• Rezultati Niso Bili Najdeni

LETNO POROČILO UKC LJUBLJANA

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "LETNO POROČILO UKC LJUBLJANA "

Copied!
129
0
0

Celotno besedilo

(1)

LETNO POROČILO UKC LJUBLJANA

ZA LETO 2009

(2)
(3)

KAZALO

UVOD... 1

PREDSTAVITEV ZAVODA... 4

PODROBNEJŠAORGANIZACIJAZAVODA... 4

ORGANIUPRAVLJANJAINVODSTVOZAVODA... 7

PREDSTAVITEVZAPOSLENIHPOPOKLICIHINPODROČJIHDELA... 8

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2009... 13

1.ZAKONSKEINDRUGEPRAVNEPODLAGE,KIPOJASNJUJEJODELOVNOPODROČJEZAVODA... 15

2.DOLGOROČNICILJIZAVODA... 16

3.LETNICILJIZAVODA,KIIZHAJAJOIZSTRATEŠKIHCILJEVTEROCENA USPEHAPRIDOSEGANJUZASTAVLJENIH CILJEV... 16

3.1. REALIZACIJA LETNIH CILJEV... 16

3.1.1 Reševanje problematike Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike...23

3.2. REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA... 25

3.2.1. Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS...25

3.2.2. Uresničevanje planiranega fizičnega obsega dela v letu 2009 do ZZZS in ostalih plačnikov z obrazložitvijo...25

3.3. ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST UKC LJUBLJANA... 31

3.4. POSLOVNI IZID... 32

3.4.1. Prihodki...32

3.4.2. Odhodki...35

3.4.3. Rezultat poslovanja...39

4.NASTANEKMOREBITNIHNEDOPUSTNIHALINEPRIČAKOVANIHPOSLEDICPRIIZVAJANJUPROGRAMADELA... 41

5.OCENAUSPEHAPRIDOSEGANJUZASTAVLJENIHCILJEVTERPOJASNILANAPODROČJIH,KJERZASTAVLJENICILJI NISOBILIDOSEŽENI... 42

6.OCENAGOSPODARNOSTIINUČINKOVITOSTIPOSLOVANJA... 44

6.1. KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI... 44

6.2. FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA... 45

6.3. KAZALNIKI KAKOVOSTI... 45

6.4. KAZALNIKI KLINIČNIH POTI... 46

7.OCENANOTRANJEGANADZORAJAVNIHFINANC(NNJF)... 51

7.1. REDNE NOTRANJE REVIZIJE... 51

7.2. IZREDNE NOTRANJE REVIZIJE... 52

7.3. SVETOVALNA FUNKCIJA... 54

8.DRUGAPOJASNILA,KIVSEBUJEJOANALIZOKADROVANJAINKADROVSKEPOLITIKEINPOROČILOO INVESTICIJSKIHVLAGANJIH... 54

8.1. ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE... 54

8.2. POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH... 56

8.2.1. Investicije v opremo in nepremičnine ter investicijsko in tekoče vzdrževanje...56

8.2.2. Črpanje sredstev iz evropskih kohezijskih skladov...62

RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2009... 63

1.POJASNILAKPOSTAVKAMBILANCESTANJAINPRILOGAMKBILANCISTANJA... 65

1.1. SREDSTVA... 66

1.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV... 71

2.POJASNILAKPOSTAVKAMIZKAZAPRIHODKOVINODHODKOVDOLOČENIHUPORABNIKOV... 76

2.1. ANALIZA PRIHODKOV... 76

2.2. ANALIZA ODHODKOV... 76

2.3. POSLOVNI IZID... 77

2.3.1. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka...78

2.3.2. Pojasnila k izkazu računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov...78

2.3.3. Pojasnila k izkazu računa financiranja določenih uporabnikov...78

2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti...78

3.POJASNILAKPOROČILUOREALIZACIJIPRIHODKOVINODHODKOVPOOBRAČUNSKIHKONTIH... 79

4.POROČILOOIZVEDENIHINVESTICIJSKIHVLAGANJIHVLETU2009... 79

5.POROČILOOOPRAVLJENIHVZDRŽEVALNIHDELIHVLETU2009... 79

POSLOVANJE KLINIK, KL. INŠTITUTOV IN DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA UKC LJUBLJANA V LETU 2009... 80

PRILOGE: RAČUNOVODSKI IZKAZI, OBRAZCI ZA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE IN KAZALNIKI POSLOVANJA... 81

