ODDELEK ZA BIBLIOTEKARSTVO, INFORMACIJSKO ZNANOST IN KNJIGARSTVO
Ana Veronika POPOVIČ
Storitve za starejše uporabnike v Osrednji knjižnici Celje
Diplomski seminar
Mentorica: doc. dr. Marija Petek Študijski program:
Bibliotekarstvo in informatika
Ljubljana, 2021
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
Avtorica Ana Veronika POPOVIČ
Mentorica doc. dr. Marija Petek
Naslov slo Storitve za starejše uporabnike v Osrednji knjižnici Celje ang Services for the elderly in Celje Public Library
Tip dokumenta diplomski seminar
Obseg 56 str., 10.863 besed
UDK 027.022-053.9(497.4Celje)(043.2)
Ključne besede slo starejši, splošne knjižnice, knjižnične storitve, Osrednja knjižnica Celje, tretje življenjsko obdobje
ang the elderly, public libraries, library services, Celje Public Library, third life period
Izvleček
Staranje prebivalstva je pogost pojav v razvitih državah, tudi v Sloveniji. Vse več je starejših, ki imajo kot posebna skupina prebivalcev določene značilnosti, specifične zanje. Teh se je potrebno zavedati ob pripravi dokumentov za razvoj na državni ali lokalni ravni in v ustanovah. Knjižnice imajo v ta namen na voljo več smernic za pripravo storitev za starejše. V diplomskem seminarju smo si pobliže ogledali storitve za starejše v Osrednji knjižnici Celje in med člani ene izmed teh storitev, Univerze za tretje življenjsko obdobje, izvedli anketo, v kateri nas je zanimalo njihovo zadovoljstvo s ponujenimi storitvami, če vedo, katere vse so jih na voljo, kako pogosto jih uporabljajo in če imajo sami predloge za nove. Ob pregledu in opisu storitev smo upoštevali oteženo izvajanje nekaterih storitev zaradi pandemije COVID-19, v času katere je bila Osrednja knjižnica Celje nekaj časa popolnoma zaprta, nekaj časa pa ni bila odprta uporabnikom. Rezultati ankete so pokazali, da od storitev najbolje kaže Univerzi za tretje življenjsko obdobje in bralni znački za odrasle Z branjem do zvezd, več zanimanja uporabnikov pa je potrebno vzbuditi za gradivo namenjeno slepim in slabovidnim in za program Knjižnica na obisku.
Abstract
Population aging is a common occurrence in developed countries, in Slovenia as well. There is an increase in elderly people, who, as a special group of the population, have specific characteristics.
We have to be aware of them when preparing development documentation on a country-wide or local level and in institutions. For this reason, libraries have a wide array of guidelines for services to the elderly. In this thesis, we took a closer look at the services the Celje Public Library offers to its elderly users and held a survey amongst the members of one of these services, the University for the third life period, in which we wished to know their satisfaction with the offered services, if they know of all of them, how often they use them and if they have any suggestions for new ones.
During the overview and description of the services we also took into consideration the hampered execution of some of the services because of the COVID-19 pandemic, during which the Celje Public Library was completely closed for some time and closed to the users for another period. The results of the survey show that the University for the third life period and the reading badge for adults With reading to the stars are best off amongst the services, while more interest needs to be encouraged for the materials for the blind and visually-impaired and the program Library on a visit.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 7
2 PREGLED DOSEDANJIH OBJAV NA TEMO STAREJŠI PREBIVALCI ... 8
2.1 Opredelitev pojmov starost in starejši ... 8
2.2 Staranje prebivalstva ... 8
2.3 Značilnosti starejših prebivalcev ... 10
2.4 Starejši prebivalci kot uporabniki splošnih knjižnic ... 11
2.4.1 Smernice za knjižnične storitve za starejše ... 12
2.4.1.1 Guidelines for libraries serving hospital patients and the elderly and disabled in long-term facilities (2000) ... 12
2.4.1.2 Guidelines for library and information services to older adults (2008) ... 13
2.4.1.3 Smernice za oblikovanje storitev za starejše (Resman, 2016) ... 13
3 STORITVE ZA STAREJŠE PREBIVALCE V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE ... 15
3.1 Osrednja knjižnica Celje ... 15
3.2 Gradivo za slepe in slabovidne ... 16
3.3 Z branjem do zvezd ... 16
3.4 Knjižnica na obisku ... 17
3.4.1 Knjižnica na obisku v času pandemije COVID-19 ... 18
3.5 Bralno-pogovorne urice ... 18
3.5.1 Bralno-pogovorne urice v času pandemije COVID-19 ... 18
3.6 Univerza za tretje življenjsko obdobje v OKC ... 18
3.6.1 U3O v času pandemije COVID-19 ... 19
4 OPIS RAZISKAVE IN METODOLOGIJA ... 20
4.1 Anketna metoda ... 20
4.1.1 Instrument ... 21
4.1.2 Vzorec ... 21
4.1.3 Izvedba ... 22
5 REZULTATI ... 23
6 RAZPRAVA ... 38
7 ZAKLJUČEK ... 44
8 VIRI ... 46
PRILOGE ... 49
Priloga 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ... 49
KAZALO SLIK
Slika 1: Spol anketirancev ... 22
Slika 2: Starost anketirancev ... 22
Slika 3: Trajanje članstva v U3O ... 23
Slika 4: Odstotek anketirancev, ki nameravajo biti člani U3O tudi v študijskem letu 2021/22 ... 23
Slika 5: Odgovori na vprašanje, če je v času epidemije COVID-19 krožek, v katerega so bili anketiranci vpisani, deloval na daljavo ... 24
Slika 6: Ocena zadovoljstva z izvedbo krožka tistih, ki so se ga udeležili ... 24
Slika 7: Odstotek anketirancev, ki so oddali spletno anketo, ki bi se udeležili krožka, v katerega so bili vpisani, če bi ta deloval na daljavo ... 25
Slika 8: Vzroki, da anketiranci, ki so oddali spletno anketo, ne bi obiskovali krožka, ki bi se izvajal na daljavo ... 26
Slika 9: Vzroki, da anketiranci, ki so oddali fizično anketo, ne bi obiskovali krožka, ki bi se izvajal na daljavo ... 26
Slika 10: Odstotek anketirancev, ki bi se udeležili BREZPLAČNEGA tečaja za uporabo spletnih programov za učenje na daljavo, če bi ga U3O organizirala ... 27
Slika 11: Zadovoljstvo anketirancev z redno ponudbo krožkov U3O zunaj epidemiološkega obdobja ... 27
Slika 12: Zanimanje anketirancev za izobraževalne programe s ponujenih področji ... 28
Slika 13: Zadovoljstvo anketirancev z mentorji, s katerimi so do sedaj sodelovali ... 28
Slika 14: Prikaz spremljanja ponedeljkovih predavanj U3O ... 30
Slika 15: Ocena kvalitete spletnih ponedeljkovih predavanj ... 30
Slika 16: Ocena kvalitete spletnih predavanj v primerjavi s predavanji v živo ... 31
Slika 17: Katere vsebine so anketirance najbolj zanimale pri ponedeljkovih predavanjih ... 31
Slika 18: Odstotek anketirancev, ki se namerava, ko bodo razmere dopuščale, udeleževati ekskurzij U3O ... 32
Slika 19: Odstotek anketirancev, ki se namerava, ko bodo razmere dopuščale, udeleževati predstav, koncertov, oper ali baletov v Celju ali drugje (Ljubljana, Maribor …) ... 33
Slika 20: Odstotek anketirancev, ki so bili v študijskem letu 2020/21 včlanjeni v Osrednjo knjižnico Celje ... 34
Slika 21: Odstotek anketirancev, ki ve, da knjižnica ponuja gradivo, ki je prilagojeno za starejše uporabnike (večji tisk, zvočne knjige …) ... 34
Slika 22: Ocena anketirancev, koliko je prilagojenega gradiva za starejše uporabnike v knjižnici .. 35
Slika 23: Uporaba gradiva z večjim tiskom med anketiranci ... 35
Slika 24: Uporaba zvočnih knjig med anketiranci... 36
Slika 25: Odstotek anketirancev, ki ve, da je del knjižnične ponudbe tudi storitev Knjižnica na obisku, ki starejšim in bolnim uporabnikom omogoča dostavo gradiva na dom ... 36
Slika 26: Uporaba Knjižnice na obisku med anketiranci ... 37
Slika 27: Odstotek anketirancev, ki so že opravili ali pa nameravajo opraviti bralno značko za odrasle Z branjem do zvezd ... 37
KAZALO PRILOG
Priloga 1: ANKETNI VPRAŠALNIK ... 49SEZNAM KRATIC
OKC: Osrednja knjižnica Celje
U3O: Univerza za tretje življenjsko obdobje v Osrednji knjižnici Celje NIJZ: Nacionalni inštitut za javno zdravje
IFLA: International Federation of Library Associations and Institutions UNESCO: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization RUSA: Reference and User Services Association
MKL: Mestna knjižnica Ljubljana
ZKnj-1A: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu
COBISS: Cooperative Online Bibliographic System and Services (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi)
OPAC: Online Public Access Catalogue
Zahvala
Zahvaljujem se svoji mentorici, doc. dr. Mariji Petek, za vso pomoč, priporočila in nasvete pri osnovanju in izdelavi diplomskega seminarja in izvedbi raziskave. Zahvalila bi se ji tudi za njeno potrpežljivost in prijaznost.
