Tomo Dadič
Š P O R T KOT S R E D S T V O BOGATITVE IN NAČIN ŽIVLJENJA O S E B S P O S E B N I M I P O T R E B A M I
Nobena oseba z motnjo v duševnem razvoju nima takšnih težav s srcem, da ne bi tudi tekla;
nobena tudi ni takšen epileptik, da ne bi tudi plavala; seveda v skladu s svojimi sposobnostmi!
Marijan Lačen, predsednik Specialne olimpiade Slovenije
UVOD
Š p o r t je v m o d e r n e m svetu zelo k o m p l e k s e n pojav. N a š p o r t lahko g l e d a m o kot z n a n o s t , lahko je velik p o s e l , l a h k o je h r a n a za »iger l a č n o ljudstvo«, p r a v t a k o je lahko š p o r t sredstvo za manipuUranje z m l a d i h in vir trajnih p o š k o d b .
S e v e d a p a i m a š p o r t veliko v e č p o z i t i v n i h učinkov in je ukvarjanje z njim z d r a v o . Človek se s š p o r t o m c e l o s t n o izgrajuje in s p r o š č a . Ž i v i m o v č a s u , ko m o r a biti človek v s e s k o z s p o s o b e n p r e m a g o v a t i v s a k o d n e v n e n a p o r e . Človek si s š p o r t o m dviga s a m o z a v e s t in v r e d n o s t v d r u ž b i . Š p o r t je tudi sredstvo k o m u n i k a c i j e z d r u g i m i in s s a m i m s a b o . V svetu je veliko izjemnih posa
m e z n i k o v , ki so presegli s a m e g a s e b e , n a m »vsa
k o d n e v n i m u d o b n e ž e m « , z a s e d e n i m p r e d T V zasloni, p a p o k a z a l i , k a k o n a m čas m i n e v a . Tudi Slovenci i m a m o n a srečo veliko vzornikov, ki n a m kažejo p o t za z d r a v o življenje (Leon Štukelj, prof.
Ulaga ...). S k r a t k a , človek kot v e č p l a s t n o in celo
vito bitje i m a v š p o r t u n e š t e t o m o ž n o s t i za s a m o - uresničitev, če se le t a k o odloči.
Pričujoči p r i s p e v e k ne b o govoril o v r h u n s k e m š p o r t u . Govoril b o o š p o r t u kot n a č i n u življenja o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Š p o r t je v k o n k r e t n e m p r i m e r u s r e d s t v o — orodje, ki m o č n o b o g a t i življenje oseb s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . In k a r je m o r d a še p o m e m b n e j e , š p o r t je odHčno sredstvo
destigmatizacije u p o r a b n i k o v . O m o g o č a jim, d a se izrazijo v vlogah, ki jim jih okolica n e n a m e n j a . O m o g o č a jim, d a d o s e ž e j o r e z u l t a t e , ki n a »sve
tovnih j a k o s t n i h lestvicah« sicer n e p o m e n i j o ve
liko, p a č p a p o m e n i j o veliko za s a m o u r e s n i č i t e v in k r e p i t e v s a m o p o d o b e u p o r a b n i k o v v d r u ž b i .
Še n e dolgo tega je v s t r o k i veljalo, d a o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i n e m o r e j o p o č e t i n i č e s a r p r e v e č n a p o r n e g a , ker to škodi njihovemu zdrav
ju. D a n e s te iste o s e b e tekmujejo v različnih špor
tih, tečejo m a r a t o n , skačejo v daljavo in m e č e j o kroglo, tekmujejo v n o g o m e t n i ligi in se ukvarjajo z j u d o m .
V p r i č u j o č e m p r i s p e v k u b o m p r e d s t a v i l svoje d e l o , ki ga izvajam v o k v i r u O b a l n e g a V D C n a t r e h p o d r o č j i h :
• vključevanje o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i v s k u p i n a h M l a d i h za z d r a v o življenje in d o b r e m e d č l o v e š k e o d n o s e (glej Knific 1 9 9 9 ) ,
• sodelovanje o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i v gibanju specialne o l i m p i a d e Slovenije,
• t r e n i n g u j u d a o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i .
S P O R I IN
OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI Še zlasti velik p o m e n i m a š p o r t p r i o s e b a h s po
sebnimi p o t r e b a m i . Dolga leta je tudi v strokovnih k r o g i h p r e v l a d o v a l a misel, d a m o r a j o »invalidi«
mirovati, da si l a h k o svoje stanje še p o s l a b š a j o ...
Poleg tega je veljalo p r e p r i č a n j e , d a ne m o r e m o govoriti o š p o r t n i vzgoji, a m p a k s a m o o gibalni vzgoji. Obstajale so sicer š p o r t n o - d r u ž a b n e igre v o d d e l k i h za vzgojo in i z o b r a ž e v a n j e , ki p a so imele v p r v i vrsti d r u ž a b n i n a m e n , p o l e g tega p a so ta srečanja temeljila n a d r u ž a b n i h igrah (skoki z v r e č o , n a p i h o v a n j e b a l o n o v , iskanje z a k l a d o v ) . Še večji v a k u u m je n a s t a l , ko so te o s e b e
zapustile o d d e l k e za vzgojo in izobraževanje p o 18. letu. Večina je nadaljevala svojo p o t v varst- veno-delovnih c e n t r i h , k a t e r i h p r i o r i t e t n a naloga je varstvo in zaposlitev p o d p o s e b n i m i pogoji.
P o u d a r e k je bil n a razvijanju s a m o s t o j n o s t i in socializaciji. R e d n e u r e š p o r t n e vzgoje so bile tako o p u š č e n e . Š p o r t n a v a d b a je bila p r e p u š č e n a r e d k i m e n t u z i a s t o m .
N o v o o b d o b j e n a p o d r o č j u š p o r t a se je začelo šele z z a č e t k i g i b a n j a s p e c i a l n e o l i m p i a d e v Sloveniji. To je vrnilo š p o r t o s e b a m s p o s e b n i m i p o t r e b a m i .
D a je r e d n a t e l e s n a v a d b a p o m e m b n a za vsakega človeka, ni t r e b a p o s e b e j p o u d a r j a t i . Še p o s e b e n p o m e n p a i m a gibanje za o s e b e s po
s e b n i m i p o t r e b a m i , saj jim t a k o k r e p i zdravje o z i r o m a jim ga p o m a g a ohranjati. Poleg m o ž n o s t i za celosten razvoj človeka ( R a m o v š 1990 b) je torej n a p r v e m m e s t u zdravje. T o d a če v z a m e m o za osnovni motiv za ukvarjanje s š p o r t o m zdravje, ga m o r a m o najprej definirati. J. E. K a n e ( 1 9 7 2 : 2 6 6 - 2 9 0 ) citira 1. N . Oliverja in navaja njegovo definicijo zdravja: »Zdravje ni o d s o t n o s t b o l e z n i , temveč je stanje p o l n e učinkovitosti p o s a m e z n i k a v t e l e s n e m , d u š e v n e m , č u s t v e n e m in d r u ž b e n e m smislu, t a k o d a lahko živi p o l n o življenje.« Tako je n a p r i m e r za o s e b e z D o w n o v i m s i n d r o m o m d o l g a leta veljalo, d a i m a j o p r a v i l o m a k r a t k o življenjsko d o b o in d a »dočakajo« k a k š n i h 3 0 let.
D a n d a n e s je z n a n o , d a se življenjska d o b a vseh ljudi daljša. E n a k o velja tudi za o m e n j e n o p o p u lacijo in d a n e s n e r e d k o dosežejo starost 6 0 let in več. Lani s e p t e m b r a s e m imel n a seminarju j u d a za osebe s p o s e b n i m i p o t r e b a m i v Cardiffu prilož
n o s t s p o z n a t i 71 letnega g o s p o d a p o i m e n u Dik K o e n e . G o s p o d K o e n e , mojster j u d a 1. d a n , je o s e b a z D o w n o v i m s i n d r o m o m .
S P O R T K O T O D G O V O R
; 5^ N A F R U S T R A C I J E ^ Ljudje v d o l o č e n i h frustracijskih situacijah reagi
r a m o z o b r a m b n i m i m e h a n i z m i . Ti so seveda zelo različni in so l a h k o k o n s t r u k t i v e n o d g o v o r n a d a n o situacijo. O d g o v o r n a frustracijsko situacijo p a je l a h k o t u d i n e k o n s t r u k t i v e n . Tako se lahko m o č p o s a m e z n i k o v e stigme (Goffman 1991) po
večuje, niža p a se p o s a m e z n i k o v a s a m o p o d o b a . M u s e k ( 1 9 8 2 : 2 8 2 - 2 8 6 ) p o u d a r j a , d a so o b r a m b ni m e h a n i z m i včasih zavesten, še p o g o s t e j e p a n e z a v e d e n p o s k u s d e l n e , k o m p r o m i s n e rešitve
frustracijske situacije ali konfHkta. O b r a m b n i m e h a n i z m i so p o s k u s , d a bi n e k a k o zadovoljili p o t l a č e n o težnjo, h k r a t i s t e m p a tudi odstranili č u s t v e n o n a p e t o s t , ki jo ta težnja vzbuja (npr.
t e s n o b o , strah, k r i v d o ...).
Moje izkušnje k a ž e j o , d a je l a h k o š p o r t kot r e d n a d e j a v n o s t d o b r o s r e d s t v o , ki z m a n j š u j e koHčino frustracij o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Toda v d r u ž b i velja, da š p o r t n a aktivnost » n e k a k o ni p r i m e r n a « za to populacijo. Torej je ukvarjanje s š p o r t o m z v i d i k a o b r a m b n i h m e h a n i z m o v n e k a k š n a n a d k o m p e n z a c i j a . O s e b a , ki je v dolo
čeni življenjski situaciji f r u s t r i r a n a , o d g o v o r i n a ravno tistem p o d r o č j u ( p r i m e r je Esadova z g o d b a , gl. spodaj ).