(4)
(5)

UVOD

Spoštovani bralci. Veseli smo, da ste se odločili za branje tega poročila. Gre za poročilo inštitucije, ki ima skoraj 7.500 zaposlenih in več kot 430 milijonov evrov prihodkov, kar jo uvršča med največje inštitucije v Sloveniji. Po programu, ki ga opravi na letni ravni, spada Univerzitetni klinični center Ljubljana med največje bolnišnice v Evropi. Hkrati je UKCL vrhunska medicinska ustanova, ki opravlja sekundarno in terciarno zdravstveno dejavnost ter učna baza in izobraževalna ustanova za vse profile zdravstvenih delavcev. UKCL je tudi raziskovalni center, ki vzpostavlja in nadgrajuje nacionalne in mednarodne raziskave, ki so temelj za razvoj in napredek medicinske stroke. Vsa tri glavna področja dejavnosti UKCL so zajeta tudi v poslanstvu UKCL.

Kljub temu, da se površnemu opazovalcu zaradi negativnega poslovnega rezultata morda zdi, da so uspehi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v preteklem letu borni, temu ni tako. Zdravili smo 104.623 bolnikov in opravili kar 750.077 ambulantnih pregledov. Preseganje hospitalnih bolnikov za več kot 5% in ambulantnih pregledov za več kot 3% od s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije dogovorjenih kaže na to, da smo ponovno prebivalcem Slovenije omogočili večjo dostopnost do javnih zdravstvenih storitev, kot jo zdravstvena politika od UKC Ljubljana pričakuje. Večji del tega preseženega programa (3.418 hospitalnih bolnikov in 24.591 ambulantnih pregledov) je ostal s strani ZZZS neplačan.

Leto 2009 bo ostalo zapisano kot zelo uspešno tudi z investicijskega vidika. UKCL je v uporabo prevzel novo Nevrološko kliniko in novo Pediatrično kliniko. Obe investiciji sta bili dolga leta zelo težko pričakovani tako s strani slovenske javnosti kot tudi s strani zaposlenih v UKCL, daleč največ pa pomenita za bolnike teh organizacijskih enot, saj se je standard obravnave močno povečal. Kljub temu, da sta bili investiciji financirani iz proračuna Republike Slovenije so sodelavci UKCL pri izvedbi imeli ključne vloge in zaslužijo čestitke. Intenzivno so v letu 2009 predvsem po zaslugi Ministrstva za zdravje stekle tudi aktivnosti na dogradnji in prenovi objekta DTS sever. Ob koncu leta pa smo zaključili eno verjetno največjih donatorskih akcij v zgodovini zdravstva. S podporo Ministrstva za zdravje in Ministrstva za finance smo iz donacij, ki se sicer stekajo še v letošnjem letu, pridobili nov PET CT vreden 1,8 mio evrov.

Strokovno področje so v letu 2009 zaznamovali številni vrhunski dosežki naših sodelavcev in strokovnih enot, ki so jih dosegli kljub nadaljevanju trenda porasta obsega dela. Uvedli smo nove metode zdravljenja, objavili številne prispevke in članke v SCI revijah in sodelovali pri raziskovalnih projektih v okviru ARRS in mednarodnih projektih. Na področju pedagoškega dela smo dosegli nove habilitacije in posodobili pouk medicine v smislu poučevanja v manjših skupinah.

Vsi dosežki so prikazani in dokumentirani v Strokovnem poročilu za leto 2009.

Pri tem pa se je potrebno zavedati, da je bilo leto 2009 za našo inštitucijo verjetno eno najtežjih let. Zelo kruto smo se namreč soočili z recesijo. Zaradi upada naročil na trgih, kamor naša podjetja izvažajo, so bila mnoga podjetja prisiljena zmanjševati obseg dela, kar se je posledično odrazilo tudi v zdravstvu – izpad prihodkov v javno zdravstveni blagajni je bil ogromen. Posledica tega je bilo znižanje cen v drugi polovici leta, ki je veljalo za nazaj in ki je daleč najbolj prizadelo prav Univerzitetni klinični center Ljubljana – cene zdravstvenih storitev so se nižale za kar 8,5% UKC pa je imel zaradi tega prihodke nižje za kar 28 milijonov evrov, kot bi jih imel, če bi veljali pogoji financiranja po pogodbi iz leta 2008. Kljub temu, da so bili ukrepi s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstva za zdravje napovedani že v začetku leta, je UKC Ljubljana ukrepe, sprejete konec julija, dočakal popolnoma nepripravljen. Ob polletju se je nakazovala kar štirikrat večja izguba, kot je bila dejansko na koncu poslovnega leta.