Zahvaljujem se tudi svoji delovni mentorici v času delovne prakse v Osrednji knjižnici Celje, ge. Idi Kreči, ki me je usmerila do vseh potrebnih informacij o storitvah za starejše v Osrednji knjižnici Celje. Prav tako bi se rada zahvalila g. Kristianu Koželju, ge. Alenki Hren Medved in ge. Lei Očko, zaposlenim v Osrednji knjižnici Celje, ki so mi velikodušno pomagali pri izvedbi ankete med člani Univerze za tretje življenjsko obdobje in omogočili vpogled v dokumentacijo knjižnice za pridobitev statistike, potrebne za diplomsko nalogo.
Zahvaljujem se tudi vsem anketirancem za njihovo sodelovanje v raziskavi in za vse predloge, ki so jih podali za izboljšanje storitev za starejše.
1 UVOD
Splošne knjižnice so veliko več kot le ustanove, ki gradivo pridobivajo, obdelujejo, hranijo in ga dajejo na voljo uporabnikom – so prostor navdiha, učenja ter prostor srečevanj in druženj (Slovenske splošne knjižnice za prihodnost, 2012). Kot osnovno nalogo vseh splošnih knjižnic Resman (2008) vidi omogočanje demokratičnega dostopa do znanja, kulture in informacij vsem uporabnikom, ki so lahko vsi člani lokalne skupnosti, od najmlajših pa vse do najstarejših. Splošne knjižnice opravljajo knjižnično dejavnost za vse med njimi (Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice, 2018), ker pa so skupine uporabnikov zelo različne in imajo člani specifične značilnosti in želje ter potrebe, jih knjižnice sproti spremljajo in pripravljajo ustrezne storitve. Starejši uporabniki so ena od teh posebnih skupin uporabnikov splošnih knjižnic.
V Sloveniji se hitro povečuje število prebivalcev, ki so starejši od 65 let (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015) – imenujemo jih starejši prebivalci. Ti imajo posebne želje in potrebe, pa tudi zanje specifične težave, ki jih je potrebno poznati in upoštevati ob pripravi strategij za razvoj na lokalni in svetovni ravni. To velja tudi za splošne knjižnice, v katerih so starejši posebna skupina uporabnikov, ki jim s pomočjo smernic na tem področju nudijo posebej njim namenjene storitve in programe.
V diplomskem seminarju smo ugotavljali, kaj je staranje prebivalstva, kdo so starejši prebivalci ter kakšne so njihove značilnosti na splošno in kot posebna skupina uporabnikov.
Pregledali smo dva tuja in en slovenski dokument s smernicami za pripravo in izvajanje storitev za starejše prebivalce v splošnih knjižnicah. Potem smo na praktičnem primeru Osrednje knjižnice Celje (dalje: OKC) videli, katere storitve so starejšim prebivalcem na voljo in, glede na posebne razmere v času pandemije COVID-19, preverili kako so se storitve izvajale v času zaprtja države in knjižnic in kako potekajo trenutno, ko še vedno veljajo določeni vladni ukrepi za zajezitev bolezni COVID-19. V sklopu diplomskega seminarja je bila med člani Univerze za tretje življenjsko obdobje v Osrednji knjižnici Celje (dalje: U3O), ene izmed storitev za starejše v OKC, izvedena anketa. S pomočjo ankete smo želeli ugotoviti občutke in mišljenja starejših uporabnikov o storitvah, ki so jim na voljo, če so zadovoljni z izborom, kako pogosto jih uporabljajo in če imajo sami predloge ali želje po novih.
Namen diplomskega seminarja je pobliže spoznati starejše prebivalce in njihove značilnosti, kako te vplivajo na storitve zanje v splošnih knjižnicah, in teoretske storitve v smernicah primerjati z dejanskimi storitvami v eni izmed splošnih knjižnic v Sloveniji. Ob tej primerjavi moramo imeti ves čas v mislih, da je izvajanje več storitev trenutno še vedno zelo okrnjeno zaradi epidemioloških ukrepov in razmer, zato smo storitve v OKC opisali kot so delovale pred pandemijo ter dodali posebno podpoglavje o izvajanju med pandemijo.
2 PREGLED DOSEDANJIH OBJAV NA TEMO STAREJŠI PREBIVALCI 2.1 Opredelitev pojmov starost in starejši
V gerontologiji je starost tretje in zadnje glavno življenjsko obdobje, ki pride po odraslosti, ta pa sledi mladosti (Inštitut Antona Trstenjaka, 2010).
V diplomskem seminarju bomo za ljudi v obdobju starosti uporabljali izraz starejši (prebivalci), ki ga uporabljata Univerza za III. življenjsko obdobje in Festival za 3. življenjsko obdobje (Resman, 2016). V drugih virih naletimo tudi na izraze kot so upokojenci, seniorji, starostniki, starejši odrasli, ljudje v starosti in podobne variante.
Opredelitev starostne meje, ki jo mora oseba prekoračiti, da jo prištevamo med starejše prebivalce, se prav tako razlikuje med viri, pri katerih moramo biti pozorni tudi na zakonodajo in druge dejavnike v državi iz katere vir izhaja. V razvitih državah se meja za vstop v obdobje starosti postopoma viša s staranjem prebivalstva. V Sloveniji med starejše najpogosteje uvrščamo tiste, ki imajo 65 let in več ter tako ne spadajo več v skupino
»delovno sposobnih«, kakor opisujemo osebe med 15 in 64 leti starosti (Vertot, 2010), opredeljevanja starejših kot tistih, ki so dopolnili 65 let in več pa se držijo tudi Združeni narodi (United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, 2020). Povezavi pojma starejši s pojmom upokojenci pomaga Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012), ki v 27. členu določa, da upravičenci pridobijo pravico do starostne pokojnine pri 65 letih. Prav tako mora biti za namestitev v domove za starejše v Sloveniji oseba stara 65 let ali več (ali pa imeti zdravstvene probleme, dolgotrajne in resne bolezni ali druge motnje, ki zahtevajo posebno obravnavo).
2.2 Staranje prebivalstva
Staranje prebivalstva pomeni, da se število prebivalcev nad določeno starostjo povišuje glede na celotno prebivalstvo (Vertot, 2010). Po podatkih Združenih narodov je bilo leta 2020 na svetu 727 milijonov ljudi starih 65 let ali več, kar predstavlja 9,3 % celotne svetovne populacije (United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, 2020).
Staranje populacije je v veliki meri posledica sprememb pri rodnosti in smrtnosti prebivalstva, ki so povezane z ekonomskimi, socialnimi, političnimi in gospodarskimi dejavniki. Zniževanju rodnosti so do različnih mer pripomogli večji dostop do izobrazbe, več možnosti za zaposlitev, napredek pri spolni enakopravnosti ter povečana izobraženost o zdravi reprodukciji in načrtovanju družine (United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division, 2020). Napredki na področju medicine in večja dostopnost javnega zdravstva pa na drugi strani spektra pomenita, da ljudje živijo dlje, še posebej v razvitih državah, kjer dosegajo tudi povprečne starosti o katerih pred nekaj desetletji ne bi mogli niti sanjati. V razvitih družbah ljudje dolgo ostanejo mladi tudi zaradi aktivnosti in izobraževanja, poleg tega pa razvite družbe bolj skrbijo za psihološke potrebe
starejših, ki so prav tako pomembne kot biološke (Javornik, 2015). Manjše število rojstev in daljše življenjske dobe skupaj povzročajo spremembe v starostnih piramidah, tudi v Sloveniji, kjer se delež starejših opazno povečuje. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (b. d.) je bil leta 1991 delež prebivalcev starejših od 65 let 11,2 %. Leta 2011 je bilo v Sloveniji 16,6 % prebivalstva starejšega od 65 let. Leta 2016 se je procent starejših od 65 dvignil na 18,4 %. Po najnovejših podatkih pridobljenih 1. januarja 2021, je delež starejših od 65 let v Sloveniji 20,7 %. Po projekcijah NIJZ glede na stanje v državi, z zmanjševanjem števila rojstev in daljšimi življenjskimi dobami, se bo delež prebivalstva starejšega od 65 let do leta 2057 povečal kar na 31 % (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017). Za prilagajanje k tem demografskim spremembam so potrebne tudi temeljne spremembe v družbi, predvsem na področju socialnega varstva, bivanjskih razmer, zaposlovanja in vključevanja starejših v družbo, med drugim tudi zaradi tega, ker v današnjih časih družina ni več temeljna enota, ki bi skrbela za starejše, kot je tradicionalno bila v preteklosti (Resman, 2016).