Če n a E s a d o v o z g o d b o g l e d a m o s stališča logoterapije, n e m o r e m o m i m o p o j m a kljubovalne m o č i d u h a . V i k t o r E. Erankl ( 1 9 9 4 : 156) opisuje p o j e m k l j u b o v a l n e m o č i d u h a k o t č l o v e k o v o z m o ž n o s t , d a d o d o l o č e n e s t o p n j e k l j u b u j e u d a r c e m svoje m a t e r i a l n e , b i o l o š k e , p s i h i č n e ali socialne u s o d e , ko d o njih z a v z e m a staHšča ali se n a n j e o d z i v a n a višji r a v n i , k a k o r z a h t e v a j o o k o l i š č i n e . To je i z v i r n o č l o v e š k a z m o ž n o s t , e d i n s t v e n a v živem svetu, ki temelji n a s v o b o d i d u h a . Je bistvena z m o ž n o s t človekovega d u h a . Z a t o obstaja d o zadnjega d i h a , torej tudi v brez
i z h o d n i h položajih. Ta z m o ž n o s t s svojim poja
v o m dokazuje, da človek ni nikoli p o v s e m odvisen od svojih življenjskih r a z m e r in je v e d n o z m o ž e n sooblikovati svojo u s o d o .
S t e g a v i d i k a je z a n i m i v f e n o m e n L a n c e a A r m s t r o n g a , z m a g o v a l c a k o l e s a r s k e d i r k e p o Franciji. Še zlasti p o t e m , d a je n a t r i t e d e n s k i zelo n a p o r n i dirki letos z m a g a l že tretjič z a p o r e d . Stvar je z a n i m i v a p r e d v s e m z a r a d i tega, ker je p r e m a g a l raka: . : . . ^.n.; ^ = . ;
ž. Mislil s e m , d a b o m u m r l ... Z e l o s e m se pre-
• strašil, ko so mi z d r a v n i k i povedaH r e s n i c o ! ' Povedali so mi tudi, d a je m o ž n o s t ozdravitve ' velika, če se odkrije v zgodnji fazi, t o d a jaz S" s e m bil d a l e č od z g o d n j e faze. B r u h a l s e m v e d r a krvi in vsi so dvignili r o k e o d m e n e . K e m o t e r a p i j a n a k e m o t e r a p i j o , to je bilo moje življenje. Z d r a v n i k i so r e k l i , d a je bil m o j p r i m e r m e d najtežjimi, ki so jih kdajkoli zdra
vili. T o d a nisem se p r e d a l ! (Bertičevič 1 9 9 9 :
-h 2 4 . ) i а - г ' : -
P o d o b n e vrnitve je doživelo več z n a n i h in tudi a n o n i m n i h športnikov. Tudi olimpijska prvakinja
V t e k u n a 100 m e t r o v z ovirami iz Atlante Ljud
mila Enqist.
Š P O R T V K O N T E K S T U S O C I A L N E G A K U L T U R N E G A D E L A
Pustite mi zmagati!
Če ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu!
Specialno-olimpijska prisega
S p o j m o m s o c i a l n e g a k u l t u r n e g a dela s e m se srečal v 4. letniku študija na Visoki šoli za socialno d e l o . Ž e takoj p o p r e d a v a n j u in ko s e m p r e b r a l p r v e č l a n k e s tega p o d r o č j a , sem si dejal, »da je to t o « . Z a d e l o , ki ga opravljam, sem v p r e d m e t u Socialno k u l t u r n o delo našel t e o r e t s k o ozadje.
Socialno k u l t u r n o delo najpreprosteje definiramo kot u p o r a b o ustvarjalnih t e h n i k v p r o c e s u sveto
valnega dela ( P o š t r a k 1996: 4 0 8 ) . Socialno kul
t u r n o delo si lahko enostavneje predstavljamo kot t r i k o t n i k m e d teorijo, m e t o d a m i oz. t e h n i k a m i in p r a k t i č n o dejavnostjo.
Ko Lea S u g m a n B o h i n c govori o s o c i a l n e m k u l t u r n e m delu, govori o t e m , k a k o o r g a n i z i r a t i in voditi socialne k u l t u r n e dejavnosti z n a m e n o m s p r o š č a n j a in aktiviranja p s i h o s o c i a l n i h doživ
ljajskih situacij ter o m o g o č a n j a v a r n e g a psiho- socialnega p r o s t o r a .
Pri s o c i a l n e m k u l t u r n e m delu gre p o m o j e m m n e n j u za f e n o m e n , d a z ustvarjalno dejavnostjo u s t v a r i m o pogoje o z i r o m a d o s e ž e m o n a p r e d e k d o l o č e n e o s e b e , s k u p i n e ali s k u p n o s t i .
Çocialno k u l t u r n o delo je tudi iskanje m o ž n o sti k o m u n i k a c i j e v v s e h n j e n i h r a z s e ž n o s t i h , b e s e d n i h in n e b e s e d n i h , vsebinskih in o d n o s n i h , s i m e t r i č n i h in k o m p l e m e n t a r n i h , v z r o č n i h in n e v z r o č n i h , z a v e s t n i h in n e z a v e d n i h ( S u g m a n B o h i n c 1 9 9 4 : 317-323).
Tako se s p o m i n j a m p r i m e r o v v skupini mladih z a z d r a v o ž i v l j e n j e , k o s m o v o d i t e l j i v e l i k o p r o b l e m o v , ki so n a m jih p o s a m e z n i k i zaupali, veliko bolje rešili k a r m e d dejavnostjo v naravi (dolg tek, p o h o d ...). N a srečanjih, ko s m o se o d o l o č e n e m p r o b l e m u veliko pogovarjali, p a s m o se » m u č i l i « u r e in u r e . M i s l i m , d a g r e v t e m p r i m e r u , ki sem jih tudi sam večkrat doživel, za f e n o m e n » o b o j n e o d p r t o s t i « n a več p o d r o č j i h (telesnih in d u š e v n i h ) . P r e t o k , s p r e j e m a n j e in
p o d a j a n j e misli je k r a t k o m a l o lažje in m a n j o b r e m e n j e n o .
V k o n t e k s t u s o c i a l n e g a k u l t u r n e g a dela bi lahko rekli, d a gre za o b o j e s t r a n s k o ustvarjalnost.
Pri s o c i a l n e m d e l a v c u ( š p o r t n e m p e d a g o g u ) v iskanju ( u p o r a b i ) večje m o ž n o s t i rešitev (tehnik), pri klientu p a v p r e p o z n a v a n j u lastne v r e d n o s t i in m o č i ter izboljšanju s a m o p o d o b e .
Če s to mislijo p o v e ž e m v z p o r e d n i c e s svojim d e l o m in p o p u l a c i j o , ki je v d r u ž b i m a r g i n a lizirana in o z n a č e n a , l a h k o z n e k o (socialno kul
t u r n o ) akcijo d o s e ž e m o u č i n e k , ki to o z n a č e n o s t zmanjšujejo ali brišejo
V s e k a k o r je š p o r t n o polje prostor, kjer se k a ž e m o č p o s a m e z n i k a ali s k u p i n e . Ž e s a m a š p o r t n a dejavnost je sredstvo komunikacije m e d udeležen
ci in opazovalci. In š p o r t n i d o s e ž e k opredeljuje m e s t o p o s a m e z n i k a v d-ružbi. Če je o s e b a s po
s e b n i m i p o t r e b a m i s p o s o b n a p r e s e č i , k a r se »v d r u ž b i pričakuje« o d nje, ji to p r e s e g a n j e v tej isti d r u ž b i daje nov p o l o ž a j . Če v z a m e m to misel kot cilj, h k a t e r e m u je t r e b a težiti, je moja naloga, d a z a č n e m h o d i t i p o poti d o tega cilja.
Kot p o u d a r j a S u g m a n B o h i n c ( 1 9 9 4 : 318), v s o c i a l n e m k u l t u r n e m d e l u r e z u l t a t ni t a k o po
m e m b e n , p o m e m b e n je p r o c e s , v k a t e r e g a je p o s a m e z n i k vključen. P o m e m b n a so doživetja, stanja, vloge p o s a m e z n i k a v situacijah, v k a t e r e ga postavlja p r o c e s s o c i a l n e g a k u l t u r n e g a dela.
To so stanja, ko p o s a m e z n i k doživlja u s p e h e , v z p o n e in p a d c e . Take izkušnje s e m bil d e l e ž e n m e d s o d e l o v a n j e m v k l u b u zdravljenih alkoho
likov V i h a r n i k Piran, kjer s e m se aktivno izobra
ževal dve leti. Imel s e m p r i l o ž n o s t videti ljudi, p a r e , d r u ž i n e , ki so se d o t a k n i l i d n a v svojem živ
ljenju. D r u ž i n a p r e d r a z p a d o m , otroci o d t u j e n i , p o s a m e z n i k i p a p r e d fizičnim p r o p a d o m . Ko so ti ljudje s p r e j e l i p r o g r a m , ki v s e b u j e v e l i k o različnih socialno k u l t u r n i h t e h n i k , se je začel skokovit dvig n a vseh p o d r o č j i h življenja. Prav neverjetno je, k a k š e n p o s p e š e k je bil za p o s a m e z nika f a n a t i č n o sprejetje n e k e dejavnosti (teka, planinarjenja, branja ...) za dvig v boljše življenje.
Če se n a o p i s a n p r i m e r n a v e ž e m še s teoret
skega stališča, je ta še en d o k a z o interdisciplinar
nosti u p o r a b e ustvarjalnih t e h n i k v u s t v a r j a l n e m p r o c e s u . V t e m smislu so p o m o j e m m n e n j u zelo p r o d u k t i v n e s o d o b n e t e n d e n c e , ki p o s k u š a j o z i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a vidika ujeti vsaj del večpla
stnosti n a š e g a bivanja. In to ne z vidika u p o r a b e p o s a m e z n i h s p o z n a n j iz različnih z n a n s t v e n i h disciplin, t e m v e č s h k r a t n i m u p o š t e v a n j e m le t e h
in S p r e s e g a n j e m , njihovim stapljanjem (Poštrak 1 9 9 6 : 4 0 8 ) .
S to mislijo se n e k a k o v r a č a m k temeljem, iz k a t e r i h izhajam, n a m r e č , d a je človek večplastno bitje, ki deluje na več r a v n e h .
