotavlja pogoje. Je komuni
zem še misljiv?Je v družbi komunikacije m anj utopičen kot poprej?
G otovo j e , d a v sto p am o v d ru ž b e »nadzora«, ki niso več čisto d iscip lin ar
n e. F o u c a u lta im ajo p o g o sto za m isleca d iscip lin a rn ih d ru ž b in njihove glav
n e te h n ik e , zapiranja (n e le b o ln išn ic a in zapor, tem več tu d i šola, tovarna, k a sa rn a ). J e p a d e ja n sk o F o u c a u lt tudi prvi opozoril, da so d iscip lin a rn e d ru ž b e n ek aj, k a r ra v n o k a r za p u ščam o , k ar nism o več. V stopam o v d ru ž b e n ad z o ra , ki n e fu n k c io n ira jo več s p o m o čjo zapiranja, tem več s p o m o čjo n e n e h n e ga n a d z o ra in h ip n e k o m u n ik acije. A nalizo te g a je začel B u rro u g h s. Seveda n ism o n e h a li govoriti o z a p o ru , šoli, bolnišnici: te institucije so v krizi. T oda, če so v krizi, j e ta k riza boj njih o v e zadn je straže. Tisto, k a r se tipaje vzpostav
lja, so novi tipi sankcij, izo b ra zb e, skrbi. O d p rte bo ln išn ice, zdravstvena p o m o č n a d o m u , itn ., so se pojavile že dolg o nazaj. L ahko predv idev am o, d a se b o izo b ražev an je vse m an j d o g ajalo v zap rtem okolju, se razlikovalo o d ostale
ga p ro fe s io n a ln e g a o k o lja k o t o d d ru g e g a za p rteg a okolja, in d a bo sta o b a izginila v k o rist g ro z n e g a p e r m a n e n tn e g a izobraževanja, n e n e h n e g a n a d z o ra n a d d elav c em -u č en cem ali u n iv e rz ite tn im okvirom . P oskušajo nas p re p rič a ti v re fo rm o šole, m e d te m ko g re za likvidacijo. V režim u n a d z o ra nikoli n ičesa r n e k o n č a m o . T u d i vi ste, že d o lg o j e tega, analizirali m u tacijo d ela v Italiji (in
p a novih oblik cirkulacije in distribucije p ro d u k to v ) z začasnim i o b lik am i d e la do m a, ki so se o d tedaj ok rep ile. V sakem u tip u d ru ž b e o č itn o u stre z a n e k tip stroja: p re p ro sti ali d in am ičn i stroji d ru ž b a m su v eren o sti, e n e rg e tsk i stroji discip lin arn im d ru ž b am , k ib e rn e tič n i stroji ali ra č u n a ln ik i d ru ž b a m n a d z o ra . T o d a stroji ničesar n e p o jasnjujejo, t r e b a j e an a liz irati k o lek tiv n e u re d itv e , m e d te m ko so stroji le en del teh u re d itev . V s o o č e n ju s p rih o d n jim i o b lik am i nad z o ra, ki so n e n e h n o v o d p rte m ok o lju , se la h k o zgodi, d a se n a m b o zdelo, d a n ajstro žja zapiran ja p rip a d a jo čudoviti in d o b r o h o tn i p re te k lo sti. A n aliza
»univerzalij kom unikacije« kaže, d a se im a m o česa bati. R e s je , d a sta se, še p re d e n so se d ru ž b e n a d z o ra d ejan sk o o rg a n iz ira le , pojavili tu d i dve obliki d elin k v en ce ali u p o ra (gre za dva ra z lič n a p rim e ra ). N a p rim e r, p iratstv o ali raču n aln išk i virusi, ki b o d o zam enjali stavke o z iro m a tisto, k a r so v d ev e tn a j
stem sto letju im enovali »sabotaža« (cokla v s tr o ju ) . S p rašu jete se, ali d ru ž b e n a d z o ra ali k o m un ik acije n e b o d o povzročile o b lik u p o ra , ki bi b ile zm o žn e d ati m o ž n o st k o m u n izm u , d o je te m u k o t » tran sv e rza ln a o rg a n iz acija sv o b o d n ih posam eznikov«. N e vem , m o rd a . T o d a to n e p o m e n i, d a se b o to zg odilo, k o lik o r si b o d o m anjšine vzele b esed o . M ogoče sta govor, k o m u n ik a c ija , g n i
li. V c e lo tiju p re žem a d en a r: to ni slu čajn o , saj sta tak šn a za rad i svoje n arav e.