Na podlagi teh napovedi je bil septembra pripravljen sanacijski program, ki je temeljil na ohranjanju programa in zmanjševanju stroškov. Velik del tega programa smo do konca leta uspeli realizirati in zato je bila izguba kar štirikrat manjša, kot se je napovedovala na začetku zadnjega kvartala. Ob dejstvu, da je ostal velik del programa (5%), ki smo ga opravili za ZZZS, neplačan, je tak rezultat zelo dober, saj predstavlja enega najboljših v zadnjem desetletju, hkrati pa lahko z veliko gotovostjo napovemo, da bi UKCL, ob pogoju, da bi dobil za presežene bolnike plačane vsaj materialne stroške, posloval z dobičkom.

Zadnji kvartal leta 2009 je bil zaznamovan tudi z urejanjem notranjih odnosov UKCL z internimi akti. Sprejet je bil pravilnik o kliničnem preizkušanju zdravil, s katerim bomo več sredstev namenili za izobraževanje in razvoj. Pripravili smo akt o izobraževanju, s katerim smo poleg boljše ureditve tega področja uredili tudi donacije za izobraževanje. Na pobudo Sveta zavoda smo sprejeli akte o izvajanju konkurenčne prepovedi in o sklepanju podjemnih pogodb. Posebna strokovna skupina je pripravila analizo kritik in pobud ene od naših organizacijskih enot. Ta analiza je hkrati tudi zelo dobro izhodišče za naše nadaljnje delo. V zvezi s priporočili sveta zavoda glede normativov za zdravnike smo opravili posnetek stanja. Za boljšo transparentnosti dela smo zadolžili vse predstojnike, da zaposlene natančno razporedijo in

(6)

kontrolirajo prisotnost na delovnem mestu. Še posebej smo opozorili na spremljanje prisotnosti dela v ambulantah in natančno upoštevanje ordinacijskih časov. V zadnjih dveh mesecih pa smo v skladu s politiko decentralizacije UKCL začeli pripravljati programe dela in finančne načrte za leto 2010 po organizacijskih enotah. Organizacijske enote bodo tako prvič leto začele z jasnimi cilji, kakšen program so dolžne opraviti in kakšna sredstva imajo na voljo za izvedbo tega programa.

Strokovna direktorica UKC Ljubljana:

prof. dr. Brigita Drnovšek–Olup, dr. med., višja svetnica Generalni direktor UKC Ljubljana:

mag. Simon Vrhunec

Glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.

(7)

OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA Splošni podatki:

Poslanstvo:

Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da za prebivalce svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe.

Vizija:

Vizija UKC Ljubljana je ostati najbolj kakovostna in varna bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za bolnike, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov ter center sodobnih raziskav, ki bo pritegnil in zadržal najboljše raziskovalce.

Logotip:

Ime: Univerzitetni klinični center Ljubljana

Okrajšava: UKC Ljubljana

Naziv za poslovanje s tujino: Univerzitetni Klinični center Ljubljana - University Medical Center Ljubljana Sedež: Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana

Matična številka: 5057272 Identifikacijska številka za DDV: SI52111776 Šifra uporabnika: 27782

Št. transakcijskega računa: SI56-01100-603-0277-894 Telefon (uprava): 01/522 22 90

Telefaks (uprava): 01/522 24 82 Spletna stran: http://www.kclj.si Ustanovitelj: Republika Slovenija

Datum ustanovitve: Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana) Temeljna dejavnost: • Zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni,

• Izobraževalna dejavnost,

• Raziskovalna dejavnost.

Organi upravljanja in vodenje: • Svet UKC Ljubljana,

• Strokovni svet UKC Ljubljana,

• Generalni direktor UKC Ljubljana,

• Strokovni direktor UKC Ljubljana.

Vodstvo zavoda: • Generalni direktor: mag. Simon Vrhunec

• Strokovna direktorica: prof. dr. Brigita Drnovšek–Olup, dr. med., višja svetnica,

• Glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.