Zaradi sprememb pri oskrbovanju starejših in spremembah pri njihovih željah ter potrebah in ker je staranje prebivalstva pogost pojav v razvitih državah in predstavlja resen izziv z vsemi spremembami, prilagoditvami in težavami, ki jih prinese s seboj, mu v Združenih narodih, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Evropski uniji posvečajo veliko pozornosti (Vertot, 2010) in pripravljajo različne dokumente in strategije za čim bolj kakovostno življenje starejših, ki jih imamo v Sloveniji na lokalni in nacionalni ravni (Resman, 2016). Svetovna zdravstvena organizacija širi programa Starosti prijazna mesta (Age-friendly cities) in Starosti prijazno podeželje (Age-friendly rural and remote Communities), ki ju uvajajo tudi v Sloveniji (Javornik, 2015). V sklopu teh dveh programov je bila izvedena raziskava Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji (Ramovš, 2011), katere avtor je ugotovil, da anketirancem veliko pomenijo družbene dejavnosti, velik pomen pa imajo tudi raznovrstne prireditve za starejše, različna izobraževanja ter športne in kulturne aktivnosti – pri teh lahko problem predstavljajo dosegljivost in dostopnost, predvsem za starejše z gibalnimi omejenostmi ali invalidnostmi, in pridobivanje informacij o dogodkih. Starejši so izrazili željo, da bi širša javnost več vedela o staranju, saj bi to pripomoglo k večjem spoštovanja, razumevanju in potrpežljivosti s starejšimi (Javornik, 2015).
Dandanes se vedno več govori o aktivnem staranju in aktivni starosti, s katerima se poudarja, da starost ni več le pasivno zadnje obdobje življenja, ko so starejši odvisni od svojcev ali drugih oskrbovalcev, pač pa lahko kakovostno sodelujejo na ekonomskem, socialnem, kulturnem in civilnem področju družbe, tako s svojimi dosedanjimi izkušnjami in znanjem kot tudi s tistimi, ki jih pridobijo v obdobju starosti.
2.3 Značilnosti starejših prebivalcev
S podaljševanjem življenjske dobe je začela starost obsegati vse večjo skupino ljudi. Ramovš (2003) je za lažji pregled nad starejšimi prebivalci starost razporedil v tri obdobja:
• Zgodnja starost: od 65. do 75. leta. Posamezniki so v teh letih povečini še vedno zdravi in fizično aktivni;
• Srednja starost: od 76. do 85. leta. V tem obdobju se posamezniki morajo sprijazniti z pešanjem moči in zdravja;
• Pozna starost: od 86. leta in do smrti. Posamezniki povečini potrebujejo mlajše generacije, začenjajo razmišljati o poslednjih stvareh, ki jih želijo narediti v življenju (Zadravec, 2020).
Tukaj gre za splošno opredelitev in ni nujno, da se bodo vsi posamezniki določene starosti našli v omenjenih značilnostih. Prav zato Ramovš (2003) opozori na različne vrste starosti:
• kronološka starost,
• funkcionalna/biološka starost,
• doživljajska/psihološka starost.
Kronološka starost je dejanska starost, merjena v številu let. Funkcionalna oz. biološka starost je objektivno stanje človeka pri določeni kronološki starosti, če lahko sam opravlja temeljna življenjska opravila in koliko je zdrav. Iz nje izhaja znan rek, da smo stari toliko kolikor se počutimo (Kink, 2004). Doživljajska oz. psihološka starost je osebno doživljanje starosti in vsega, ki prinese s seboj.
Ko govorimo o starejših prebivalcih, govorimo o zelo raznoliki skupini ljudi, med katerimi se pojavljajo razlike v zdravju, ekonomskem stanju in na drugih področjih (Zadravec, 2020).
Temu navkljub imajo starejši prebivalci določene skupne značilnosti in potrebe, kot so postopno upadanje spretnosti in sposobnosti, spremembe na socialnem področju, bolj opazno pa pride tudi do sprememb na biološkem in psihobiološkem področju – lahko se pojavijo celo spremembe v osebnosti (Pečjak, 2007).
Ramovš (1992) težave in stiske, ki se pojavljajo pri starejših, deli na telesno materialne (bolezni, revščina), duševne (depresija in negativna čustva, demenca in druge oblike izgube spomina), medčloveške odnose (pomanjkanje človeških odnosov, izključenost iz družbe) in bivanjsko odnosne (strah pred tem, kar pride po smrti, občutek duhovne praznine).
Kljub naštetim težavam in stiskam je potrebno poskrbeti za kakovostno življenje starejših.
Med glavne dejavnike kakovostne starosti štejemo medčloveške odnose, dom in soseščino, dobro psihično počutje in videz, aktivnosti in konjičke, zdravje, socialno vlogo in neodvisnost (Walker in Hagan, 2004). Lahko jih primerjamo s sedmimi glavnimi potrebami starejših (Ramovš, 2003):
• Potreba po materialni preskrbljenosti pomeni potrebo po hrani, obleki, urejenem in primernem stanovanju, higieni, prostočasnih aktivnostih, zdravljenju in podobno.
• Potreba po ohranjanju telesne, duševne in delovne svežine je prav tako pomembna saj premalo fizične dejavnosti hitro vodi do bolezni in duševne otopelosti, ki še dodatno poslabša zdravje. Za preprečevanje teh stanj mora biti starost dejavna, delovna, ustvarjalna in razgibana (Zadravec, 2020);
• Potreba po osebnem medčloveškem odnosu je še posebej pomembna pri starejših, pri katerih ob socialni izolaciji hitro nastopi osamljenost, ki je pomemben faktor pri pojavu depresije pri starejših (Adams idr., 2004). Osamljenost, izolacija in depresija so občutno bolj vplivale na (slabše) zdravje starejših v primerjavi z mlajšimi generacijami (Tomaka idr., 2006), kar je postalo zelo jasno med zaprtjem države in samoizolacijo v času pandemije COVID-19 (Martins Van Jaarsveld, 2020);
• Potreba po predajanju življenjskih izkušenj drugim generacijam postane očitna še posebej v pozni starosti, ko želijo starejši mlajšim podati svoje bogate življenjske izkušnje in znanje;
• Potreba po doživljanju smisla starosti je vezana na doživljajsko starost in posameznikov odnos do lastne starosti;
• Potreba po negi je značilna za pozno starost, ko večina starejših potrebuje pomoč mlajših generacij (Kink, 2004);
• Potreba po nesmrtnosti se udejstvuje kot želja po tem, da bi po njihovi smrti ostali spomini nanje.
Za čim bolj kakovostno življenje starejših je pomembno, da se širša javnost zaveda posebnih značilnosti, težav in potreb starejših prebivalcev in jih upošteva pri osnovanju zakonodaje, gradnji objektov, načrtovanju dogodkov in dejavnosti ter pri vseh drugih aspektih javnega življenja.
Vse to velja tudi za splošne knjižnice. Pri načrtovanju storitev za starejše morajo odgovorni upoštevati posebne potrebe starejših in jim zagotavljati kvalitetno in aktivno starost brez socialne izključenosti.
2.4 Starejši prebivalci kot uporabniki splošnih knjižnic
Splošne knjižnice so namenjene najširši javnosti (Kink, 2004). IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah (1995) poudarja naloge splošne knjižnice, ki so izobraževalne, kulturne in socialne narave. Splošne knjižnice morajo torej biti dostopne kar se le da širokemu krogu potencialnih uporabnikov. Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018) določajo, da morajo splošne knjižnice opravljati knjižnično dejavnost za vse prebivalce lokalne skupnosti – to seveda vključuje tudi starejše.
Starejši so najhitreje rastoča skupina populacije zaradi staranja prebivalstva, obenem pa so zaradi svoje starosti in z njo povezanih težav še vedno obravnavani kot ranljiva skupina.
Kljub temu veliko starejših ostaja dejavnih po upokojitvi in se ukvarja z različnimi konjički, radi potujejo in iščejo različne načine izobraževanja – to je Bateson (2010) poimenoval
»odraslost 2«. Splošne knjižnice se morajo primerno spoprijeti s staranjem prebivalstva in vedno večjim število starejših v lokalni skupnosti ter jim ponuditi primerne storitve in gradivo (Bramley, 1978). Honnold in Mesaros (2004) sta sestavila nekaj osnovnih vprašanj, na katere mora odgovoriti vsaka splošna knjižnica ob pripravi storitev za starejše prebivalce, ki se nanašajo na to, kdo so starejši, kje živijo in se gibljejo, kaj potrebujejo, kako jim lahko pri tem pomagamo in kako jim damo vedeti, da to ponujamo.
Namen teh vprašanj je, da knjižnica spozna uporabnike, njihove značilnosti, potrebe, želje in navade ter glede na ugotovitve načrtuje storitve za starejše in načine, kako jih informirati o teh storitvah (Zadravec, 2020).
2.4.1 Smernice za knjižnične storitve za starejše
Za lažje načrtovanje in izvajanje ter kasnejšo oceno kakovosti in učinkovitosti storitev za starejše obstaja več različnih smernic. Nekatere so sestavila knjižničarska združenja, druge pa posamezne knjižnice. V diplomskem seminarju bomo predstavili osnovno vsebino treh smernic:
• Guidelines for libraries serving hospital patients and the elderly and disabled in long-term facilities (2000),
• Guidelines for library and information services to older adults (2008),
• Smernice za oblikovanje storitev za starejše (Resman, 2016).