P o tr e b e n je o b ra t govora. U stvarjanje j e bilo vselej nekaj d ru g e g a o d k o m u n i
ciranja. Da bi ušli n ad z o ru , bi bilo tre b a n e m a r a ustvariti v aku ole n e-k o m u n i- kacije, vakuole prekinjal.
Videti je, da se v vaših delih F o u c a u lt in Pii procesa subjektivacije lotevate veliko pozorneje, kot v nekaterih vaših drugih delih. Subjekt je meja kontinuiranega gibanja med znotraj in zunaj. Kakšne politične nasledke ima to pojmovanje subjekta ? Če sub
jekta ne moremo razkrojiti v zunanjosti državljanstva, bi lahko potem to subjekt osno
val v moči in življenju ? Bi lahko subjekt omogočil novo aktivistično pragmatiko, istoča
sno pietàs za svet in zelo radikalno konstrukcijo ? K akšna naj bi bila politika, da bi v zgodovini nadaljevali razcvet dogodka in subjektivnosti ? Kako misliti skupnost brez temelja, ki pa bi bila močna, skupnost brez totalitete, ki p a bi bila, kot pri Spinozi, absolutna ?
O p ro c esu subjektivacije lahko d e ja n sk o g o v o rim o tak ra t, ko o b rav n av a
m o različn e n ačine, n a k atere se p o sam ez n ik i ali kolektivi k o n stitu ira jo k o t subjekti: takšni procesi veljajo zgolj, k o lik o r ted aj, ko se vzpostavljajo, u h ajajo h k rati vzpostavljenim vednostim in v ladajočim m o č e m /o b la s te m . Č e tu d i p o z
n eje p o ro d ijo nove m oči ali p re id e jo v n o v e ved n o sti. T o d a v tistem tre n u tk u so ravno u p o rn išk a sp o n tan o st. P ri tem n e g re za n o b e n p o v ra te k k »subjek
tu«, se pravi, k instan ci, o b d a rje n i z d o lžn o stm i, m o čjo in v ed n o stjo . Raje k o t o p ro c e su subjektivacije bi ravno tak o la h k o govorili o n o v ih tip ih dogodkov:
d o g o d k o v , k i jih n e razlag ajo sta n ja stvari, ki s o jih sami povzročili, ozirom a, v k a te re p a d e jo nazaj. V n e k e m tr e n u tk u se dvignejo, in ta tr e n u te k je p o m e m b e n , t o j e tisto s re č n o n ak lju čje, ki g a je tre b a izkoristiti. Ali p a bi lah ko čisto p re p ro s to govorili o m o ž g a n ih : prav m ožgan i so ta m eja n e n e h n e g a obrnlji- vega g ib a n ja m e d Z n o traj in Z unaj, te m e m b ra n e m ed o b em a. Novih m ož
g an sk ih u to ro v , no v ih n a č in o v m isli, ni m o go če razložiti z m ik rok iru rg ijo . N a sp ro tn o , z n a n o s t m o ra o d k riti, kaj se dogaja v m o žg an ih , d a začn em o m i
sliti n a tak ali d ru g a č e n n a č in . Subjektivacija, d o g o d ek ali m ožgani, zdi se mi, d a j e to k ra tk o m alo ista stvar. V erjeti v svet, tega n a m najbolj m anjka; p o p o l
n o m a sm o izgubili svet, razlastili so nas sveta. V erjeti v svet, p o m e n i p o d p ira ti d o g o d k e , ki u h a ja jo n a d z o ru , naj so še tako m ajhni, oziro m a povzročiti rojs
tvo no v ih prostorov-časov, č e tu d i so površinski ali v zm an jšan em obsegu. To j e tisto, k a r vi im e n u je te pietàs. Z m ožno st u p o ra ali, n a s p ro tn o , po dvrženje n a d z o ru , p re so ja m o n a ravni vsakega p o sam ezn eg a poskusa. H k rati sta p o tre b n a u stv aijan je in ljudstvo.