(8)

PREDSTAVITEV ZAVODA

Zgodovinski mejniki UKC Ljubljana

Ustanovitev bolnišnice v Ljubljani sega v leto 1786, ko je avstrijski cesar Jožef II. podpisal odlok o ustanovitvi Civilne bolnice v Ljubljani. Za bolnišnico so določili samostan diskalceatov na Ajdovščini. Na pobudo mestnega fizika in higienika dr. Viljema Kovača so v Ljubljani novembra 1865 odprli prvo Otroško bolnišnico. V letu 1895 so dokončali z gradnjo Deželne bolnišnice, ki je imela 568 postelj. Med obema vojnama je skrb za zdravstvo od deželne vlade v Ljubljani prevzela vlada v Beogradu, ki je sicer kupila zgradbo za žensko bolnišnico, za izgradnjo novih ali razširitev starih pa ni skrbela. Leta 1927 je bolnišnico prevzela v upravljanje ljubljanska oblastna samouprava, kar je bilo za bolnišnico nedvomno koristno, saj so bili nemudoma narejeni načrti za preureditev in dograditev bolnišnice. Po letu 1945 je Ljubljana dobila popolno Medicinsko fakulteto - splošna bolnica je postala njena učna baza, ter se preimenovala v Klinične bolnice. Pediatrični kliniki je bila leta 1953 prepuščena nova zgradba na Vrazovem trgu 1. Ker je bila potreba po večjih prostorih in boljših pogojih dela vedno bolj prisotna, se je 13. julija 1966 pričela gradnja osrednje stavbe Kliničnega centra Ljubljana, ki je trajala skoraj 10 let; slovesna otvoritev Kliničnega centra je bila 29. novembra 1975.

Letos bomo torej praznovali 35 let bivanja v osrednji stavbi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju:

zavod UKCL ali UKC Ljubljana).

Klinične bolnice so leta 1970, pred postopno selitvijo v novo stavbo, imele 2.800 postelj, sprejele so približno 41.000 bolnikov, povprečna ležalna doba je bila kar 18,9 dni. Zaposlovale so 2.387 oseb, od tega 258 (11%) zdravnikov in 467 (20%) medicinskih sester. 31. decembra 1997 je bilo v UKC Ljubljana zaposlenih 7.005 oseb, od tega 969 (14%) zdravnikov in 1.688 (24%) oseb s področja zdravstvene nege. UKC Ljubljana je imel skupaj 3.568 bolniških postelj. V letu 1997 je bilo obravnavanih 98.298 bolnikov in opravljenih 677.644 pregledov v specialističnih ambulantah. Povprečna ležalna doba je znašala 10,36 dni. S 1.1. 1998 sta se iz Kliničnega centra izločila SPS Psihiatrična klinika ter Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo (Golnik); tako je UKC Ljubljana leta 1998 imel 2.734 bolniških postelj. Število zaposlenih je na dan 31.12.1998 znašalo 6.027 oseb. V letu 1998 smo obravnavali 85.450 bolnikov in opravili 645.495 pregledov v specialistično ambulantni dejavnosti. Ležalna doba v letu 1998 je znašala 7,89 dni.

V prenovljene prostore nekdanje Vojne bolnice se je leta 2000 preselila Očesna klinika. V prostore Očesne klinike v glavni stavbi UKC Ljubljana se je leta 2003 iz Trnovega preselil Klinično oddelek za žilne bolezni; Trnovo pa je ustanovitelj Republika Slovenija odprodala. V letu 2009 je bila dokončno zgrajena in predana v uporabo nova Pediatrična klinika. Prav tako so bili v letu 2009 v novo Nevrološko kliniko premeščeni vsi bolniki s stare Nevrološke klinike in osrednje stavbe UKC Ljubljana.

UKC Ljubljana danes

Na dan 31. decembra 2009 je zavod zaposloval 7.461 zaposlenih, od tega 1.268 (17%) zdravnikov ter 3.214 (43%) medicinskih sester. Za kar 7 odstotkov vseh zaposlenih v UKC Ljubljana posebej zagotavljajo sredstva ostale organizacije: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) za usposabljanje in delo pripravnikov, sekundarijev in specializantov ter Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju: ARRS) za usposabljanje mladih raziskovalcev. Bolnišnica je imela meseca decembra 2009 skupaj 2.188 bolniških postelj, v bolnišnični obravnavi pa se je zdravilo 104.623 bolnikov. Število specialistično ambulantnih obiskov znaša 750.077;

ležalna doba v letu 2009 je 5,75 dni. Te številke uvrščajo UKC Ljubljana med največje bolnišnice v Srednji Evropi.