O s e b a s p o s e b n i m i p o t r e b a m i p a s e v e d a v š p o r t u n e k o m u n i c i r a s a m o s svojo o k o l i c o , a m p a k se cel k u p procesov dogaja m e d udeleženci igre in v v s a k e m p o s a m e z n i k u . Ko p r e b u j a m o ustvarjalnost v sebi, jo p r e b u d i m o t u d i v svojih u p o r a b n i k i h , ki s t e m aktivirajo skrite p o t e n c i a l e , ki so jih p r e j m a l o ali jih n i s o s p l o h n i k o l i
aktivirah. R - %
Z A Č E T E K N O G O M E T N E L I G E
S P E C I A L N E O L I M P I A D E S L O V E N I J E ,
Ko s m o v naši u s t a n o v i p r e d desetimi leti vpeljaH t r e n i n g n o g o m e t a , s m o doživeli v okoHci začu
denje in t u d i p o s m e h . P r v a z g o d o v i n s k a t e k m a je bila o d i g r a n a 27. maja 1992 v S t r u n j a n u m e d e k i p a m a O b a l n i h D P P in e k i p o V D C T o n č k e H o č e v a r . K o n č a l a se je z r e z u l t a t o m 1:1 in b r e z gledalcev. N a t e k m i s e m bil v vlogi v o z n i k a kom
bija, t r e n e r j a , s o d n i k a , fizioterapevta, e k o n o m a saj t u d i moji sodelavci niso kazali p o s e b n e g a z a n i m a n j a . Ko d a n e s g l e d a m n a to z nekajletne d i s t a n c e , je stvar s m e š n a . D a n e s je vsaka d o m a č a t e k m a svojevrsten p r a z n i k . D v o r a n e , kjer t e k m e p o t e k a j o , so p o l n e prijateljev, s o r o d n i k o v in ostalih navijačev. Naši n o g o m e t a š i so u d e l e ž e n c i največjih svetovnih prireditev. Sodelovali so n a r a z n i h e v r o p s k i h in s v e t o v n i h t u r n i r j i h ( n p r . Bratislava, N e a p e l j , G r o n i n g e n , N e w H a v e n ) .
P o v z e m a m razmišljanja Matjaža Bariča ( 1998:
2 8 ) o b njegovih z a č e t k i h treniranja n o g o m e t a : *, S p r v a je bilo p o t r e b n o res veliko t r u d a , kajti nekateri igralci so se prvič srečali z n o g o m e t n o ž o g o ter igriščem in niso vedeli, d a črta p o m e ni omejitev igrišča, d a s o d n i k o v žvižg p o m e n i p r e k i n i t e v igre, d a je p o t r e b n o pri p r e k r š k u postaviti »živi zid« in d a je k o n č n i cilj igre potisniti ž o g o v n a s p r o t n i k o v in ne v svoj gol.
Naučiti jih je bilo p o t r e b n o osnovnih nogomet
nih pravil, u p o š t e v a n j a s o d n i k a in njegovih znakov, biti p o z o r e n n a n a s p r o t n i k a in soigraL ce, k o m u n i c i r a t i s s o i g r a l c e m in t r e n e r j e m ...
T o d a to so le o s n o v n e stvari, s k a t e r i m i s m o se vsi srečevali in so z oddaljenosti desetih let
s i m p a t i č n e in h u m o r n e . S a m a n o g o m e t n a igra v k o n t e k s t u socialnega dela niti ni t a k o p o m e m b n a . Pomembnejši so procesi, ki to dejavnost spremlja
jo. Po desetih letih se še v e d n o u č i m o p r e n a š a t i p o r a z e . A m p a k to je življenje! Po d e s e t i h letih se še v e d n o veselimo vsake z m a g e , kot d a je p r v a . In tudi to je življenje! V e s e h m o se t r e n i n g o v in p o t o v a n j , t e k e m ... In še v e d n o s m o zaskrbljeni, ko d o b i D a r k o m e d t e k m o epileptični n a p a d .
Ž e dostikrat so n a m naši nadrejeni in sodelavci rekli, d a bi bilo m o g o č e boljše, če bi nehaH igrati n o g o m e t . Tudi ko s m o k o m a j sestavili e k i p o , pre
polovljeno z a r a d i p o š k o d b , se to ni zgodilo. V vseh t e h letih je t r e n i n g n o g o m e t a p o s t a l že t a k o s a m o u m e v n a stvar, d a so se t u d i »nejeverni To
maži« sprijazniH s t e m .
Z a ilustracijo navajam izseke intervjujev naših n o g o m e t a š e v o b v p r a š a n j u , kaj jim p o m e n i no
g o m e t : , : .. „> ., • Jože: »Ko sem začel t r e n i r a t i n o g o m e t , n i s e m vedel, k a k š n a so pravila in k a k o se igra. Mislil s e m , d a je t r e b a v e d n o s a m o teči za ž o g o . Ž e l i m si, da bi kdaj v b o d o č n o s t i dobil k a k š e n p o k a l . «
D a r k o : » N o g o m e t mi p o m e n i najboljšo dru
ž b o . O d n e k d a j mi je ta š p o r t največje veselje.
V tej igri sta veselje in s t r a h . V e č k r a t d o b i m tudi epileptični n a p a d . N a e n k r a t o b s t a n e m in se mi v levem o č e s u p r i k a ž e m a j h n a lučka. V t e m m o m e n t u se n e s p o m n i m več ničesar. Po
zneje vidim svoje trenerje in prijatelje, ki m e držijo. Po t e m s e m m a l o u t r u j e n , a v e č k r a t si : želim, d a bi šel takoj igrat. U p a m , d a b o d o n a p a d i nehali in t a k r a t b o m lahko več p o m a g a l ekipi.«
I D r a g o : »Kot k a p e t a n n a š e e k i p e s e m bil v za
č e t k u , ko s m o dobili gol, zelo j e z e n . Z d a j s e m s p o z n a l , d a m o r a m to p r e n a š a t i š p o r t n o . Več- RT; k r a t t r e n i r a m tudi s a m . N o g o m e t mi p o m e n i FR. zdravje.«
Boris: »Jaz sem g o l m a n . Letos s e m branil za III Slovenijo. Bili s m o Italiji, v N e a p l u . Bilo je l e p o , saj s e m s p o z n a l ljudi iz cele E v r o p e , ki so govorili d r u g a č e n jezik, a s e m jih v s e e n o r a z u m e l «
M i h a : »Počutim se p o m e m b n e g a , ko prijate
ljem p r i p o v e d u j e m , kje vse s e m že bil z nogo
m e t n o e k i p o . M o č n o si želim, d a bi e n k r a t v živo videl, k a k o igra Milan.«
T e m izjavam u p o r a b n i k o v ni kaj dodajati in
SO s a m e p o sebi z a d o s t i z g o v o r n e . Kažejo, k a k o velik p o m e n in k a k o m o č n o »orodje« je l a h k o š p o r t pri delu z o s e b a m i s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . K a r se mi zdi v k o n t e k s t u tega poglavja zelo po
m e m b n o , je to, d a o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i n a s t o p a j o v vlogi športnikov. Š p o r t jim p o m e n i p r i z n a n j e , d a d e j a n s k o so š p o r t n i k i - torej niso drugačni. Po drugi strani p a je to dejstvo priznanje š p o r t u in daje še en d o k a z o njegovi p o m e m b n o s t i v d r u ž b i . U p o r a b n i k o m p a t a k o daje obilo prilo
žnosti, d a p o r u š i j o zidove, ki jim jih je zgradila in jih za njimi m a r g i n a l i z i r a l a okolica.
S P O R T K O T P O Z I T I V N A O D V I S N O S T I N O S E B E S P O S E B N I M I P O T R E B A M I D a n e s , ko živimo v času, ki hiti skupaj z n a m i z neverjetno hitrostjo, in ko so z a h t e v e okolja d o n a s n e i z p r o s n e , se r a d o dogaja, d a t e m p u pre
p r o s t o n e m o r e m o več slediti. Življenje z a h t e v a od nas n a p o r e , ki jim n i s m o kos. D a n e s je tudi
» m o d e r n o « govoriti o r a z n i h v r s t a h odvisnosti o z i r o m a so te sestavni del b e g a iz r e a l n e g a živ
ljenja.
S a m s e m se pričel za časa svojega sodelovanja v k l u b u z d r a v l j e n i h a l k o h o l i k o v V i h a r n i k , ki deluje p o s o c i a l n o a n d r a g o š k i m e t o d i in ga vodi t e r a p e v t T o n e Kladnik, ukvarjati s t e k o m . S p r v a so bile razdalje, ki s e m jih uspel p r e m a g a t i , zelo k r a t k e in so bile z a m e velik n a p o r . V t e m početju nisem užival. P o z n e j e , p o nekaj letih t r e n i n g a , p a sem začel doživljati č u d n e o b č u t k e , ki si jih nisem znal predstavljati. N e s a m o , d a b r e z t e k a e n o s t a v n o n i s e m m o g e l več z d r ž a t i , t e m v e č s e m m e d njim reševal skoraj vse p r o b l e m e o z i r o m a naloge, ki mi jih je postavljalo življenje. N e k a k o v tistem času sem čisto p o naključju prišel do skript avtorja k o n t r o l n e teorije Williama Glasserja Pozitivna od
visnost. Avtor opisuje pojem pozitivne odvisnosti, ki jo je s p o s o b e n doseči v s a k d o , če se dlje časa ukvarja s k a k š n o aktivnostjo. Avtor pravi (Classer
1 9 9 4 : 2 2 4 - 2 2 5 ) :
Ko s e m leta 1976 opravljal raziskavo za svojo knjigo Pozitivna odvisnost, s e m s p o z n a l , d a se s k r i v a v n a s velik vir p o t e n c i a l n e m o č i — naučiti se m o r a m o le, k a k o jo vklopiti. Tak r e d n i užitek, ki l a h k o p o s t a n e odvisnost, je e n a k u ž i t k u , ki ga doživite, ko vaš kreativni p r o c e s n e n a d o m a p o s t a n e d o s t o p e n ; to se dogaja, k a d a r ste s p r o š č e n i in i m a t e k o n t r o l o .
T r e b a p a je ločiti p o z i t i v n o o d v i s n e g a t e k a č a o d t e k a č a , ki se t e k m o v a l n o ukvarja z t e k o m . M e d t e m ko p r v i o t e m sploh ne govori, d r u g i govori s a m o o tem.