P ripis k d ružbam nadzora* I. Historiat
F o u c a u lt j e disciplinarne družbe um estil v 17. in 18. stoletje; svoj višek so d o seg le n a za četk u 20. sto leÿ a. T e d ru ž b e pričen jajo z o rg an izacijo velikih okolij za p iran ja. P o sam ezn ik n e n e h n o p re h a ja iz e n eg a z a p rte g a okolja v d ru gega, vsako izm ed te h okolij p a im a svoje zakone: najprej d ru ž in a , n a to šola
(»Nisi več d o m a !« ), n a to k a sa rn a (»Nisi več v šoli!«), zatem tovarna, tu in tam b o ln išn ic a, če tak o n a n e se , tu d i zapor, ki predstavlja okolje za p iran ja par excel
lence. Z a p o r služi k o t an alo šk i m o d el: ko ju n a k in ja v film u Evropa 51 vidi delav
ce in zakriči: » P re p rič a n a sem bila, d a sem videla obsojence...« F o u cau lt je zelo d o b ro an a liz iral o k o lje zap iran ja, k ije še posebej d o b ro vidno v tovarni:
k o n c e n trira ti, razd eliti v p ro sto ru ; u re d iti v času; sestaviti v p ro sto ru -času n eko p ro d u k tiv n o silo, k a te re u č in e k m o ra biti večji o d vsote e le m e n ta rn ih sil. T oda, č e sar s e j e F o u c a u lt tu d i sam d o b ro za v ed al,je b ila k ratk o st teg a m od ela: n a
sledil j e družbe suverenosti, k a te rih cilj in funkcije so b ile povsem d ru g a č n e (o d te g n iti p ro d u k c ijo , p re j k o tjo o rganizirati, odločati o sm rti prej k o t uprav
ljati z življenjem ). D o p r e h o d a j e p rišlo p o sto p n o , videti je , d a j e N a p o lé o n izpeljal veliko p re tv o rb o e n e d ru ž b e v d ru g o . T u d i discipline so p o svoji strani zavoljo nov ih sil, ki so se počasi vzpostavile in ki so se ustalile p o d ru g i svetov-
* P revedeno po »Post-scriptum su r les sociétés de contrôle«, L'autre journal, št. 1, maj 1990, Pariz 1990. Ponatis v: Gilles D eleuze, Pourparlers, Editions d e M inuit, Pariz 1990, str.
240-247.
ni vojni, spoznale krizo: d isc ip lin a rn e d ru ž b e so n ekaj, k a r m i sam i n ism o več, k ar sm o n e h a li biti.
P riča sm o splošni krizi vseh okolij za p iran ja, z a p o ra, b o ln išn ic e , to v arn e, šole, d ru ž in e . D ru ž in a je n e k a »notrin skost« [in té rie u r] v krizi, tak o k o t vsaka d ru g a n o trin sk o st, šolska, p ro fe sio n a ln a , itn. P risto jn i m in istri so n e n e h n o najavljali d o m n e v n o n u jn e re fo rm e . R e fo rm ira ti šolo, re fo rm ira ti in d u s trijo , b o ln išn ico , vojsko, zapor; a vsakdo ve, d a j e s tem i in stitu c ija m i bolj ali m an j d o lg o ro č n o konec. G re le za to, d a u p ra v lja m o z n jih o v o a g o n ijo in zap o slim o ljudi, vse d o nam estitve novih sil, ki trk ajo n a vrata. Družbe nadzora rav n o sto pajo n a m esto d iscip lin a rn ih dru žb . »N adzor« j e im e, ki g a B u rro u g h s p re d la ga za o zn ačb o nove pošasti in ki g a j e F o u c a u lt p re p o z n a l k o t našo b ližnjo p rih o d n o st. T u d i Paul Virilio n e p r e n e h o m a an a liz ira u ltra -h itre o b lik e n a d zora n a p ro stem , ki b o d o n a d o m e stile sta re d iscip lin e , ki d e lu je jo v tra ja n ju n e k e g a za p rteg a sistem a. T u ni p rim e rn o m esto , d a bi se sklicali n a izjem n e farm acevtske proizvode, je d rs k e tvorbe, g e n e tsk e m a n ip u la c ije , če rav n o so n a m e n je n e tem u , d a posežejo v novi p ro c es. Prav tak o ni m esto , d a bi se v p ra
šali, k ateri režim j e najstrožji ali najbolj zn o se n , kajti v vsakem o d n jih se soo čajo osvoboditve in p o d red itv e. D e n im o v krizi b o ln išn ic e k o t o k o lja za p ira nja, sektorizacije, ko so d n ev n e a m b u la n te , o sk rb a n a d o m u , n a jp o p re j zazn a
m ovale nove svoboščine, a so tu d i so delovale p ri m e h a n iz m ih n a d z o ra , ki so tekm ovali z najstrožjim i zapiranji. N a tem m e stu n a m n e g re za to, d a bi se bali ali u p ali, tem več d a bi skušali n ajti no v a orožja.