2.4.1.1 Guidelines for libraries serving hospital patients and the elderly and disabled in long-term facilities (2000)
Mednarodno združenje International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA), ki je smernice pripravilo, starost povezuje z obdobjem upokojitve, ko starejšim ni več treba skrbeti za vsakdanje obveznosti, ki so povezane z njihovim poklicem in lahko najdejo čas zase in svoje interese, pri tem pa jih lahko ovirajo različne zdravstvene težave, tudi tiste, ki so posledice staranja. Med težavami so najpogostejše zmanjšanje psihične in fizične energije, manj energije, omejena mobilnost, slabši spomin in težave pri koncentraciji, lahko pa nastopita tudi depresija in osamljenost (Javornik, 2015). Knjižnice naj pri pripravi smernic upoštevajo, da se bralne navade starejših razlikujejo, tako glede na zanimanja kot tudi po pogostosti seganja po literaturi, in naj poskuša zagotavljati gradivo primerno za različne stopnje bralne sposobnosti, ki prav tako spodbuja in podpira individualne interese, upošteva fizične in mentalne omejenosti in se dopolnjuje z drugimi storitvami, ki so starejšim na voljo (npr. psihoterapija je dopolnjena z biblioterapijo ali neposrednim branjem).
IFLA kot posebej pomembne izpostavlja:
• Gradivo z velikim tiskom in gradivo z dodatnimi razmiki med vrsticami, knjižnica naj ima za lažje branje na voljo tudi pripomočke kot so lupe;
• Fizično lažje gradivo ali gradivo, ki ga je na kakšen drugačen način lažje držati, lahko tudi z pripomočki;
• Raznolike časopise, še posebej časnike, ki lahko pomagajo pri prikazu časovnega razpona;
• Bogato zalogo avdiovizualnih gradiv z glasbenimi, filmskimi in izobraževalnimi vsebinami;
• Gradivo z osnovnimi zdravstvenimi vsebinami (knjige, revije, pamflete in brošure);
• Informacije o tematsko specifičnih boleznih in motnjah;
• Zdravstvene in strokovne slovarje in enciklopedije;
• Vodnike za zdravje in zdravo življenje;
• Gradivo z vsebinami o sprostitvi, telovadbi, gerontologiji in staranju.
2.4.1.2 Guidelines for library and information services to older adults (2008)
Smernice je izdalo ameriško združenje Reference and User Services Association (RUSA), ki mejo za prištevanje ljudi med starejše postavi pri 55. letih in opozori na heterogenost skupine starejših, ki se bo vedno bolj spreminjala s staranjem populacije. RUSA je oblikovala sedem smernic, z več podtočkami, za oblikovanje storitev za starejše v knjižnicah. Knjižnica mora:
• Pridobivati aktualne podatke o starejših prebivalcih in jih vključevati v načrtovanje in financiranje;
• Zagotoviti, da so posebne potrebe in interesi starejših v lokalni skupnosti zastopani v zbirki, programih in storitvah knjižnice;
• Oblikovati knjižnično zbirko in fizične prostore na takšen način, da bodo varni, udobni, dostopni (tudi za ljudi z invalidnostmi) in bodo privabili čim več starejših;
• Uveljaviti knjižnico kot centralno točko za informacijske storitve za starejše;
• Upoštevati starejšo populacijo kot eno izmed ciljnih skupin pri pripravi knjižničnih programov in dejavnosti;
• Vzpostaviti stik s starejšimi v lokalni skupnosti, ki ne morejo obiskovati knjižnice;
• Izuriti in informirati zaposlene v knjižnici, da bodo starejše obiskovalce obravnavali spoštljivo in korektno.
2.4.1.3 Smernice za oblikovanje storitev za starejše (Resman, 2016)
Smernice so oblikovali v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) na podlagi več različnih smernic, vključno s prej opisanimi smernicami (v 2.4.1.1 in 1.4.1.2), ki sta jih sestavili IFLA in RUSA.
Smernice MKL opišejo ciljno skupino starejših kot zelo raznovrstno skupino z različnimi željami in potrebami, katerih glavne prioritete so, da si (povečini) želijo še vedno živeti
doma, biti še naprej aktivni in se ukvarjati so hobiji in gojiti različne interese ter na splošno raziskati nove možnosti, ki jim jih v življenju ponuja upokojitev. H kakovostnemu staranju lahko pripomorejo starejši sami (s skrbjo za svoje zdravje), njihovi bližnji (skrbjo za urejeno bivanjsko situacijo starejših in vzdrževanje rednih stikov z njimi), prav tako pomembna pa je tudi širša javnost (z zagotavljanjem prilagojenih storitev in produktov za starejše).
Smernice za oblikovanje storitev za starejše imenujejo sedem osnovnih izhodišč, ki jih mora knjižnica upoštevati pri organizaciji storitev za starejše (Resman, 2016):
• Vključevanje storitev za starejše v program dela knjižnice in v proračun;
• Zagotavljanje fizičnega dostopa do knjižnične stavbe, gradiva in storitev;
• Vzpostavitev odgovornega odnosa do starejših;
• Uporaba izkušenj in znanj starejših pri oblikovanju storitev in programov;
• Zagotavljanje dostopa do informacij in virov povezanih s staranjem;
• Zagotavljanjem storitev glede na potrebe starejših;
• Sodelovanje s ponudniki programov za starejše v lokalni skupnosti.
Same storitve naj izhajajo iz naslednjih vsebinskih področji, ki so pogosto omenjena v strokovni literaturi in najbolje vključujejo interese večine starejših prebivalcev (Resman, 2016):
• Delo in kariera;
• Načrtovanje financ;
• Zdravje in dobro počutje;
• Uporaba sodobne tehnologije;
• Posredovanje informacij in stiki v lokalni skupnosti;
• Kreativnost;
• Vseživljenjsko učenje;
• Medgeneracijski programi.
Smernice MKL priporočajo podrobno spremljanje, analizo in evalvacijo programov za starejše ter ugotavljanje kakšen vpliv imajo na ciljno skupino uporabnikov. Poleg tega je za čim večjo učinkovitost in obiskanost storitev potrebno le-te tudi promovirati, da ciljna skupina starejših sploh izve zanje.
3 STORITVE ZA STAREJŠE PREBIVALCE V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE
3.1 Osrednja knjižnica Celje
OKC je splošna knjižnica, ki izvaja knjižnično dejavnost kot javno službo na območju Mestne občine Celje in po pogodbi za občine Dobrna, Štore in Vojnik, ter osrednja območna knjižnice celjske in zasavske regije. Je ustanova, katere poslanstvo je biti dostopna vsem prebivalcem, ne glede na starost, izobrazbo, poreklo ali materialno stanje in delovati na področjih izobraževanja, kulture in posredovanja informacij ter biti posrednik do znanja in duhovnega bogastva (Osrednja knjižnica Celje, 2020b).
Starejši uporabniki so v letu 2020 predstavljali 11,39 % vseh aktivnih članov OKC, bilo jih je 1.734 od skupno 15.228 članov. To je nekoliko manjši odstotek in številka od leta 2019, ko je bilo starejših uporabnikov 1.903 od 16.384, torej 11,6 % (Osrednja knjižnica Celje, 2021a).
Novo vpisani starejši uporabniki so bili v letu 2020 104, 6,12 % od skupno 1.698 novo vpisanih članov. To je za skoraj polovico manjša številka od 203 novo vpisanih starejših prebivalcev v letu 2019, ki so predstavljali 8,24 % od 2.463 novih članov. Za zmanjšanje števila novih članov, starejših in na splošno, gre kriviti predvsem pandemijo COVID-19, to, da so starejši predstavljali posebej ranljivo skupino prebivalstva ter negotove razmere in omejeno delovanje OKC, ki je bila med 9. 3. in 10. 5. 2020 zaradi ukrepov za zajezitev pandemije popolnoma zaprta (Osrednja knjižnica Celje, 2021a).
V 16. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (2015) (dalje:
ZKnj-1A) so opredeljene naloge splošnih knjižnic, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalce v svojih okoljih, vključno s storitvami za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami, med katere štejemo tudi starejše prebivalce, ki obiskujejo splošno knjižnico.
Tiste od nalog splošnih knjižnic, opredeljenih v 16. členu ZKnj-1A, ki se nanašajo na starejše prebivalce, so:
• Sodelovanje v vseživljenjskem izobraževanju;
• Organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture;
• Organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami;
• Organiziranje kulturnih prireditev, ki so povezane z njihovo dejavnostjo.
OKC je opredelila v svojem strateškem načrtu za obdobje od 2021 do 2025 naslednje cilje:
• Redno spremljanje potreb uporabnikov kot osnova za nadgradnjo obstoječih storitev za uporabnike in uvedbo novih;
• Spodbujanje medgeneracijskega srečevanja in pomoči;
• Razvoj celovitega sistema izobraževanja uporabnikov;
• Spodbujanje branja med vsemi generacijami in ciljnimi skupinami knjižnice (Osrednja knjižnica Celje, 2020b).
Ker se OKC zaveda pomembnosti storitev za starejše prebivalce, so v strateškem načrtu upoštevali tudi spreminjajoče se dejavnike zunanjega okolja, ki bodo vplivali na delovanje knjižnice, kot sta spreminjajoča se demografska slika (staranje prebivalstva) ter potreba prebivalcev, še posebej starejših, po vseživljenjskem izobraževanju, saj je učljivost posameznika čedalje pomembnejša ne samo zaradi konkurenčnosti v ekonomiji sodobnega sveta, pač pa tudi zaradi stalnega napredka in vse večje rabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije in interneta (Osrednja knjižnica Celje, 2020b).