Ce p o v e ž e m zgornje razmišljanje s t e m o , ki jo obravnava ta zapis, lahko r e č e m , da je pozitivna o d v i s n o s t tisto, k a r si sam p r e d s t a v l j a m kot ideal, ki naj bi ga o s e b a ( š p o r t n i k ) s p o s e b n i m i p o t r e b a m i dosegla. Seveda so p o m e m b n i tudi š p o r t n i d o s e ž k i , ki dvigajo s a m o z a v e s t in krepijo pozitiv
n o s a m o p o d o b o p o s a m e z n e g a š p o r t n i k a . Gleda
n o d o l g o r o č n o in s ciljem ter p o s l a n s t v o m , ki ga i m a p o m o j e m p r e p r i č a n j u š p o r t za vsakega po
s a m e z n i k a , je r a v n o p o z i t i v n a o d v i s n o s t tista, ki mi je vodilo. Pri svojem d e l u se t r u d i m , d a z u p o r a b n i k i d o s e ž e m t a k t e m p o š p o r t n i h aktivnosti, d a p o s t a n e j o s a m o u m e v n e . S k r a t k a , d a se aktiv
nosti n e izvajajo k a m p a n j s k o in n e r e d n o . Le tako lahko dobi š p o r t (in t u d i v s a k a d r u g a aktivnost) svoj pravi smisel in m e s t o pri vsaki osebi s po
s e b n i m i p o t r e b a m i .
Z a t o m o r a biti vzrok, da trening p o s a m e z n e g a š p o r t a o d p a d e , res t e h t e n . Sicer z a č n e aktivnost izgubljati p o m e n .
S P O R T K O T S R E D S T V O
D E S T I G M A T I Z A C I J E , I N T E G R A C I J E -S I N N O R M A L I Z A C I J E
O S E B S P O S E B N I M I P O T R E B A M I Z a n i m i v o organizacijsko s t r u k t u r o s e m srečal n a seminarju, ki s m o se ga trenerji j u d a za o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i udeležili lani s e p t e m b r a v Cardiffu. Welsh Integrated Sports Plan (WISP) je organizacija v Walesu, ki je bila u s t a n o v l j e n a leta 1988 z n a m e n o m , d a vzpostavi in vzdržuje m r e ž o i n t e g r i r a n i h š p o r t n i h sekcij in klubov, ki bi o m o gočali udejstvovanje o s e b a m s p o s e b n i m i p o t r e b a m i v različnih športih. Zadnjih šest let potekajo aktivnosti v naslednjih š p o r t i h : j u d o , k o š a r k a , no
g o m e t , sabljanje, dviganje uteži in rugby. O r g a n i zacijsko so aktivnosti v e z a n e n a o b s t o j e č o infra
s t r u k t u r o in strokovni k a d e r v klubih, kjer gojijo te š p o r t e . Š p o r t n i k i , ki t r e n i r a j o v teh klubih, pri
hajajo n a t r e n i n g e i n t e g r i r a n i h sekcij in trenirajo skupaj z o s e b a m i s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Skupaj z The Welsh Judo Association so ustanoviH inte
g r i r a n e j u d o sekcije v m e s t i h W r e x h a m , Cardiff, P o n t a r d u l a i s , BridgenL C a r m a r t h e n in B r e c o n .
Delovanje organizacije W I S P temelji n a tehle izhodiščih:
• O s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i niso le spo
s o b n e sodelovati v š p o r t u , oz. fizičnih aktivnostih, n e k a t e r e m e d njimi lahko p o s t a n e j o v š p o r t u , ki so ga izbrale, celo zelo d o b r e .
• O s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i m o r a j o imeti pravico izbrati šport, ki ga b o d o gojile, v najširšem smislu svojih s p o s o b n o s t i , kot tekmovalci, rekrea- tivci, p o m o č n i k i , administratorji ali u r a d n e o s e b e .
• Š p o r t n a aktivnost oseb s p o s e b n i m i p o t r e b a m i n e s m e biti r a z u m l j e n a o z k o kot t e r a p e v t s k a dejavnost, t e m v e č v smislu vseh p r e d n o s t i , ki jih p r i n a š a š p o r t , in sicer vzpostavljanja socialnih k o n t a k t o v , zdravja, z a b a v e , priložnosti za p o t o vanja, o s e b n e afirmacije.
• Z a n e k a t e r e s k u p i n e oseb ali p o s a m e z n i k e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i je p o m e m b n o , da trenirajo n a z a č e t k u v ločenih sekcijah. M o g o č e se b o t a k a s k u p i n a ali p o s a m e z n i k šele p o z n e j e želela vklju
čiti v i n t e g r i r a n o sekcijo.
Z a n i m i v a je i z k u š n j a k o l e g a n o g o m e t n e g a trenerja Matjaža Bariča s seminarja, ki se ga je udeležil v M o n a k u . M e d o d m o r o m je »pohvalil«
nekaj kolegov iz L o n d o n a in B a r c e l o n e , ki so bili o b l e č e n i v t r e n i r k e s simboli klubov C h e l s e a in B a r c e l o n e . Z a č u d e n o so ga pogledali in m u odgo
vorili, d a so iz teh klubov! Vsi veliki evropski klubi imajo e k i p e in p o s e b e j z a p o s l e n e t r e n e r j e z a p o p u l a c i j o o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i !
M A L I M A R A T O N E S A D A
Esad je 37-letni u p o r a b n i k s c e r e b r a l n o p a r a l i z o , z a p o s l e n v o b a l n e m V D C . V življenju je bil p o l e g ostalih a k t i v n o s t i t u d i član s k u p i n e m l a d i h za z d r a v o življenje. Še p o s e b e j aktiven je bil kot član t e k a š k e sekcije. T e d e n s k o se je udeleževal teka
ških treningov in s s k u p i n o tudi vseh rekreativnih tekov d o m a in v tujini. Kljub svoji težavi ( m o č n i spastičnosti), ki ga je ovirala že p r i hoji, je bila želja p o sodelovanju n a tekaških p r i r e d i t v a h veli
ka. Na z a č e t k u se je s s k u p i n o m l a d i h za z d r a v o življenje in d o b r e medčloveške o d n o s e udeleževal r e k r e a t i v n i h tekov v sosednji Italiji. Dogajajo se d o m a l a v s a k vikend p o m l a d i in jeseni. Prireditve so zelo m n o ž i č n o o b i s k a n e in potekajo na p r o g a h , dolgih od 7 d o 10 k m . Po k a k š n e m letu t r e n i n g o v sva se odločila, d a p o s k u š a v a skupaj preteči maU m a r a t o n na t e k u Treh src v Radencih. Intenzivnej
še p r i p r a v e so s t e k l e k a k š n e tri m e s e c e p r e d prireditvijo, ko sva tekla trikrat t e d e n s k o . Tako je Esad k a k š e n m e s e c p r e d t e k m o v a n j e m že z
l a h k o t o p r e t e k e l 10 kilometrov. V nadaljevanju citiram nekaj stavkov iz d n e v n i k a in utrinkov, ki s e m jih zapisal o t e m d o g o d k u :
N a d a n t e k m o v a n j a je bila v R a d e n c i h n e z n o sna vročina. Bolj ko se je bližal start, bolj v r o č e in s o p a r n o je postajalo. N a startu se je drenjala velika m n o ž i c a in vsi s m o že k o m a j čakali n a p o k straterjeve p u š k e (tak je običaj na t e m te
k u ) . M n o ž i c a t e k a č e v se je vsula na p r o g o . Č e p r a v s e m sodeloval že n a veliko tekih, tudi daljših od m a r a t o n a , p a m e še nikoli ni bilo t a k o s t r a h . Pa ne z a s e , a m p a k za E s a d a ! Vse
skozi m u p o s k u š a m govoriti, naj zmanjša tem
p o , saj je p o t dolga in naju uvrstitev ne z a n i m a . T e ž k o ! V r o č i n a in s o p a r a se stopnjujeta.
O p a z u j e m E s a d a in se s p r a š u j e m , aH je d o b r o , d a s e m se pustil p r e p r i č a t i , d a se p o d a va n a to pot. Šele zdaj s e m p r a v z a p r a v začel razmišljati o o d g o v o r n o s t i , ki s e m jo p r e v z e l n a s e . Esad d o b r o n a p r e d u j e .
Ž e sva na m e j n e m p r e h o d u v R a d g o n i . O p a z u j e m E s a d a , ki mi p o t a r n a o t e ž a v a h v ž e l o d c u . Ustavi se in z a č n e b r u h a t i . Kaj zdaj?
Se ustaviva? O b naju je rešilec in z d r a v n i k , ki sprašuje, ali naj naju p o b e r e v rešilni avto. Moji dvomi se vse bolj večajo. N e k a k o greva n a p r e j , a Esad p o n o v n o b r u h a . Z o p e t se p o n o v i ista z g o d b a , le z d r a v n i k mi d a s p o g l e d o m vedeti, da b o m p o s l e d i c e nosil s a m . Esad se n e da.
Č e p r a v še v e d n o b r u h a , pravi, d a b o v a nada
ljevala. N e k a k o se p r e m a k n e v a n a p r e j . Č a k a naju še pol poti. V s e s k o z i s p r a š u j e m E s a d a , k a k o gre. Vidim ga, da čuti, d a b o šlo. Vseskozi n a p o l glasno ponavlja, k a k o b o v s e m p o k a z a l , d a je tega s p o s o b e n . Cilja ni in ni videti, p a še ta rešilni avto je za n a m a ...
K o n č n o se p o č a s i p r i b l i ž a v a cilju in v daljavi se je slišal glas n a p o v e d o v a l c a . Tečeva
=; že zadnji k i l o m e t e r in E s a d a čutim, d a čuti svojo z m a g o . Še zadnjih 2 0 0 m e t r o v p r e d cil
jem. Publika n a v d u š e n o spodbuja Esada in m u p l o s k a . Neverjeten o b č u t e k , še d a n e s p o toli
k e m času se naježim o b misli na to doživetje.
Esad se o b r n e in m e h o č e p r e h i t e t i , k a r tudi stori. Č e p r a v jih še d a n e s p o s l u š a m , d a m e je p r e m a g a l n a m a r a t o n u in se d e l a m , d a m e to
»jezi«, m u to p r i v o š č i m , p a č e p r a v m e je p r e m a g a l v R a d e n c i h . Esad je bil b r e z d v o m a boljši!