II. Logika
R azlična om ejevanja ali okolja z a p iran ja, m e d k a te rim i p re h a ja p o sam ez
nik, so neo d v isn e variable: p o sam ezn ik naj bi vsakič p rič e l iz nič, o b staja sk u p ni je z ik vseh teh okolij, a j e analoški. M ed tem ko so razlike n a d z o ro v a n ja n e ločljive variacije, p ri č e m e r tvorijo v ariab iln i g e o m e trič n i sistem , k a te re g a je - z ik je numerološki (k ar p a n e p o m e n i n u jn o tu d i, d a j e b in a re n ). Z a p ira n ja so kalupi, različni odlitki, m e d te m ko so n a d z o ri modulacije, n e k a k še n sam o d e- form irajo či se o dlitek, ki bi se iz tre n u tk a v tre n u te k n e n e h n o sp re m in jal, o ziro m a k o t sito, k a te re g a o d p rtin e se o d e n e d o d ru g e to čk e s p re m in ja jo . T o lahko d o b ro vidim o o b v p rašanju m ezd: to v arn a j e b ila telo , k ije svoje n o tr a nje sile priv ed la d o točke ravnotežja, najvišje m o ž n e to čk e za p ro d u k c ijo , n a j
nižje m o žn e točke za m ezde. T o d a v d ru ž b i n a d z o r a je to v a rn o n a d o m e s tilo p o d jetje, p o d jetje j e n ek a k šn a duša, plin . N e d v o m n o j e že to v arn a p o z n a la sistem dodatkov, to d a p o d jetje skuša še bolj te m e ljito vsiliti m o d u la c ijo vsake m ezde, v stanjih večne m etastab iln o sti, v k a te rih se izm en ju jejo te k m e za p r e h o d n o n a g ra d o , tekm ovanja in nadvse k o m ičn i p o gov ori. Če im ajo najbo lj idiotske televizijske igre toliko u sp e h a , j e to zato, k e r u stre z n o izražajo situ aci
j o p o d je la . T o v a rn a j e p o sam ez n ik e k o n stitu ira la v telo, in tako podvojila p re m o č d elo d ajalcev , ki so n ad z irali vsak e le m e n t v m asi, in sindikatov, ki so m o b ilizirali m aso u p o ra ; p o d je tje p a n e n e h n o vpeljuje nepopravljivo rivals
tvo k o t zdravo tek m o v aln o st, o d lič n o m otivacijo, ki p osam ezn ik e zoperstavi d ru g d ru g e m u in p re č k a vsakogar od njih, te r ga cepi zn o traj n jeg a sam ega.
M o d u la to rn o n a č e lo » m ezd o p o zaslugah« spravlja v skušnjavo sam o N acio
n a ln o izobraževanje: tak o k o t p o d je l e n ad o m ešč a tovarno, se permanentno formiranj'e n a g ib a k zam enjavi šole, n e n e h e n n a d z o r p a izpitni preizkus znanja.
G re za najbolj g otovo sredstvo, d a b o m o šolo prepustili tovarni.