V ta namen OKC že več let izvaja in ponuja različne storitve ter aktivnosti namenjene starejšim uporabnikom in jim s tem želi pomagati vključevati se v družbo.
OKC starejšim uporabnikom tako ponuja gradivo za slepe in slabovidne, bralno značko za odrasle Z branjem do zvezd, programa Knjižnica na obisku in Bralno-pogovorne urice, ter Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Osrednji knjižnici Celje (U3O).
3.2 Gradivo za slepe in slabovidne
Od julija 2020 so v ponudbi e-knjižnice OKC tudi zvočne knjige, ki jih uporabniki lahko poslušajo s pomočjo aplikacije Audiobook, ki je primerna za vse uporabnike, še posebej pa lahko pomaga bralcem s posebnimi potrebami, slepim in slabovidnim (Osrednja knjižnica Celje, 2021a).
Fizično gradivo je uporabnikom na voljo v prvem nadstropju, kjer se nahaja posebna zbirka zvočnih knjig oz. zvočnih posnetkov govornih del na zvočnih kasetah in zgoščenkah.
Uporabniki imajo na izbiro romane, poezijo, potopise, novele, biografije, pravljice in mladinska dela v slovenskem ali angleškem jeziku. Zvočno gradivo je lahko delno prirejeno, skrajšano ali v celoti interpretirano, besedilo pa po navadi berejo igralci.
Gradivo s povečanim tiskom ni posebej postavljeno, a ga je na policam možno prepoznati s pomočjo nalepke s sliko lupe na hrbtni strani gradiva. V katalogu je v opombah gradiva navedeno: povečani tisk.
Spletna stran OKC ima na strani Gradivo za slepe in slabovidne tudi povezavo »Zvočne knjige«, ki uporabnike popelje do elektronskega kataloga COBISS/OPAC, kjer jim je na voljo seznam zvočnih knjig dostopnih v OKC (Osrednja knjižnica Celje, 2021b).
3.3 Z branjem do zvezd
Sodelovanje pri bralni znački za odrasle Z branjem do zvezd ni namenjeno izključno odraslim, a so bile knjige izbrane s to skupino uporabnikov v mislih, poleg tega pa imajo mlajši posebej njim namenjene bralne značke.
Bralna značka Z branjem do zvezd ponuja pester izbor kakovostnega branja tako tujih kot slovenskih avtorjev. Zainteresirani pri zaposlenih v OKC dobijo seznam vseh 42 izbranih knjig za letošnjo bralno značko, seznam pa vsebuje tudi navodila za sodelovanje. Sodelujoči naprej s seznama izberejo in preberejo pet knjig. Naslove vseh petih knjig, ki so jih prebrali, in svoje misli ter občutke o njih napišejo na posebej označen del seznama, dodajo svoje ime, priimek, naslov in e-naslov, ter ga odtrgajo in vrnejo pri pultu Leposlovja 1 v OKC.
Bralna značka Z branjem do zvezd se zaključi v tednu okrog 3. decembra, ko se spominjamo Prešernovega rojstnega dne, s posebno prireditvijo, na katero povabijo tudi slovenske literarne ustvarjalce ali glasbe, da popestrijo podelitev priznanj vsem, ki so uspešno opravili bralno značko.
Letos praznuje Z branjem do zvezd svojo deseto obletnico in koordinatorka Polonca Bajc Napret upa, da bodo jubilej lahko proslavili v živo, o čemer bodo seveda odločale razmere in ukrepi.
3.4 Knjižnica na obisku
Program Knjižnica na obisku se navezuje na socialno vlogo splošne knjižnice, ki določa, naj knjižnice poskrbijo za posebne skupine uporabnikov, v tem primeru tistih, ki iz različnih razlogov ne morejo sami obiskovati knjižnice.
Knjižnica na obisku je posebna brezplačna storitev OKC, namenjena tistim uporabnikom, ki si želijo brati, pa jim starost, bolezen ali drugi dejavniki (npr. nezmožnost zapuščanja doma) preprečujejo, da bi knjižnico samostojno obiskali. Načeloma je največ uporabnikov iz vrst starejših občanov, mogoče pa jih je organizirati tudi za invalide, slabovidne, psihično prizadete osebe, ljudi z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter ljudi, ki okrevajo po operaciji ali bolezni (Kink, 2004).
Knjižnica na obisku tudi tem uporabnikom zagotavlja dostop do knjižnega in neknjižnega gradiva z dostavo na dom. OKC gradivo dostavlja posameznikom, zavodom, društvom, klubom in organizacijam, kjer se ljudje srečujejo, zbirajo in družijo.
Storitev je lahko trajna ali začasna (npr. ob sezonsko poslabšanih vremenskih razmerah), za vključitev v program pa posameznik ali odgovorna oseba stopi v stik z Marjeto Pirman ali Silvom Purom, zaposlenima v OKC, da se dogovorijo za datum in uro obiska. Na dogovorjeni dan se pogovorijo o željah in potrebah uporabnika/-kov (vrsta in zvrst literature, količina izvodov ter čas in število obiskov) ter kako bo izročanje gradiva potekalo.
Načeloma poteka dostava gradiva enkrat na mesec. Ga. Pirman približno en teden pred dostavo pokliče uporabnike, da ji povedo svoje želje, ki so lahko konkretni naslovi, zvrsti gradiva ali pa izbiro prepustijo njej. Za vsakega uporabnika ima poseben obrazec, ki so ga izpolnili ob vključitvi v program, na njem pa je označeno, če želijo posebne lastnosti gradiva (gradivo z večjim tiskom, z večjim razmakom med vrsticami, fizično lažje gradivo, zvočne knjige, itd.) in zvrsti vsebine.
Trenutnih fizičnih uporabnikov je 9, vsak dobi mesečno približno 5-10 kosov gradiva, po lastni želji in sposobnosti. V programu Knjižnica na obisku sodeluje tudi Dom ob Savinji, kamor ga. Pirman mesečno pripelje približno 70 kosov gradiva (namenjenih posameznim uporabnikom, ne kot premična zbirka). Ker je Dom ob Savinji v neposredni bližini OKC je to mogoče, drugače bi bilo logistično in fizično naporno mesečno prestavljati tolikšno količino gradiva.
Pri posameznikih se je ga. Pirman v predkoronskih časih ob dostavi oglasila in se pri večini tudi nekaj časa pomudila. Ob predstavitvi Knjižnice na obisku je posebej poudarila in izpostavila osebni stik, ki je mnogim uporabnikom pomembnejši od samega gradiva. Še posebej za starejše, ki so nezmožni zapustiti dom in nimajo bližnjih ali pa ti živijo drugje, je njen obisk edini neposredni socialni stik ali pa eden od redkih.
3.4.1 Knjižnica na obisku v času pandemije COVID-19
V času zaprtja OKC zaradi ukrepov v času pandemije COVID-19 tudi Knjižnica na obisku ni delovala. Po odprtju knjižnice in do preklica pandemije se je storitev izvajala le za posameznike, ne pa tudi za Dom ob Savinji (zaradi strogih ukrepov v domovih za starejše osebe). Dostava je še vedno potekala enkrat mesečno, a je bilo gradivo izročeno brezstično, če se je le dalo pred vrati stanovanja posameznika.
3.5 Bralno-pogovorne urice
Bralno-pogovorne urice so oblika biblioterapevtskega programa, ki se v OKC izvaja od leta 2012 v sodelovanju z dvema javnima zavodoma (Dom ob Savinji in Dom Lipa) in dvema društvoma kot dopolnilo k njihovim aktivnostim. Temelji na pogovoru o izbrani literaturi, najpogosteje knjigi. Gre za skupinsko terapijo, ki jo izvajata bodisi kvalificirani terapevt in knjižničar bodisi dva knjižničarja v sodelovanju z udeleženci. Program je namenjen pomoči ljudem v stiski, za lažje reševanje lastnih problemov in situacij ter omogočanje druženja, pogovorov, novih spoznanj in kakovostnega preživljanja prostega časa tistim, ki jim je to želja in cilj (Osrednja knjižnica Celje, 2021b).
3.5.1 Bralno-pogovorne urice v času pandemije COVID-19
Zaradi ukrepov v času pandemije Bralno-pogovorne urice niso potekale. S sprostitvijo ukrepov in odprtjem knjižnice za obiskovalce so začeli z Bralno-pogovornimi uricami z društvoma, ki potekajo enkrat mesečno na prostem. Bralno-pogovorne urice se v domovih za starejše do nadaljnjega ne bodo izvajale zaradi logističnih težav z zagotavljanjem prostora v domovih, kjer bi se lahko zbralo več oskrbovancev ob upoštevanju varnostnih in zdravstvenih priporočil.
3.6 Univerza za tretje življenjsko obdobje v OKC
U3O deluje kot neprofitna izobraževalna dejavnost za starejše odrasle uporabnike in je ena najobsežnejših dejavnosti v OKC.