PS. Z a b r u h a n j e je bil kriv z r e z e k , ki ga je E s a d n a skrivaj pojedel p r i kosilu!?!
P R E G L E D R E Z U L T A T O V R A Z I S K A V O V P L I V U Š P O R T A N A P O D R O Č J U
O S E B S P O S E B N I M I P O T R E B A M I
O s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i so i<:ot p o s e b n a si<:u- p i n a p r e b i v a l s t v a z a n i m i v subjekt raziskovanja.
K a r nekaj r a z i s k a v je bilo v svetu in p r i n a s n a r e j e n i h t u d i o vplivu š p o r t a n a to p o p u l a c i j o . Ž a l je p r i n a s t o n a p o d r o č j u o s e b z z m e r n o in težjo m o t n j o v t e l e s n e m in d u š e v n e m razvoju p r a k t i č n o n e r a z i s k a n o . S a m vidim razlog v t e m , d a traja s i s t e m a t i č n o ukvarjanje s š p o r t o m pri n a s šele k a k š n o desetletje (gibanje specialne o l i m p i a d e ) . V s e k a k o r p a l a h k o p o t e g n e m o n e k e v z p o r e d n i c e v d o l o č e n i h pokazateljih raziskav, ki obravnavajo p r o b l e m a t i k o drugih oseb s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . S e v e d a jih n e s m e m o p o s p l o š e v a t i , saj i m a v s a k a s k u p i n a svoje p o s e b n o s t i . L a h k o p a n a j d e m o v s e m s k u p n i i m e n o v a l e c , d a je š p o r t p o m e m b e n dejavnik v življenju o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Berčič ( 1 9 8 3 ; 1996) je s sodelavci d o k a z a l , d a š p o r t in š p o r t n a rekreacija p o z i t i v n o vpHvata n a o s e b e z telesno prizadetostjo v vseh človekovih d i m e n z i j a h in s t o p n j a h rehabilitacije. O b celost
n e m t r e t m a n u i m a š p o r t o z i r o m a š p o r t n a rekrea
cija p o m e m b n e funkcije v r a z l i č n i h s t o p n j a h rehabilitacije.
Berčič, T u š a k , K a r p l j u k ( 1 9 9 9 ) so v raziskavi Šport v funkciji zdravja odvisnikov n a p r i m e r u s k u p i n e odvisnikov d o k a z a l i , d a »so se b i s t v e n o i z b o l j š a l e n e k a t e r e f u n k c i o n a l n e s p o s o b n o s t i odvisnikov ( s p l o š n a vzdržljivost, h i t r o s t n a vzdr
žljivost ...)«. V p s i h o l o š k e m delu raziskave so ugo- tovih, d a ni p o m e m b n i h razlik m e d eksperimental
n o in k o n t r o l n o s k u p i n o (ki jih sicer t u d i p r e d z a č e t k o m raziskave ni bilo) p r i s a m o p o d o b i . Sta
tistično p o m e m b n a razlika je bila ugotovljena pri razdražljivosti, ki je bila glede na z a č e t n o stanje v ES večja. Z a r a d i relativne t e ž a v n o s t i p r o b l e m a t i k e zasvojenosti ter p o s l e d i č n o e k s p e r i m e n t a , bi l a h k o zanesljivejše r e z u l t a t e dobili p o daljšem o b d o b j u kot je e k s p e r i m e n t trajal.
G u t t m a n ( 1 9 7 6 , cit. p o N e u m a n 1984: 124- 125) je d o k a z a l , d a se s pravilno i z b r a n o š p o r t n o - r e k r e a t i v n o d e j a v n o s t j o izboljšajo č l o v e k o v e fiziološke funkcije in d a je lahko š p o r t odHčno sredstvo za vzdrževanje k a r d i o p u l m o n a r n i h funk
cij in za ohranjanje zdravja in telesne vzdržljivosti.
G u t t m a n in M e h r a ( 1 9 7 3 , cit. p o N e u m a n 1 9 8 4 : 125) sta p o s e b e j p o u d a r i l a v r e d n o s t lokostrelstva, ki je p o l e g š a h a skoraj edini š p o r t (strelstvo?), kjer l a h k o p r i z a d e t i človek s paraplegijo p o v s e m
e n a k o v r e d n o t e k m u j e z n e p r i z a d e t i m i .
V razHčnih r a z i s k a v a h se je p o k a z a l o , da so v b i s t v u r a z v o j n e z a k o n i t o s t i in v z o r c i g i b a n j a p o p u l a c i j e o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i , z izjemo oseb z D o w n o v i m s i n d r o m o m , enaki kot pri ostaH populaciji, le d a o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i pri t e m zaostajajo. Višja kot je k r o n o l o š k a s t a r o s t o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i , večje p o s t a j a j o razlike m e d p o p u l a c i j a m a . Velja t u d i , da je deficit gibanja čim večji, čim težja je oblika m o t n j e . Z a o m e n j e n o p o p u l a c i j o velja, d a je p r i razvoju po
t r e b n a s p o d b u d a , ni s a m o i n i c i a t i v e , ni s a m o k o - rekcije dejavnosti. O t r o c i n e čutijo želje p o p o navljanju, h i t r o se n a v e h č a j o aktivnosti, učenje je m e h a n s k o .
J. E. K a n e in }. Oliver ( 1 9 7 2 : 2 6 6 - 2 9 4 ) p o v z e m a t a rezultate raziskav, opravljenih v Z D A . Razni avtorji so raziskovali o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i in p o v e z a v e m e d t e l e s n o rastjo, intelektual
n i m r a z v o j e m , č u s t v e n i m in socialnim razvojem in š p o r t o m .
O s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i imajo težave p r i m o t o r i č n e m u č e n j u . Te t e ž a v e se k a ž e j o v na
slednjih o b l i k a h :
• p o r a b i j o veliko časa, d a osvojijo in utrdijo veščino; čim bolj k o m p l e k s n a je veščina, težje jo osvojijo,
• p r i u č e n j u novih veščin se pojavlja veliko o d v e č n i h gibov, ki so dlje č a s a p r i s o t n i in jih je t e ž k o o d p r a v i t i ,
• pojavlja se t u d i h i p e r - in h i p o a k t i v n o s t m u s k u l a t u r e ,
• n a p a č n o o b r e m e n j u j e j o mišice,
• za i z v e d b o a k t i v n o s t i p o t r e b u j e j o veliko p r o s t o r a ,
• imajo z n i ž a n o stopnjo fleksibilnosti,
• p r i dejavnostih, ki z a h t e v a j o k o o r d i n a c i j o , se k a ž e rigidnost,
• p o r a b i j o veliko več energije, kot je z a h t e v a p o s a m e z n a aktivnost.
W a l k e r ( 1 9 5 0 ) je v raziskavi p o k a z a l , d a se m n o g i o t r o c i , p r i k a t e r i h je p r i z a d e t o s t bolj izra
ž e n a , nikoH ne igrajo, k a r je veljalo za n o r m a l e n pojav. Walker ( 1 9 5 8 ) d o d a j a , d a se l a h k o o b pri
m e r n i s p o d b u d i in ustvarjanju p r i m e r n i h pogojev igrajo e n a k o k a k o r o s t a l i o t r o c i iste s t a r o s t i . Salvin je v nadaljevanju raziskave dodajal izkušnje iz t a b o r o v , ki jih je o r g a n i z i r a l za težje p r i z a d e t e o s e b e . To p o p u l a c i j o je t r e b a igre naučiti. C a p o - b i a n c o in Cole ( 1960) sta v raziskavi o sodelova
nju o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i v igri ugotovila, d a s o se o s e b e z m a n j š o p r i z a d e t o s t j o b o l j
vključevale v igro k a k o r o s e b e , pri katerih je bila p r i z a d e t o s t bolj i z r a ž e n a .
G l e d e n a o m e n j e n e trditve lahko d o d a m , d a bolj i n t e n z i v n o kot se o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i udeležujejo igre o z i r o m a š p o r t n i h aktivno
sti, večje so p r i d o b l j e n e izkušnje, t e l e s n e spo
s o b n o s t i ( m o č , vzdržljivost, s p r e t n o s t i . . . ) , kar b o s a m o p o sebi vplivalo n a kvaliteto igre v d o l o č e n i skupini. Če je s k u p i n a v igri koga zavračala zaradi
»pomanjkljivih« z m o ž n o s t i , ga b o bolje spreje
mala, ko si jih b o z več ponavljanji pridobil. To p a je tudi d o k a z , d a je telesna aktivnost (igra) še k a k o p o m e m b e n dejavnik v razvoju vsakogar, tudi o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Če s p r e j m e m o mi
sel, d a o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i niso s p o s o b n e za š p o r t n o dejavnost, če so v šolskem p r o c e s u o p r o š č e n e telesne aktivnosti (da se ne bi še »bolj p o š k o d o v a l e « ) , jim s t e m n a r e d i m o m e d v e d j o u s l u g o . N e le, d a b o d o s t e m slabele njihove fizič
ne s p o s o b n o s t i , izgubljali b o d o na vseh področjih življenja in » n o r m a l n a « okolica jih b o še bolj stigmatizirala.
Dykens in C o h e n ( 1996) sta preučevala učinek specialne olimpiade na socializacijo oseb s poseb
n i m i p o t r e b a m i . N a v a j a m p o m e m b n e j š e ugo
tovitve raziskave, opravljene v Z D A , v p r e v o d u B r a n k e lurišič ( 1 9 9 6 : 6-7).
S p e c i a l n a o l i m p i a d a ima že d o l g o l e t n o tra
dicijo in p o m e n v življenju oseb s p o s e b n i m i potre
b a m i in ekspanziji ni videti k o n c a , t a k o v večanju števila d r ž a v članic in s t e m seveda š p o r t n i k o v k a k o r tudi v večanju kakovosti dela in t e k m o v a n j , p r i s o t n o s t i medijev, z n a n i h o s e b n o s t i in kvalitete dela.
Avtorja sta raziskovala u č i n k e specialne olim
p i a d e n a socializacijo oseb z d u š e v n o p r i z a d e tostjo. O p r a v l j e n e so bile tri študije.