V d is c ip lin a rn ih d ru ž b a h nism o p re n e h a li začenjati (o d šole d o k asarne, o d k a sa rn e d o to v a rn e ), m e d te m ko v d ru ž b a h n ad z o ra n ik o li ničesar n e k o n č a m o - p o d je tje , izo b razb a, u slu g a so m e tastab iln a in soobstajajoča stanja, k o t d a bi b ila o d iste m o d u la c ije , o d u n iv erzaln eg a d efo rm ato rja. Kafka, ki se j e n a h a ja l že n a p r e h o d n i točki m e d dvem a tip o m a d ru ž b e, j e v Procesu opisal n ajstrah o v itejše p ra v n e oblike: navidezna oprostilna sodba d iscip lin a rn ih dru žb (m e d d v em a z a p ira n jim a ), neomejen odlogdrxvzh n a d z o ra (v n e n e h n i variaciji) sta dva zelo ra z lič n a n a č in a p ra v n e g a življenja, in č e je n a še pravo oklevajoče, tu d i sam o v krizi, j e to zato, k e r zapuščam o prvi pravni n a č in in vstopam o v d ru g e g a . D isc ip lin a rn e d ru ž b e im ajo dva pola: podpis, ki nak azu je individuu
ma, te r število ali m a tič n o številko, ki nakazuje njegovo m esto v masi. T ako e n a k o t d ru g a n ista bili za d iscip lin e nikoli nezdružljivi. O b la st istočasno po- m asovni in o p o sa m e z n i, se pravi, vzpostavi telo tistih, n a d katerim i se izvaja o ziro m a u k alu p i in d iv id u aln o st vsakega člena telesa (F o u cau ltje izvor te dvojne skrbi videl v p a sto ra ln i oblasti d u h o v n ik a - č re d e in vsake izm ed ovčk - , to d a civilna o b la s tje p o sta la laičn i »pastir« z d ru g im i sred stvi). V d ru ž b a h n ad z o ra p a bistv en o ni več p o d p is ali število, tem več šifra [chiffre]: šifra j e geslo, m e d te m ko d isc ip lin a rn e d ru ž b e u re ja jo ukazi (tako z gledišča in teg racije ko t z g led išča u p o ra ). N u m e rič n i je z ik n a d z o ra sestoji iz šifer, ki zaznam ujejo d o sto p ali zavrnitev d o sto p a d o info rm acije. N ism o več p re d p a ro m masa-posa- m ezn ik . In d iv id u u m i so postali »dividuelni«*, m ase pa ša b lo n e , d an o sti trgov ali »bank«. N e m a ra n ajb o lje razliko o b e h d ru ž b izraža d e n a r, saj s e je discipli
n a vselej n a n a ša la n a u k a lu p lje n i d e n a r, k ije vseboval zlati stan d ard , m ed tem ko n a d z o r n a p o te v a n a tek o če m enjave, m o du lacije, ki posežejo k o t šifra o d sto tk a ra z lič n e g a p re d p is a n e g a d en a rja. Stari m o n e ta rn i k rt j e žival tisočerih za p iran j, m e d te m k o j e kača žival d ru ž b k o n tro le. V re ž im u , v k aterem živi
m o , a tu d i v n a še m n a č in u življenja in naših razm erjih d o d ru g ih , sm o prešli o d e n e živali k d ru g i, o d k rta h kači. Človek disciplin j e bil p re n e h a jo č i p ro i
* D eleuze igra n a p o m e n francoske besede »individu«, ki po m en i »nedeljiv«, »dividuel- no« tako p o m e n i, d a individuum i, posam ezniki, ne predstavljajo en o te, da so deljivi, raz
biti n a še m anjše en o te. (O p. prev.)
zvajalec en erg ije, človek n a d z o ra p a j e p re j valovit, v ržen v o rb ito , v n e n e h n o izžarevanje. Povsod j e s u r fie zam enjal stare š p o rte .