U3O je del Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, nevladne, neprofitne in prostovoljne organizacije, ki združuje in koordinira Univerze iz vse Slovenije. Univerze za tretje življenjsko obdobje so ene najstarejših oblik organiziranih izobraževanj za starejše v Evropi in ponujajo možnosti za izobraževanje, delovanje in druženje starejših (Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, b. d.). Poleg knjižnic lahko delujejo v okviru izobraževalnih ustanov za odrasle (kot so npr. ljudske univerze) ali socialnih ustanov (npr.
centrov za socialno delo), najpogosteje pa so posamezne enote Univerze organizirane kot samostojna društva.
Organizacija Univerze za tretje življenjsko obdobje v (splošni) knjižnici izpolnjuje tudi eno od temeljnih nalog splošnih knjižnic – s tem knjižnica namreč izobražuje različne starostne in posebne ciljne skupine uporabnikov (Prezelj, 2020). U3O v OKC je primer dobre prakse na tem področju
U3O se je v Celju začela leta 1994, ko se je na pobudo prof. Božene Orožen, upokojene vodje domoznanskega oddelka OKC, v prostorih knjižnice zbrala skupina upokojencev in se od takrat naprej dvakrat mesečno zbirala na domoznanskih srečanjih, ki so se kasneje razširila še na druga področja, ko je bil sestavljen natančen načrt Univerze, ki se vsako študijsko leto nadgrajuje. Trenutni vodja U3O, Kristian Koželj, prav tako kot njegove predhodnice namerava dodati izobraževalne programe – trenutno se pripravlja brezplačni tečaj uporabe spletnih programov za učenje na daljavo in glasbeno-pevske delavnice.
U3O danes ponuja raznovrstne izobraževalne programe: krožke, kjer udeleženci s pomočjo mentorjev pridobivajo nova znanja, predavanja, na katerih gostujejo strokovnjaki s specifičnih področji, ter ekskurzije po Sloveniji in v tujini. Študijsko leto se zaključi s skupnim izletom.
3.6.1 U3O v času pandemije COVID-19
Zaradi epidemije se je študijsko leto U3O 2019/20 predčasno zaključilo. Nekatere študijske skupine so leto zaključile z delom na daljavo, večina pa je prekinila delovanje in ni izvedla preostalih ur (včlanjenim je bila vrnjena razlika plačanih mentorskih ur). Odpadla je tudi zaključna ekskurzija, ki je sicer do sedaj obeleževala konec študijskega leta (Osrednja knjižnica Celje, 2021a).
Tudi študijsko leto 2020/21 deluje okrnjeno. Nekaj študijskih skupin že od oktobra 2020 dela na daljavo, nekatere so prekinile z delovanjem do izboljšanja razmer, preostale pa so že pred začetkom študijskega leta sklenile, da bodo na izvedbo počakale do druge polovice študijskega leta 2020/21. Tako so spomladi 2021 od krožkov delovali le jezikovno izobraževalnih programi (Osrednja knjižnica Celje, 2020a).
4 OPIS RAZISKAVE IN METODOLOGIJA
Zanimalo nas je, kako se OKC spoprijema s staranjem prebivalstva, tako v Sloveniji kot v svoji lokalni skupnosti, in katere storitve nudi svojim starejšim uporabnikom.
Raziskovalna vprašanja (RV), ki smo si jih pri pisanju diplomskega seminarja zastavili, so naslednja:
• RV 1: Katere storitve nudi Osrednja knjižnica Celje svojim starejšim uporabnikom?
• RV 2: Potekajo te storitve tudi v trenutnem obdobju, ko veljajo ukrepi za zajezitev pandemije COVID-19? Če da, v kakšni obliki?
• RV 3: Ali starejši uporabniki vedo za storitve, ki so jim na voljo?
• RV 4: Kako zadovoljni so starejši uporabniki s storitvami, ki so jim na voljo?
• RV 5: Kako pogosto se starejši uporabniki poslužujejo storitev, ki so jim na voljo?
• RV 6: Kakšne so izkušnje starejših uporabnikov s storitvami? Kakšne so te izkušnje v času pandemije COVID-19?
• RV 7: Imajo starejši uporabniki lastne predloge ali želje glede storitev, za katere bi želeli, da bi bile na voljo (še posebej v U3O)?
Odgovore na prvo in drugo vprašanje je bilo možno pridobiti ob pregledu spletne strani OKC, obisku knjižnice in pogovoru z izvajalci storitev ter pregledu literature, ki je na voljo v knjižnici (predvsem programskih in finančnih poročil zadnjega leta). Odgovore na ostala raziskovalna vprašanja smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika.
Glavni cilj diplomskega seminarja je bil ugotoviti mnenja starejših uporabnikom o storitvah, ki so jim namenjene, če vedo zanje, kako pogosto jih uporabljajo in če imajo sami kakšne predloge ali želje (ta vprašanja so se navezovala predvsem na programe, ki jih ponuja U3O).
4.1 Anketna metoda
Anketa je bila izvedena med člani U3O, saj je bilo zaradi omejenega delovanja OKC kar se tiče dejavnosti in prireditev v prostorih knjižnice lažje priti v stik s člani kot pa občasnimi udeleženci. Poleg tega je U3O ena najobširnejših in najpogosteje obiskanih dejavnosti v OKC – trenutno ima 454 članov, v letu 2020 je štela 544 članov, v letu 2019 pa 631 (Osrednja knjižnica Celje, 2021a). Vpad članov lahko pripišemo okrnjenemu delovanju oz. prekinitvi izvajanja dejavnosti U3O v študijskem letu 2019/20 zaradi pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov. Raziskava je potekala od 26. aprila 2021 do 15. maja 2021, ki je bil zadnji rok za oddajo spletne ankete ali oddajo fizične ankete pri izposojevalnem pultu v OKC.
Z anketo smo želeli ugotoviti, kako zadovoljni so člani U3O s ponujenimi dejavnostmi, če se jih udeležujejo in to nameravajo tudi v prihodnje, in kako bi ocenili prilagoditve študijskega leta na razmere v času pandemije COVID-19. Želeli smo vedeti tudi, če so člani OKC, ali poznajo druge storitve OKC za starejše uporabnike, če se jih poslužujejo in kako so
zadovoljni z njihovo kvaliteto. Za pridobivanje teh podatkov smo uporabili kvantitativno metodo ankete.
Anketa je posebna metoda zbiranja podatkov s pomočjo vprašalnika, s katero zberemo podrobnejše podatke o stališčih in mišljenjih spraševancev kot bi jih pridobili le z metodo opazovanja. Anketo izpolnjujejo posamezniki, njihove odgovore vrednotimo, torej jih opisujemo in medsebojno povezujemo, da pridemo do splošnih značilnosti, mnenj, prepričanj itd. vzorca in tudi celotne populacije. Anketa je ekonomična metoda, saj lahko v kratkem času zberemo veliko število podatkov (Ambrožič, 2008).
4.1.1 Instrument
Za pridobivanje želenih informacij smo sestavili anketni vprašalnik (ki se nahaja v Prilogi 1).
Vprašalnik je bil sestavljen iz 30 vprašanj, od katerih so bila štiri odprtega tipa, štiriindvajset jih je bilo zaprtega tipa, dve pa sta bili polodprti in so anketiranci pod Drugo: lahko napisali svoj odgovor, če se noben od ponujenih odgovorov ni dovolj približal.
Izvedli smo spletno in fizično anketo. Ker so jo izpolnjevali starejši uporabniki, smo za fizično anketo uporabili večji tisk (pisavo številka 14) in večji razmak med vrsticami.
4.1.2 Vzorec
Za anketno metodo je značilno, da v raziskavo praviloma ne vključujemo celotne populacije (v tem primeru vseh včlanjenih v U3O), ampak za sodelovanje v raziskavi izberemo manjše skupke, določene enote, imenovane vzorec (Ambrožič, 2008).
Vzorec je bil namenski, torej je bil oblikovan na način, da so bili izbrani predstavniki določene populacije, v našem primeru člani U3O. Ker pa je bilo število včlanjenih (454) preveliko za analizo v časovnem obdobju, ki nam je bilo na voljo, smo izbrali 160 članov, ki smo jim poslali ankete – 120 članom, ki so bili dostopni prek e-naslova, smo poslali e-pošto s povezavo na spletno anketo, 40 članom, ki niso navedli e-naslova med svojimi kontakti, pa smo po pošti poslali fizično anketo, ki so jo izpolnjeno sami prinesli v OKC in oddali pri izposojevalnem pultu.
Spletno anketo je v celoti izpolnilo 94 članov (9 jih je bilo nepopolno izpolnjenih in jih zato nismo upoštevali), tiskano obliko pa 26, torej imamo skupni vzorec 120 članov.
Prvi dve vprašanji sta bili demografskega značaja: spol in starost.
Med sodelujočimi v raziskavi je bilo 108 (90 %) žensk in 12 (10 %) moških. Rezultati so prikazani na Sliki 1.
Slika 1: Spol anketirancev
Drugo vprašanje je bilo namenjeno ugotavljanju starosti anketirancev. Za lažji pregled smo dali na voljo odgovore, ki so vsebovale določene razpone starosti.
Največ anketirancev, 49, (41 %) je bilo starih od 65 do 69 let. Sledili so tisti stari od 60 do 64 let, ki jih je bilo 27 (22 %). 18 (15 %) jih je bilo starih od 70 do 74 let, 13 (11 %) 75 do 80 let, 7 (6 %) od 55 do 59 let, 5 (4 %) do bili starejši od 80 let, le 1 (1 %) anketiranec pa je bil mlajši od 55 let.