P r v a se je o s r e d o t o č i l a n a p o v e z a v o socialne u s t r e z n o s t i , prilagodljivosti in s a m o p o d o b e v od
n o s u n a čas vključenosti v specialno o l i m p i a d o . D r u g a je bila u s m e r j e n a v ugotavljanje različnosti športnikov z d u š e v n o prizadetostjo (moštvo ekipe Z D A ) in k o n t r o l n o s k u p i n o o s e b , ki ni bila v specialni olimpiadi. Tretja študija p a je ugotavljala r a z l i k e p r i š p o r t n i k i h v č a s u p r e d s v e t o v n i m i igrami specialne olimpiade in štiri m e s e c e p o njih.
Avtorja ugotovita tole:
Kljub t e m u da je pričujoča raziskava prelimi
n a r n a , kažejo rezultati n a nekaj o b e t a v n i h po
vezav m e d o l i m p i a d o in socialno ustreznostjo.
P r v a študija k a ž e , d a je bila v primerjavi s
starostjo in inteligenčnim k v o c i e n t o m dolžina časa vključitve v s p e c i a l n o o l i m p i a d o najpo
m e m b n e j š i k a z a l n i k s o c i a l i z a c i j e . D o l ž i n a vključitve je ostala p o m e m b e n k a z a l n i k tudi, ko s m o n a d z o r o v a l i u č i n e k starosti. Ta o d n o s s m o zasledili t a k o n a p o d r o č j u dejavnosti kot n a p o d r o č j u socializacije p o p r i r o č n i k u za ocenjevanje vedenja o t r o k ( A s c h e n b a c h ) , kar k a ž e n a to, d a je bil čas vključitve v s p e c i a l n o o l i m p i a d o p o v e z a n s številom dejavnosti, ko
njičkov, služb, hišnimi opravili, klubi, prijatelji, t a k o kot t u d i s t o č k a m i visoke kakovosti n a t e h p o d r o č j i h .
D r u g a študija je p o k a z a l a , d a so š p o r t n i k i m o š t v a Z D A dosegli višje število točk socialne u s t r e z n o s t i kot p o s a m e z n i k i iz k o n t r o l n e sku
p i n e na o b e h p o d r o č j i h Priročnika za ocenje
vanje otrokovega vedenja. Te ugotovitve so bile potrjene tudi, ko s m o š p o r t n e dejavnosti izklju
čili iz prejšnjih p r e d n o s t i n a p o d r o č j u analize dejavnosti pri m o š t v u Z D A . N e s a m o , d a so bih d o s e ž k i m o š t v a Z D A n a p o d r o č j u sociali
zacije višji v primerjavi s k o n t r o l n o s k u p i n o , bili so tudi s o r a z m e r n i s tistimi, ki s m o jih do
bili p o Priročniku za ocenjevanje otrokovega vedenja v n o r m a t i v n i skupini. M o š t v o Z D A je bilo i z e n a č e n o z n o r m a t i v n i m v z o r c e m n a p o d r o č j u dejavnosti in p r i b l i ž n o za t o č k o p o d n o r m a t i v o m n a p o d r o č j u socializacije.
Tretja študija je p o k a z a l a , d a so r e z u l t a t i m o š t v a Z D A na p o d r o č j u ocenjevanja o t r o k o vega vedenja ostali višji tudi p o štirih mesecih.
To d o k a z u j e , d a ti rezultati niso bih u m e t n o p o v i š a n i z a r a d i p r e d h o d n e g a p r e d t e k m o v a l - n e g a pojava, t e m v e č so bili p r i č a k o v a n i . Iz
boljšanje socialne u s t r e z n o s t i ni bilo p o v e z a n o s s a m i m i svetovnimi i g r a m i , t e m v e č bolj odse
va s k u p n i u č i n e k daljše n e p r e t r g a n e š p o r t n e a k t i v n o s t i . M o g o č e je i z b o l j š a n j e s o c i a l n e u s t r e z n o s t i p o v e z a n o z v z t r a j n o p o d p o r o in s s p o d b u d a m i t r e n e r j e v ali d r u ž i n . S o c i a l n o p o d r o č j e je p r a v tako l a h k o p o v e z a n o s p o g o stimi u s p e h i , ki oblikujejo j e d r o tega p r o g r a m a , ali p a tudi s š p o r t n i k o v i m p r e d v i d e n i m in n a č r t o v a n i m u ž i t k o m in zabavi p r i š p o r t n i h dejavnostih in pri d r u ž e n j u z d r u g i m i ljudmi.
Povezave m e d s p e c i a l n o o l i m p i a d o , prilagoje
nim vedenjem in p o z i t i v n o s a m o p o d o b o niso bile k o n s i s t e n t n e v vseh t r e h študijah. V s e k a k o r p a je p r v a raziskava p o k a z a l a , da je p r i l a g o j e n o vede
nje bolj p o v e z a n o z inteligenčnim k v o c i e n t o m kot
p a s Časom sodelovanja v p r o g r a m u .
Več p o m e m b n i h t r e n d o v je p o t r d i l o in p o globilo p o p r e j š n j e raziskave o vplivu s p e c i a l n e olimpiade n a s a m o p o d o b o . Še zlasti d r u g a študija d o k a z u j e , da so športniki moštva Z D A našteli veli
ko več pozitivnih trditev o sebi v primerjavi s kon
t r o l n o s k u p i n o . Te razlike so bile največje na oseb
n e m p o d r o č j u in n a p o d r o č j u dejavnosti, k a r k a ž e , d a se u č i n e k p r o g r a m a p o z n a širše o d š p o r t n e g a p o d r o č j a . V tretji študiji so ostali r e z u l t a t i pozi
tivne s a m o p o d o b e p r i š p o r t n i k i h m o š t v a Z D A stabilni tudi več k a k o r štiri m e s e c e . Stabilnost in z a z n a v a n j e s a m e g a sebe potrjuje dejstvo, d a te razlike niso p o s l e d i c a r a z p o l o ž e n j a p r e d s a m i m i svetovnimi igrami.
Podatki o s a m o p o d o b i športnikov so se ujema
li s s o c i a l n o u s t r e z n o s t j o , ki so jo navajali starši.
To je bila p o v s e m n e p r e d v i d e n a o z i r o m a nepriča
k o v a n a ugotovitev staršev. Primerjava r e z u l t a t o v n a štirih p o d r o č j i h n e d o k o n č a n i h stavkov p r e d in p o svetovnih igrah je p o k a z a l a p r e d v i d e n od
k l o n n a p o d r o č j u z m a g e , p o l e g tega p a t u d i n a p o m e m b n o izboljšanje d o s e ž k o v na d v e h p o d r o čjih, ki o d s e v a t a s o c i a l n o u s t r e z n o s t , p o d r o č j u n e o d v i s n o s t i (živeti n a svojem, imeti avto ...) in o s e b n i h ciljev (naučiti se voziti s k o l e s o m , plesati, šivati...). Ti p o d a t k i kažejo, d a športniki specialne o l i m p i a d e s a m i veUko razmišljajo o izboljšanju svoje s o c i a l n e u s t r e z n o s t i t u d i na številnih ne- š p o r t n i h p o d r o č j i h .
R A Z I S K A V A O K V A L I T E T I Ž I V L J E N J A I N V P L I V U Š P O R T A N A N J O V O B A L N E M V A R S T V E N O D E L O V N E M
C E N T R U - K V A L I T A T I V N A A N A L I Z A
P R O B L E M IN H I P O T E Z E Í
Z r a z i s k a v o s e m h o t e l ugotoviti, ali je š p o r t n a dejavnost p o m e m b e n e l e m e n t v kvaliteti življenja o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i z a p o s l e n i m i v O b a l nih d e l a v n i c a h za d e l o p o d p o s e b n i m i pogoji.
Moje h i p o t e z e so bile:
1. h i p o t e z a : Š p o r t n a dejavnost vpliva n a d r u ž b e n o življenje u p o r a b n i k a . Ukvarjanje s š p o r t o m m u veča njegovo p r i s o t n o s t v d r u ž b i , veča število stikov z l j u d m i , ki n i s o u p o r a b n i k i p o d o b n i h storitev.
2. h i p o t e z a : Ukvarjanje s š p o r t o m u p o r a b n i k u veča m o ž n o s t i z b i r e . (Ukvarjanje s š p o r t o m daje u p o r a b n i k u več p r i l o ž n o s t i za izbiro ljudi, s kate
rimi se b o d r u ž i l , s o d e l o v a l , p o t o v a l . Prav t a k o i m a n a voljo več krajev, m e d k a t e r i m i se b o od
ločal, in n a v s e z a d n j e t u d i več oblik delovanja in vrst športov.)
3 . h i p o t e z a : Ukvarjanje s š p o r t o m veča u p o r a b n i k u m o ž n o s t i vpliva in u d e l e ž b e .
4. h i p o t e z a : Ukvarjanje s š p o r t o m daje u p o r a b n i k u veliko m o ž n o s t i za o s e b n i razvoj. ( Š p o r t kot f e n o m e n daje v s a k e m u človeku n e š t e t o m o ž n o s t i za njegov razvoj n a t e l e s n e m , d u š e v n e m , d u h o v n e m in d r u ž b e n e m p o d r o č j u . )
5. h i p o t e z a : Ukvarjanje s š p o r t o m daje u p o r a b n i k u v e l i k o p r i l o ž n o s t i za s k l e p a n j e n o v i h z n a n s t e v in prijateljstev.
M E T O D A , V R S T A R A Z I S K A V E , M O D E L R A Z I S K A V E
Raziskava je kvalitativna analiza. S a m s e m v svoji raziskavi izbral m e t o d o intervjuja. N a t a n č n e j e bi tip intervjuja o p r e d e l i l k o t n e s t r u k t u r i r a n inter
vju, p r i k a t e r e m s e m v s e e n o v p o s a m e z n i h sklo
p i h v p r a š a n j ž e l e l d o b i t i o d g o v o r e n a t o č n o zastavljena v p r a š a n j a .
Kot vodilo p r i postavljanju v p r a š a n j s e m vzel kriterije normalizacije ( B r a n d o n 1993). Želel s e m d o k a z a t i (aH ovreči) h i p o t e z o , d a je š p o r t p o m e m b e n dejavnik s a m o u r e s n i č e v a n j a in destigmati- zacije o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Ti kriteriji so p o m o j e m p r e p r i č a n j u o d l i č n o o r o d j e za t o .