Z lahka bi lahko pokazali, kako vsaki d ru ž b i u s tre z a tip stro ja, n e zato, k e r so stroji določujoči, tem več zato, k e r izražajo d ru ž b e n e o b lik e, ki s o jih zm ož
ne p o ro d iti in s e jih posluževati. S tare d ru ž b e su v e re n o sti so u p o ra b lja le p re p ro ste stro je, vzvode, škripce, sto lp n e u re ; n e d a v n e d isc ip lin a rn e d ru ž b e so se o p re m ile z en e rg etsk im i stroji, s pasivno n e v a rn o sÿ o e n tro p ije in ak tiv n o n e varnostjo sabotaže; m e d te m ko d ru ž b e n a d z o ra d e lu je jo s p o m o č jo strojev tretje vrste, inform acijskim i stroji in ra č u n a ln ik i, k a te rih p asiv n a n e v a rn o st so m o tn je , aktivna p a piratstvo in vpeljava virusov. N e g re za te h n o lo š k o ev olu ci
jo , n e d a bi bila ta v g lobljem p o m e n u m u ta c ija k apitalizm a. G re za dovolj zn an o m u tacijo , ki bi j o lahko povzeli takole: k ap italizem 19. sto letja s e j e posvetil k o n cen traciji, p ro d u k ciji in lastn in i. T o v a rn o to rej p o v zd ig n e v s re d o zapiranja, k apitalist j e lastnik p ro d u k c ijsk ih sredstev, a tu d i e v e n tu e ln o last
nik d ru g ih okolij, d o je tih po analo giji (d ru ž in sk e g a d o m a d elavca, šo le). Kar zadev trg, ga obvladujejo zdaj s p o m o čjo specializacije, zdaj p re k kolonizacije, zdaj s p o m o čjo znižanja stroškov p ro d u k c ije . T o d a v ak tu aln i situaciji k ap itali
zem ni več posvečen produkciji, k ijo p o g o sto izžene v tretji svet, č e tu d i v zaple
tenih ob lik ah tekstilne industrije, m etalu rg ije ali p red elav e nafte. G re za k ap ita
lizem nad-p rodukcije. T a n e kupuje več surovin in n e p ro d a ja več izgotovljenih izdelkov: k u p u je izgotovljene izdelke ali p a sestavlja p o sam ez n e dele. Tisto, k a r hoče p ro d a ti, so usluge, tisto, kar h o če kupiti, so d eln ice. T o ni več kapitalizem za produ k cijo , tem več za p ro d u k t, d ru g a č e re č e n o , za p ro d a jo ali za trg. T a kapitalizem j e ravno tako bistveno disperziven, to v a rn a je svoje m esto p re p u s ti
la podjetju. D ružina, šola, vojska, to v arn a niso več an alo ško različn a okolja, ki strem ijo k lastniku, državni ali zasebni m oči, tem več šifrirani liki istega p od jetja, v k aterem so zgolj upravitelji, ki jim j e m o g o če sp re m e n iti ob liko in ji h pretv o riti. C elo u m e tn o s tje zapustila za p rta okolja, d a bi vstopila v o d p rte k ro g o to k e banke. Z av zela trga se dogajajo p re k p revzem a n a d z o ra in n e več p re k ob lik o
vanja discipline, prej s fiksacijo tečaja k o t p a z znižanjem stroškov, prej s p re o brazbo p ro d u k ta k o t p a s specializacijo p ro d u k c ije . K o ru pcija j e v tem d o b ila novo m oč. P rodajni o d d e le k je postal središče ali »duša« p o d jetja. U čijo nas, d a im ajo p o d jetja dušo, k a r je n ek a najbolj grozljiva zem eljska novica. M arketing j e sedaj in stru m e n t d ru ž b en eg a n ad z o ra, in tvori n e sra m n o raso naših gospo- daijev. N a d z o rje kratkega roka in h itre g a krožen ja, to d a tu d i n e n e h e n in b rez
m ejen, m ed tem k o je bila disciplina d o lg o ro č n a , n e sk o n č n a in d isk o n tin u ira na. Človek ni več zaprt, tem več zadolžen. R esje, d a je staln ica kapitalizm a to, d a se tri č e trtin e človeštva n ah a ja v skrajni b ed i, p re re v n i za dolg, preštevilni, d a bi j o zaprli: n ad z o r se b o m oral soočiti n e le z izginjanjem m eja, tem več tu d i z
eksplozijam i barakarskih naselij in getov.