Slika 2: Starost anketirancev 4.1.3 Izvedba
Raziskava je potekala od 26. aprila 2021, ko so bile razposlane spletne ankete (fizične ankete so bile po pošti poslane dan prej), do 15. maja 2021, ki je bil zadnji rok za oddajo spletne ankete ali oddajo fizične ankete pri izposojevalnem pultu v OKC.
5 REZULTATI
Slika 3 prikazuje odgovore na tretje vprašanje, in sicer kako dolgo so anketiranci člani U3O.
Največ, 43 (36 %), jih je včlanjenih od 6 do 10 let. Z 34 (28 %) sledijo tisti, ki so člani od 2 do 5 let. 16 (13 %) jih je članov od 11 do 15 let, 14 (12 %) jih je članov že več kot 15 let, 13 (11
%) pa jih je včlanjenih šele eno leto.
Slika 3: Trajanje članstva v U3O
Slika 4 prikazuje odgovore na četrto vprašanje, koliko od anketiranih namerava nadaljevati članstvo v U3O v naslednjem študijskem letu. 118 (98 %) anketirancev namerava biti včlanjenih tudi v študijskem letu 2021/22, 2 (2 %) pa ne. Vseh 26 članov, ki so oddali fizično anketo, je obkrožilo DA.
Slika 4: Odstotek anketirancev, ki nameravajo biti člani U3O tudi v študijskem letu 2021/22 Peto vprašanje je tiste anketirance, ki so obkrožili NE, prosilo, naj na kratko napišejo, zakaj ne nameravajo biti člani. Odgovori so bili (citirani):
• všeč mi je on line učenje,
• odvisno od programa,
• ni mi všeč ''spraševanje'', ki je tako osnovnošolsko.
Ker so odgovori trije, lahko sklepamo, da je prvi odgovor prišel od nekoga, ki namerava biti član, a je napačno razumel vprašanje.
Slika 5 prikazuje odgovore na šesto vprašanje, če je krožek, v katerega so bili anketiranci vpisani, deloval na daljavo v času epidemije COVID-19. 69 (58 %) jih je odgovorilo NE, 33 (28 %) jih je odgovorilo DA, 13 (11 %) ni bilo vpisanih v noben krožek, 5 (4 %) pa je odgovorilo NE VEM.
Slika 5: Odgovori na vprašanje, če je v času epidemije COVID-19 krožek, v katerega so bili anketiranci vpisani, deloval na daljavo
Slika 6 prikazuje odgovore na sedmo vprašanje in sicer oceno zadovoljstva z izvedbo krožka tistih anketirancev, ki so se ga udeležili. 16 (47 %) jih je bilo zelo zadovoljnih z izvedbo, 11 (34 %) jih je bilo zadovoljnih in 6 (19 %) delno zadovoljnih.
Slika 6: Ocena zadovoljstva z izvedbo krožka tistih, ki so se ga udeležili
Naslednje vprašanje je anketirance povprašalo, če bi se udeležili krožka, v katerega so bili vpisani, če bi ta deloval na daljavo. Tu je smiselno izpostaviti razlike v odgovorih med tistimi, ki so izpolnili spletno anketo in tistimi, ki so oddali fizično anketo.
Slika 7 prikazuje odgovor na osmo vprašanje, če bi se anketiranci udeležili krožka, če bi se izvajal na daljavo. Od tistih, ki so oddali spletno anketo, bi se jih 54 (57 %) udeležilo krožka, 40 (43 %) pa ne. Vsi, ki so oddali fizično anketo, se krožka ne bi udeležili.
Slika 7: Odstotek anketirancev, ki so oddali spletno anketo, ki bi se udeležili krožka, v katerega so bili vpisani, če bi ta deloval na daljavo
Deveto vprašanje je tiste, ki so odgovorili NE, prosilo, naj izberejo vzrok za to, ki je najbližje njihovim razlogom.
Slika 8 prikazuje vzroke, da anketiranci, ki so oddali spletno anketo, ne bi obiskovali krožka, v katerega so včlanjeni, če bi se izvajal na daljavo. Največ, 70 (74 %), jih je odgovorilo, da jih srečevanje na daljavo ne zanima, pomembno jih je druženje v živo. 15 (16 %) jih je izbralo drug razlog (navedeni spodaj), 9 (10 %) pa je odgovorilo, da ne obvladajo programov za učenje na daljavo (Zoom, Skype).
Vzroki, ki so bili napisani pod Drugo, so (citirani):
• všeč mi je učenje na daljavo,
• /,
• to ni mogoče,
• rada grem od doma in se, seveda, tudi vračam rada domov; srečujemo se ob krožku in po njem; rada grem v to ustanovo, vašo in našo knjižnico; sprehodim se ob Savinji,
• ne strinjam se s temi spremembami v družbi,
• podajanje ni isto,
• tečajraje [tečaj raje] obiskujem v živo,
• brez veze.
Slika 8: Vzroki, da anketiranci, ki so oddali spletno anketo, ne bi obiskovali krožka, ki bi se izvajal na daljavo
Slika 9 prikazuje vzroke, da anketiranci, ki so oddali fizično anketo, ne bi obiskovali krožka, v katerega so včlanjeni, če bi se izvajal na daljavo. 13 (51 %) jih je kot razlog navedlo, da jih srečevanje na daljavo ne zanima, pomembnejše jim je druženje v živo. 8 (32 %) jih je odgovorilo, da nimajo računalnika ali pametnega telefona, 3 (11 %) pa da ne obvladajo programov za učenje na daljavo (Zoom, Skype). 2 (6 %) sta izbrala razlog Drugo.
Vzroka, ki sta bili napisana pod Drugo, sta (citirana):
• mopje [moje] interese je c-19 onemogočil,
• ne spoznam se na računalnike.
Slika 9: Vzroki, da anketiranci, ki so oddali fizično anketo, ne bi obiskovali krožka, ki bi se izvajal na daljavo
Slika 10 prikazuje odgovore anketirancev na deseto vprašanje, če bi se udeležili brezplačnega tečaja za uporabo spletnih programov za učenje na daljavo, če bi ga U3O organizirala. 79 (66 %) jih je odgovorilo DA, 41 (34 %) NE.
Slika 10: Odstotek anketirancev, ki bi se udeležili BREZPLAČNEGA tečaja za uporabo spletnih programov za učenje na daljavo, če bi ga U3O organizirala
Slika 11 prikazuje odgovore na enajsto vprašanje, o zadovoljstvu anketirancev z redno ponudbo krožkov U3O zunaj epidemiološkega obdobja. 67 (56 %) jih je bilo zadovoljnih, 38 (31 %) jih je bilo zelo zadovoljnih, 14 (12 %) jih je delno zadovoljnih in 1 (1 %) nezadovoljen.
Slika 11: Zadovoljstvo anketirancev z redno ponudbo krožkov U3O zunaj epidemiološkega obdobja Slika 12 predstavlja odgovore anketirancev na dvanajsto vprašanje, s katerih področji jih izobraževalni programi najbolj zanimajo. Največ, 43 (36 %), jih zanima učenje jezikov. 27 (23 %) jih zanima spoznavanje umetnosti, zgodovine in kulture. 22 (18 %) jih zanimajo
dejavnosti v naravi, 17 (14 %) umetniška ustvarjanja in ročne spretnosti in 11 (9 %) jih najbolj zanimajo zdravje in kvalitetno staranje.
Slika 12: Zanimanje anketirancev za izobraževalne programe s ponujenih področji
Slika 13 prikazuje odgovore na trinajsto vprašanje, o zadovoljstvu anketirancev z mentorji, s katerimi so sodelovali do sedaj. 69 (57 %) jih je bilo zelo zadovoljnih, 43 (36 %) zadovoljnih, 8 (7 %) anketirancev pa je bilo delno zadovoljnih z mentorji.
Slika 13: Zadovoljstvo anketirancev z mentorji, s katerimi so do sedaj sodelovali
Pri štirinajstem vprašanju so anketiranci lahko predlagali krožke, ki bi se jih udeležili, če bi jih U3O ponujal. Njihovi predlogi so bili (citirani):
• računalništvo/mobilni telefoni,
• origami (keiko),
• spoznavanje različnih bolezni in oskrba bolnika,
• pohodi,
• rezbarstvo,
• tečaj risanja – slikanja,
• glasba,
• zelišča, gobe… narava,
• zdrav način kuhanja in gojenje tet uporaba zelišč za kuho in čaje. zelišča, ki jih doma na vrtu ter novitete v vrtnarjenju in gojenje novih rastlin, ki so zdravje [zdravju]
pomembne in enostavno jih vzgajaš. plesni tečaj za starejše,
• potopisna predavanja,
• vitraž,
• družbene [družabne] igre,
• kaligrafija,
• možnost individualnih nasvetov glede osebnih problemov na mobiju in računalniku,
• pisava kaligrafija,
• nadaljevanje slikarskih tečajev z dolor [eno izmed mentoric],
• delavnica : življenje v starosti, ko si sam,
• jin joga,
• fotografski,
• logoterapija,
• literarni krožek, na katerem bi se družili in ustvarjali tisti, ki se s tem ljubiteljsko ukvarjamo,
• izpopolnjevanje rač. programa,
• začetni tečaj solo petja,
• digitalno opismenjevanje,
• ples,
• petje,
• osebnostna rast,
• pevski zbor, poevsko [pevsko] skupino za narodne pesmi,
• telovadba za starejše.