Z B I R A N J E P O D A T K O V - I Z V E D B A I N T R E R V J U J E V
Intervjuje s e m izvedel p o p r e d h o d n i o d o b r i t v i u p o r a b n i k o v in njihovih staršev in p o d o g o v o r u o č a s u , ko naj bi jih i z v e d e l . V s a k i n t e r v j u je p o t e k a l v p o s e b n e m p r o s t o r u , kjer sva imela z i n t e r v j u v a n c e m p o t r e b n i mir. P o g o v o r e s e m p o odobritvi u p o r a b n i k a s n e m a l na k a s e t o . Približno t r a j a n j e p o g o v o r o v je b i l o ( o k o l i ) 2 0 m i n u t . Dogajalo se je, da je u p o r a b n i k »zašel« s t e m e vprašanja. Največkrat s e m u p o r a b n i k u p u š č a l , d a p o v e svoje razmišljanje d o k o n c a , in ga p o t e m z naslednjim vprašanjem »vrnil« n a t e m o p o g o v o r a . To s e m p o č e l p r e d v s e m z a r a d i večje s p r o š č e n o s t i u p o r a b n i k a p r i p o g o v o r u in s t e m večje s p o n t a nosti in t o č n o s t i o d g o v o r o v .
Intervjuval sem šest u p o r a b n i k o v O b a l n e g a v a r s t v e n o d e l o v n e g a c e n t r a , k a r je 10% c e l o t n e
p o p u l a c i j e . E n e g a intervjuja v o b d e l a v i n i s e m u p o š t e v a l , ker se starši u p o r a b n i k a p o z n e j e niso strinjali z u p o r a b o , kljub zagotovilu o p o p o l n i a n o n i m n o s t i . Tako m i j e za k o n č n o analizo ostalo p e t in-tervjujev. V raziskavo sem zajel u p o r a b n i k e , ki se i n t e n z i v n o vključujejo v š p o r t n e aktivnosti ( M a r k o , Esad), in u p o r a b n i k e , ki se športnih aktiv
nosti n e vključujejo v taki meri. Pri t e m sem u p o števal tudi dejavnike socialnega s t a t u s a o z i r o m a r a z m e r d o m a , različno preživljanje p r o s t e g a časa, spol in starost.
S P R E M E N L J I V K E N e o d v i s n e spremenljivke so:
• s t a r o s t
• spol
• v k l j u č e n o s t v » O b a l n i v a r s t v e n o d e l o v n i c e n t e r «
• socialni s t a t u s d r u ž i n e O d v i s n e spremenljivke so:
• m o ž n o s t d r u ž e n j a u p o r a b n i k a
• m o ž n o s t i izbire u p o r a b n i k a
• vpliv in u d e l e ž b a u p o r a b n i k a
• o s e b n i razvoj u p o r a b n i k a
• d o b r i medčloveški o d n o s i u p o r a b n i k a z dru
gimi ljudmi
M E R S K I I N S T R U M E N T
Z a m e r s k i i n s t r u m e n t s e m izbral kriterije n o r m a lizacije D a v i d a in Althee B r a n d o n ( 1 9 9 2 : 3-17).
O s e b n i v p r a š a l n i k za intervju s e m oblikoval p o sklopih, k a k o r jih navaja avtor, in si pri v s a k e m sklopu pripravil še p o d v p r a š a n j a ( D r a g o s , Flaker, U r e k 1996: 9-10):
a) o druženju:
• Je naš p o s e g v življenje s t r a n k e o m o g o č i l , da je sedaj bolj p r i s o t n a v s k u p n o s t i ?
• V k a t e r e p r o s t o r e ima d o s t o p , v k a t e r e n e ?
• Se giblje v d r u ž a b n e m in k u l t u r n e m okolju, ki o m o g o č a d r u ž e n j e z uglednimi člani s k u p n o s t i , ali p a je m o r d a še bolj o m e j e n a n a stike z ljudmi, ki imajo p o d o b n e težave k a k o r o n a s a m a ?
• Se je njen radij delovanja v d r u ž b i povečal ali zmanjšal?
• Koliko je p r o s t o r dejavnosti povečal ali zma
njšal širjenje stikov z raznolikimi ljudmi?
b) o izbiri:
• I m a večje m o ž n o s t i in m o č izbiranja?
• L a h k o v večji m e r i i z b e r e , kaj b o jedla, pila, oblekla, kje b o živela, kaj b o d e l a l a ?
• L a h k o v večji m e r i izbira prijatelje, ljube
z e n s k e p a r t n e r j e ?
• Ima sedaj več sredstev, ki o m o g o č a j o izbiro (denar, informacije ...)?
• So naši posegi opogumljali o s e b o ?
• S m o d o p u š č a l i p r a v i c o , d a se z m o t i p r i izbiri?
• S m o d o p u s t i l i t v e g a n j e , s m o s p o š t o v a l i o s e b n e i z b i r e ?
c) o vplivu in udeležbi:
• L a h k o o s e b a z d a j bolj vpliva n a p o t e k svojega življenja?
• L a h k o bolj o d l o č a o s v o j e m z a s e b n e m življenju?
• O d l o č a o s t v a r e h , ki so zanjo p o m e m b n e ?
• Je vključena v p r o c e s e o d l o č a n j a ?
• So se njene s p r e t n o s t i s o d e l o v a n j a v t e h p r o c e s i h p o v e č a l e ?
• K a k o s m o p o m a g a l i pri vključevanju v te p r o c e s e ?
• Je o s e b a imela d o s t o p do istih informacij k a k o r mi s a m i ?
d) o osebnem razvoju:
• I m a o s e b a zdaj več d r u ž b e n o cenjenih vlog?
• Je s p o š t o v a n a kot s o s e d , s o r o d n i k , delavec?
I? • Je član več d r u š t e v , d r u ž b ? F; •
• Ima več znanja, ga l a h k o u p o r a b l j a ?
• Jo imajo ljudje radi in jo spoštujejo?
• Se z u d e l e ž e v a n j e m t e h d e j a v n o s t i bolje p o č u t i ?
e) o dobrih odnosih: Ц
• I m a o s e b a več prijateljev in prijateljic?
• Kje d o b i p o d p o r o , n a s v e t e ? I
• So o d n o s i v z a j e m n i , tesni, topli?
• S k o m gre na k a v o , t r e n i n g , t e k m o ?
• Se je povečalo ali zmanjšalo število o d n o s o v z ljudmi, ki niso p l a č a n i za to in n i m a j o e n a k i h t e ž a v ?
O D N O S N O K O D I R A N J E K A T E G O R I J n Kategorije sem uredil v o d n o s n e m o z i r o m a časov
n e m z a p o r e d j u :
• š p o r t kot sredstvo destigmatizacije, normali
zacije in s a m o u r e s n i č e v a n j a
• o p o l n o m o č a n j e u p o r a b n i k a s p o l o ž a j e m po
m e m b n o s t i v š p o r t n e m k l u b u
• o b č u t e k v a r n o s t i dvojno s t i g m a t i z i r a n e g a u p o r a b n i k a
• f r u s t r i r a n o s t z n e u g o d n i m i r a z m e r a m i v okolju
• destigmatizacija in normalizacija o s e b s po
s e b n i m i p o t r e b a m
• dvojna marginalizacija in stigmatizacija
• z m a n j š a n a m o ž n o s t u p o r a b n i k o v za parti
cipiranje v d r u ž b i
• z o ž e n o s t vpliva n a institucionalen p r o s t o r
• marginalizacija u p o r a b n i k a izven okolja, ki m u ni p r i l a g o j e n o
• d r u ž e n j e , p o g o j e n o s stigmatizacijo
• n e r e a l n a pričakovanja in n e r e a l e n p o g l e d v p r i h o d n o s t
• d o b e r stik s p l a č a n i m i strokovnjaki
• ali starši spodbujajo s a m o v r e d n o t e n j e
• s r a m o v a n j e staršev z a r a d i o t r o k o v e d r u g a č nosti in omejevanje o s n o v n i h p o t r e b
• p r e d s o d k i staršev o s p o s o b n o s t i h oseb s po
s e b n i m i p o t r e b a m i
• d o m kot zaprti o d d e l e k totalitarne institucije
• delavnice kot p r o s t o r i s a m o u r e s n i č i t v e u p o r a b n i k a
• d o d a t n a stigmatizacija in i n s t i t u c i o n a l n o oženje socialne m r e ž e u p o r a b n i k o m
• m o ž n o s t izbire le m e d d a n i m i m o ž n o s t m i , ki jih ponujajo institucije
• vpliv in u d e l e ž b a u p o r a b n i k o v o m e j e n a le na o z e k socialni k r o g г . q ; }=
• marginalizacija in večplastna odvisnost u p o r a b n i k o v
• omejevanje socialne m r e ž e u p o r a b n i k o v n a o z e k d r u ž i n s k i krog, ostale u p o r a b n i k e in plačane strokovnjake.
Ko te kategorije p o v e ž e m znotraj p a r a d i g m a t - skega m o d e l a Glaserja in S t r a u s s a ( M e s e c 1 9 9 8 :
118-128), d o b i m naslednji m o d e l : a) D r u ž e n j e , p o g o j e n o s stigmatizacijo b) Izbire so m o g o č e le m e d danimi m o ž n o s t m i institucije
c) Marginalizacija u p o r a b n i k a izven okolja, ki m u ni p r i l a g o j e n o
d) D o b e r s t i k u p o r a b n i k o v s p l a č a n i m i strokovnjaki
e) P r e d s o d k i staršev in okolice o s p o s o b n o s t i h o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i
f) Š p o r t k o t s r e d s t v o d e s t i g m a t i z a c i j e , n o r m a l i z a c i j e in s a m o u r e s n i č e v a n j a
g) Starši spodbujajo s a m o v r e d n o t e n j e . Z a p o r e d j e o d (a) d o (g) p r e p o z n a v a m kot od
n o s n o . Kategorije p r i p o s a m e z n i h p r i m e r i h so bile z e l o p o d o b n e , t a k o d a i z b r a n e kategorije d e j a n s k o predstavljajo v s e b i n o o d g o v o r o v vseh
petih p r i m e r o v . Kategoriji (f) in (g) p r e p o z n a v a m kot m o ž n o s t n a d g r a d n j e d e j a n s k e situacije.