III. Program
N o b e n e p o tre b e n i p o zn anstveni fantastiki, d a bi dojeli m eh an iz em n a d zo ra, ki v vsakem tre n u tk u d o lo č a m esto e le m e n ta v o d p rte m okolju, živali v re zerv atu , človeka v p o d je tju (e le k tro n sk i o vratnik). Félix G u a ttari s ije p re d stavljal m esto , v k a te re m bi la h k o vsakdo, zahvaljujoč svoji elek tro n sk i kartici (d iv id u a ln i), ki bi dv ig n ila to ali o n o zap o rn ico , zapustil svoje stanovanje, uli
co, okoliš; ta k a rtic a p a bi n e veljala o b d o lo č e n ih d nevih, ali v d o lo čen e m času. P o m e m b n a ni z a p o rn ic a , tem več ra ču n aln ik , ki zabeleži d o p u stn o ali n e d o p u s tn o m e sto vsakega, te r izvaja o b čo m odulacijo.
P re u č e v a n je d ru ž b e n o -te h n ič n ih m eh an izm o v n a d z o ra o b njihovem n a
stajan ju , bi m o ra lo b iti k a te g o rič n o in opisati tisto, k a r se ra v n o k ar vzpostavlja n a m e sto d is c ip lin a rn ih okolij zap iran ja, k aterih krizo n ap o v e d u je jo itak vsi.
M o žn o j e , d a b o d o sta ra sredstva, izposo jena p ri starih d ru ž b a h suverenosti, p o n o v n o sto p ila n a p rizo rišč e, v e n d a r z n u jn im i prilagoditvam i. Tisto, k a r je p o m e m b n o , je , d a se n a h a ja m o n a začetku nečesa. V režimu zaporov, iskanje
» n a d o m e stn ih « kazn i vsaj za m alo delikvenco, te r u p o ra b a elek tro n sk ih ovrat
nikov, ki o b so je n c u n alag a jo , d a o stan e d o m a ob d o lo č e n e m času. V šolskem režimu: o b lik e n e n e h n e g a n a d z o ra , p e rm a n e n tn o šolsko izobraževanje, o p u stitev vsakega raziskovanja n a U niverzi, vpeljava »podjetja« n a vseh nivojih šolanja. V režimih bolnišnic, nova m e d ic in a »brez zdravnika in bolnika«, ki iz
postavi p o te n c ia ln e b o ln ik e in dejavnike tveganja, ki n ik ak o r n e p rič a o n a
p re d k u k in d iv id u a ln i obravnavi, ko t pravijo, tem več in d iv id u a ln o ali n u m e rič n o te lo n a d o m e sti s šifro »dividualne« m aterije n adzora. V režimu podjetja:
no v a o b ra v n av an ja d e n a rja , p ro d u k to v in ljudi, ki presegajo staro oblika-to- varna. G re sicer za n e p o m e m b n e p rim e re , ki pa o m o go čajo , d a bolje ra zu m e
m o krizo in stitu cij, se pravi, p o s to p n o in ra zp ršen o vzpostavitev novega reži
m a gospostva. E n o izm ed n a jp o m e m b n e jših vprašanj zadeva n esp o so b n o st sindikatov: se b o d o , vso svojo zgodovino povezani z bojem p ro ti disciplinam ali o k o ljem za p iran ja, zm ogli p rilag o d iti oziro m a p re p u stiti m esto novim o b likam u p o r a p ro ti d ru ž b i n ad z o ra? So obrisi teh novih p rih a ja jo č ih oblik, ki bi se b ile z m o žn e sp o p a sti z ra d o stm i m ark e tin g a , že vidni? M n ogo m lad ih ljudi č u d n o zahteva, d a bi bili »m otivirani«, zahtevajo pripravništvo in p e rm a n e n tn o izob raževanje. Sam i m o rajo o dkriti, čem u jim b o to služilo, tako k o t so njihovi starejši kolegi, n e b re z m uke, odkrili sm o trn o st disciplin. Kacini krogi so še bolj z a p le te n i o d lukenj krtine.
Prevedel Peter Klepec