Slika 14 prikazuje odgovore na petnajsto vprašanje, kako pogosto so anketiranci spremljali predavanja U3O vsak teden v ponedeljek. 45 (38 %) jih je ponedeljkova predavanja občasno
spremljalo, 30 (25 %) predavanj ni spremljalo nikoli, 23 (19 %) jih je redko spremljalo predavanja, 17 (14 %) se jih je pogosto udeleževalo, 5 (4 %) pa redno.
Slika 14: Prikaz spremljanja ponedeljkovih predavanj U3O
Slika 15 prikazuje odgovore na šestnajsto vprašanje, oceno anketirancev kvalitete spletnih ponedeljkovih predavanj. 66 (55 %) anketirancev je ponedeljkova predavanja ocenilo z dobro, 29 (24 %) z odlično, 24 (20 %) s povprečno, 1 (1 %) pa s slabo.
Slika 15: Ocena kvalitete spletnih ponedeljkovih predavanj
Slika 16 prikazuje odgovore na sedemnajsto vprašanje, oceno kvalitete spletnih ponedeljkovih predavanj v primerjavi s tistimi, ki so pred pandemijo COVID-19 potekala v živo. 83 (69 %) jih je ocenilo kot enako kvalitetna, 37 (31 %) kot manj kvalitetna, nihče pa jih ni videl kot bolj kvalitetno alternativo predavanjem v živo.
Slika 16: Ocena kvalitete spletnih predavanj v primerjavi s predavanji v živo
Slika 17 prikazuje odgovore na osemnajsto vprašanje, katere vsebine so anketirance najbolj zanimale pri ponedeljkovih predavanjih. Največ, 56 (47 %), so jih zanimala potopisna predavanja. Sledijo kulturno-umetniška predavanja z 22 (18 %), kulinarična predavanja z 13 (11 %), zdravstvena predavanja ter domoznanska in zgodovinska predavanja, oboje z 11 (9
%). 7 (6 %) anketirancev je izbralo Drugo.
Drugo (citirano):
• tudi zdravstvena predavanja,
• potopisna in kulturno umetniška,
• xx,
• vse teme,
• vse, vendar imam ob ponedeljkih pevske vaje in se v glavnem predavanj ne morem udeleževati,
• Vse od naštetega,
• Več naštetih, pa se jih ne da obkrožiti več.
Slika 17: Katere vsebine so anketirance najbolj zanimale pri ponedeljkovih predavanjih Devetnajsto vprašanje je anketirance vprašalo, če si ob ponedeljkih želijo nove vsebine ali morda kakšno konkretno predavanje oz. sklop predavanj in če da, naj jih prosim napišejo.
Predlogi:
• filozofija,
• zgodovina Celja,
• zgodovinske teme,
• prikaz uporabe pametnih telefonov,
• potopisna, zgodovinska, kulturno umetniška,
• celjske cerkve, najdbe in ogled podzemlja na muzejskem trgu,
• potopis,
• Jožef Muhovič: kako brati likovno umetnost (sistematična analiza likovnih del), Kristian Koželj: kako analizirati in spoznavati sodobno poezijo, Higgsov bozon (predavatelj s področja kvantne fizike), portretiranje v glini (akademski kipar/ka), aerobna vadba-koliko je dovolj in koliko preveč (I. Žuran),
• zdravstvene vsebine,
• o slovenskih gozdovih.
12 anketirancev je sicer napisalo odgovor na to vprašanje, a je bila le potrditev, da so zadovoljni s trenutnimi vsebinami oz. nimajo želje po novih.
Slika 18 prikazuje odgovore anketirancev na dvajseto vprašanje, če se nameravajo, ko bodo razmere dopuščale, udeleževati ekskurzij, ki jih organizira U3O. 92 (77 %) anketirancev je dogovorilo DA, 17 (14 %) NE VEM, 11 (9 %) anketirancev pa je odgovorilo NE.
Slika 18: Odstotek anketirancev, ki se namerava, ko bodo razmere dopuščale, udeleževati ekskurzij U3O
Slika 19 predstavlja odgovore anketirancev na enaindvajseto vprašanje, če se nameravajo, ko bodo razmere dopuščale, udeleževati predstav, koncertov, oper ali baletov v Celju ali drugje (Ljubljana, Maribor …). 91 (76 %) anketirancev se jih namerava udeleževati, 16 (13
%) se jih ne namerava udeleževati, 13 (11 %) pa še ne ve.
Slika 19: Odstotek anketirancev, ki se namerava, ko bodo razmere dopuščale, udeleževati predstav, koncertov, oper ali baletov v Celju ali drugje (Ljubljana, Maribor …)
Na dvaindvajseto vprašanje, če si na področju kulturnih prireditev anketiranci želijo še kakšno ponudbo ali dejavnost so napisali odgovore (citirano):
• da,
• igre,
• xxx,
• ne,
• letni kino,
• abonma v MGL Ljubljana,
• imam abonma v mb. operi,
• ne vem,
• zaenkrat ne,
• /,
• prireditve na prostem v delu kjer je knjižnica in vsi muzeji,
• ogled opere/baleta v mb, ogled razstave v narodni galeriji v lj,
• možen ponoven ogled predstav po spletu, ker prejšnjih nisem ujela.
Slika 20 prikazuje odgovore na triindvajseto vprašanje, če so bili anketiranci v trenutnem študijskem letu (2020/21) včlanjeni tudi v OKC. 113 (94 %) jih je bilo obenem članov U3O in OKC, 7 (6 %) članov U3O pa ni bilo včlanjenih v OKC.
Slika 20: Odstotek anketirancev, ki so bili v študijskem letu 2020/21 včlanjeni v Osrednjo knjižnico Celje
Slika 21 prikazuje odgovore anketirancev na štiriindvajseto vprašanje, če vedo, da knjižnica ponuja gradivo, ki je prilagojeno za starejše uporabnike (večji tisk, zvočne knjige …). 78 (65
%) anketirancev je vedelo za te storitve, 42 (35 %) pa ne.
Slika 21: Odstotek anketirancev, ki ve, da knjižnica ponuja gradivo, ki je prilagojeno za starejše uporabnike (večji tisk, zvočne knjige …)
Slika 22 prikazuje odgovore anketirancev na petindvajseto vprašanje, če se jim zdi, da je gradiva, ki je prilagojeno za starejše uporabnike, v knjižnici premalo, preveč ali ravno prav.
91 (76 %) jih je odgovorilo, da je tega gradiva ravno prav, 29 (24 %) pa da ga je premalo.
Nobeden izmed anketirancev ni mnenja, da ga je preveč.
Slika 22: Ocena anketirancev, koliko je prilagojenega gradiva za starejše uporabnike v knjižnici Slika 23 prikazuje odgovore na šestindvajseto vprašanje, kako pogosto anketiranci uporabljajo gradivo z večjim tiskom. 67 (56 %) anketirancev gradiva z večjim tiskom ne uporablja nikoli, 28 (23 %) občasno, 18 (15 %) redko in 7 (6 %) pogosto. Nobeden od anketirancev ni izbral možnosti, da ga vedno uporablja.
Slika 23: Uporaba gradiva z večjim tiskom med anketiranci
Slika 24 prikazuje odgovore anketirancev na sedemindvajseto vprašanje, kako pogosto uporabljajo zvočne knjige. 110 (92 %) anketirancev ne uporablja zvočnih knjig nikoli, 6 (5
%) jih uporablja občasno, 3 (3 %) redko in 1 (1 %) jih uporablja pogosto. Nihče od anketirancev ni izbral možnosti, da vedno uporablja zvočne knjige.
Slika 24: Uporaba zvočnih knjig med anketiranci
Slika 25 prikazuje odgovore anketirancev na osemindvajseto vprašanje, če vedo, da je del knjižnične ponudbe OKC tudi storitev Knjižnica na obisku, ki starejšim in bolnim uporabnikom omogoča dostavo gradiva na dom. 72 (60 %) anketirancev ni vedelo za to storitev, 48 (40 %) pa je vedelo zanjo.
Slika 25: Odstotek anketirancev, ki ve, da je del knjižnične ponudbe tudi storitev Knjižnica na obisku, ki starejšim in bolnim uporabnikom omogoča dostavo gradiva na dom
Slika 26 prikazuje odgovore anketirancev na devetindvajseto vprašanje, če so storitev Knjižnica na obisku že uporabili. 118 (98 %) anketirancev te storitve ne uporablja nikoli, 2 (2 %) pa jo vedno uporabljata.
Slika 26: Uporaba Knjižnice na obisku med anketiranci
Slika 27 prikazuje odgovore anketirancev na trideseto in zadnje vprašanje, če so že opravili ali pa nameravajo opraviti bralno značko za odrasle Z branjem do zvezd. 80 (67 %) anketirancev jo je že ali pa jo namerava, 28 (23 %) še ne ve, 12 (10 %) pa je ne namerava.
Slika 27: Odstotek anketirancev, ki so že opravili ali pa nameravajo opraviti bralno značko za odrasle Z branjem do zvezd