F O R M U L I R A N J E T E O R I J E Raziskava, ki s e m jo opravil v O b a l n e m varstveno d e l o v n e m c e n t r u , je v veHki m e r i p o t r d i l a , d a n a v e d e n e h i p o t e z e držijo. Če p o s k u s i m p o v e d a t i glavno p o t r d i t e v v e n e m s t a v k u , lahko r e č e m , d a ukvarjanje s š p o r t o m b i s t v e n o vpliva n a kvaliteto življenja u p o r a b n i k o v .
Seveda ima za u p o r a b n i k e iz i z b r a n e g a v z o r c a š p o r t a v življenju r a z l i č e n p o m e n . Tako je pri n e k a t e r i h (E, B) čutiti, d a i m a š p o r t n a dejavnost i z r e d n o velik p o m e n v njihovem življenju m e d tem, ko pri ostalih (K, M , J) tega ni zaznati v veliki meri. Dejstvo je, d a si prvi (E, D) želijo sodelovati v š p o r t u , pri d r u g i h u p o r a b n i k i h (K, M, J) p a tega ni čutiti. Š p o r t n i h aktivnosti se udeležujejo le o b č a s n o .
S a m r a z u m e m š p o r t kot s r e d s t v o , ki l a h k o v določeni meri vpliva na kakovost življenja u p o r a b nikov, v e n d a r n a zadovoljevanje ostaUh p o m e m b n i h p o t r e b v življenju n i m a (pre)veHkega vpliva.
Rezultati raziskave so p o k a z a H , d a i m a š p o r t veliko vlogo pri p o d i r a n j u tabujev o t e m , česa so u p o r a b n i k i o z i r o m a o s e b e s p r i z a d e t o s t j o sposo
bni. K a k o r je p o k a z a l a raziskava, ima š p o r t veliko vlogo kot sredstvo destigmatizacije, normalizacije in integracije o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . To v raziskavi še p o s e b e j k a ž e t a p r i m e r a E in D.
Raziskava p o k a ž e , d a je kvaliteta življenja zelo odvisna o d socialnih r a z m e r , v k a t e r i h u p o r a b n i k živi. Z a v e d a m se, d a je bistveni p r o b l e m u p o r a b nikov, aU lahko v življenju d e j a n s k o izbirajo m e d v e č m o ž n o s t m i , d a s o d e l u j e j o v d r u ž b e n e m življenju in sami odločajo o načinu zadovoljevanja svojih p o t r e b . Rezultati k a ž e j o , d a so n e k a t e r i u p o r a b n i k i p r i k r a j š a n i p r i najosnovnejših p o t r e b a h . P o m e m b e n p o d a t e k v raziskavi je, d a imajo u p o r a b n i k i veliko z a u p a n j e v s t r o k o v n e delavce.
To l a h k o p o m e n i , d a so strokovnjaki edini, ki so jim pripravljeni prisluhniti. Po d r u g i strani p a si postavljam v p r a š a n j e , ali jim strokovnjaki resnič
n o p r i s l u h n e m o , ali p a jim p r i s l u h n e m o z a t o , ker s m o za to p l a č a n i .
Raziskava je p o k a z a l a tudi to, d a je š p o r t n a aktivnost e d e n o d m o ž n i h dejavnikov za k r e p i t e v s a m o p o d o b e (E, D), u d e l e ž b o v d r u ž b i in boljše m o ž n o s t i o s e b n e g a razvoja.
S K L E P Л
R a z i s k a v a je del moje d i p l o m s k e n a l o g e , oprav
ljene na Visoki šoli za socialno delo ( D a d i č 2 0 0 0 ) . Č e p r a v že okoli 10 let d e l a m z u p o r a b n i k i in s o d e l u j e m p r i njihovem vključevanju v najrazlič
nejše š p o r t n e aktivnosti, se t e m e nikoli nisem lotil s t e o r e t s k o - r a z i s k o v a l n e g a stališča. Tako je bil to moj p r v i p o s k u s osvetlitve te p r o b l e m a t i k e , r e s d a n a m i k r o ravni u s t a n o v e , kjer s e m z a p o s l e n . Če
p r a v d v o m i m , d a bi bili rezultati bistveno d r u g a č n i v k a t e r i koli d r u g i p o d o b n i u s t a n o v i v Sloveniji.
Najbolj m n o ž i č n o je gibanje s p e c i a l n e o l i m p i a d e Slovenije, v k a t e r o so vključeni vsi u p o r a b n i k i , ki si to želijo. O b a l n a p o s e b n o s t je v t e m , d a se u p o r a b n i k i v k l j u č u j e j o v s k u p i n e m l a d i h z a z d r a v o življenje in d o b r e m e d č l o v e š k e o d n o s e in v t r e n i n g j u d a .
O P I S Š P O R T N I H D E I A V N O S T I , K I P O T E K A I O V O B A L N E M V A R S T V E N O D E L O V N E M C E N T R U ' f • : ,
S P E C I A L N A O L I M P I A D A I K O T N A Č I N Ž I V L J E N J A
O S E B S P O S E B N I M I P O T R E B A M I
P R E D S T A V I T E V G I B A N J A S P E C I A L N E O L I M P I A D E .
G i b a n j e s p e c i a l n e o l i m p i a d e je bilo u s t a n o v l j e n o n a p o b u d o E u n i c e K e n n e d y - S h r i v e r leta 1 9 6 8 v Z D A in i m a svoja n a č e l a in pravila.
S p e c i a l n a o l i m p i a d a je s v e t o v n i p r o g r a m š p o r t n e g a t r e n i n g a in š p o r t n i h t e k m o v a n j , ki so n a m e n j e n i o s e b a m z m o t n j a m i v d u š e v n e m raz
voju, ne glede n a njihove s p o s o b n o s t i . M e d n a r o d ni olimpijski k o m i t e je u r a d n o p r i z n a l s p e c i a l n o o H m p i a d o k o t e n a k o p r a v n e g a p a r t n e r j a .
N A L O G E S P E C I A L N E O L I M P I A D E
N a l o g a s p e c i a l n e o h m p i a d e je zagotavljanje celo
letnega š p o r t n e g a t r e n i n g a in š p o r t n i h tekmovanj v različnih olimpijskih športih za razvojno m o t e n e o s e b e , ki so p r e s e g l e s t a r o s t 8 let. S t e m jim želijo zagotoviti m o ž n o s t za k o n t i n u i r a n razvoj telesnih zmogljivosti, razvijanje s a m o z a v e s t i in p o g u m a , d o p u s t i t i p r i d o b i t i izkušnje veselja in sodelovanja
v p r e d a j a n j u , sklepanju prijateljstev, sodelovanju svojih d r u ž i n z d r u g i m i u d e l e ž e n c i s k u p n o s t i s p e c i a l n e o l i m p i a d e .
F I L O Z O F I J A S P E C I A L N E O L I M P I A D E
S p e c i a l n a o l i m p i a d a je bila u s t a n o v l j e n a n a po
dlagi n a č e l a , d a so o s e b e z m o t n j o v d u š e v n e m razvoju z u s t r e z n i m v o d e n j e m in s p o d b u j a n j e m s p o s o b n e učenja, veselja in uživanja v u d e l e ž b i v individualnih in s k u p i n s k i h š p o r t i h , ki so prila
gojeni p o t r e b a m ljudi, ki imajo d o l o č e n e d u š e v n e in telesne motnje.
E n o o d načel s p e c i a l n e o l i m p i a d e je p r e p r i čanje, d a je vztrajni t r e n i n g , ki vključuje aktivnost za t e l e s n o kondicijo, p r e h r a n o in zdravje, o s n o v a za razvoj š p o r t n i h veščin in d a je m e d tistimi, ki i m a j o e n a k e s p o s o b n o s t i , t e k m o v a n j e najbolj u s t r e z e n način preverjanja t e h veščin, merjenja n a p r e d k a in zagotavljanja s p o d b u d e za o s e b n o rast in razvoj.
O s e b e z m o t n j o v r a z v o j u l a h k o i m a j o o d š p o r t n i h t r e n i n g o v in t e k m o v a n j t e l e s n e , m e n t a l n e , socialne in d u h o v n e koristi. Z u d e l e ž b o in o p a z o v a n j e m se d r u ž i n a in širša d r u ž b a p o v e ž e z o s e b a m i z motnjo v d u š e v n e m razvoju, v okolju, ki temelji na enakosti, spoštovanju in sprejemanju.
O P E R A T I V N A P O L I T I K A
D a bi š p o r t n i k i z m o t n j o v d u š e v n e m razvoju čim bolj uživali v a k t i v n o s t i h in imeli od njih čim več koristi, deluje s p e c i a l n a o l i m p i a d a p o v s o d p o svetu v skladu z lastno o p e r a t i v n o politiko. Splo
šna pravila specialne o l i m p i a d e in u r a d n a š p o r t n a pravila so sestavljena v s k l a d u s to politiko.
Specialna o l i m p i a d a m o r a biti v o d e n a v skladu z v r e d n o t a m i , ki o d r a ž a j o p o v e z a n o s t , n e glede na geografske, n a c i o n a l n e , p o l i t i č n o filozofske, s p o l n e , s t a r o s t n e , r a s n e in v e r s k e p o v e z a v e .
Z a g o t o v i t i m o r a e n a k o v r e d n o u d e l e ž b o vsa
k e m u š p o r t n i k u , n e glede na njegove e k o n o m s k e z m o ž n o s t i .
N a specialni o l i m p i a d i je š p o r t n i k n a j p o m e m bnejši. Razvoj telesnih, psiholoških, intelektualnih in d u h o v n i h kvalitet u d e l e ž e n c e v m o r a j o biti p r e d k a k r š n i m koli p r o g r a m o m s p e c i a l n e o h m p i a d e . S p e c i a l n a o l i m p i a d a s p o d b u j a v a d i t e l j e in d r u ž i n s k e člane š p o r t n i k o v in t a k o tudi š p o r t n i k e specialne o l i m p i a d e , da bi dosegli čim višjo raven