Zavod poleg zdravljenja najtežjih bolnikov v Sloveniji, skrbi za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti in ostalih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami izobražuje kadre vseh zdravstvenih poklicev. Po svoji visoki strokovnosti in usmerjenosti v terciar se UKC Ljubljana bistveno razlikuje od ostalih bolnišnic v Sloveniji, kar ga postavlja ob bok podobnim univerzitetnim bolnišnicam v razviti Evropi in ZDA.

PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA

V UKC Ljubljana so organizirane:

1. temeljna zdravstvena dejavnost, 2. dejavnosti skupnega pomena,

3. strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve.

(9)

1. Temeljna zdravstvena dejavnost:

Skladno z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center, Statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKC Ljubljana, je delo na področju temeljne zdravstvene dejavnosti organizirano na klinikah, kliničnih inštitutih, kliničnih oddelkih (v nadaljevanju: KO), centrih in službah ter centrih odličnosti. Centri in službe se oblikujejo za posamezna strokovna področja znotraj klinik, kliničnih inštitutov in oddelkov.

Centri odličnosti se ustanovijo za vrhunska, mednarodno uveljavljena področja dela.

UKC Ljubljana je ustanova, sestavljena iz 141 organizacijskih enot: klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov, centrov, služb in sektorjev. Na vseh teh ravneh potekajo tudi vse ključne odločitve povezane tako z oskrbo pacientov, kot tudi z razvojnim in raziskovalnim delom. Te odločitve so usklajene s cilji in usmeritvami na ravni UKC. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje planov dela, strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančnimi viri, vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti.

Klinike, ki imajo v sestavi več notranjih organizacijskih enot (kliničnih oddelkov) so: Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in Stomatološka klinika, ki jih vodijo strokovni direktor, glavna medicinska sestra in poslovni direktor; klinične oddelke pa vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre.

Samostojne klinike in klinični inštituti so: Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa.

Samostojne diagnostične enote so: Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za radiologijo, Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, ki imajo skupno poslovno upravljanje. Samostojne klinike vodita predstojnik in glavna medicinska sestra; diagnostične enote pa predstojnik.

Za posamezna strokovna področja se znotraj klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov oblikujejo centri in službe, ki jih vodijo vodje.

2. Dejavnosti skupnega pomena

Dejavnosti skupnega pomena so potrebne za izvajanje temeljnih dejavnosti. V okviru dejavnosti so za posamezna področja oblikovane službe, oddelki in enote. V dejavnosti sodijo: Lekarna, Reševalna postaja, Oskrbovalne službe, Služba bolniške prehrane in dietoterapije in Tehnično – vzdrževalna služba.

3. Strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve

Strateške službe nudijo strokovno podporo vodstvu UKC Ljubljana pri izvajanju nalog strateškega vodenja UKC Ljubljana. Vse službe v okviru strateškega upravljanja se organizacijsko vežejo v upravo zavoda in ji tudi neposredno odgovarjajo.

Za opravljanje dejavnosti strateškega upravljanja in poslovno administrativnih storitev so organizirani sektorji, službe, oddelki in enote na naslednjih področjih: splošnem, pravnem, kadrovsko–izobraževalnem, finančno–ekonomskem, komercialnem, informacijskem, strateške službe ter službe skupnega pomena.

(10)
(11)

ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA

Upravljanje in vodenje zavoda poteka v skladu s Statutom in Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih.

Svet UKC Ljubljana je organ upravljanja, ki ima 11 članov, od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, predstavnik Mestne občine Ljubljana in predstavnik uporabnikov oz. zavarovancev. Svet odloča o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja zavoda ter sprejema statut, programe dela, razvoja in nabav, investicij in naložb ter spremlja njihovo izvrševanje, sprejema finančni načrt in odloča o razporejanju presežkov prihodkov nad odhodki ter o drugih stvareh skladno s statutom zavoda. Člani Sveta zavoda v letu 2009:

1. Predstavniki ustanovitelja:

• mag. Elda Gregorič Rogelj (predsednica Sveta zavoda),

• dr. Maks Tajnikar,

• mag. Črtomir Časar,

• dr. Branko Mayr,

• Ksenija Mihovar Globokar, univ.dipl.prav.,

• mag. Andrej Baričič.

2. Predstavniki zaposlenih:

• Marko Alauf, inž. tel. (podpredsednik Sveta zavoda),

• Nika Škrabl, univ. dipl. soc. ped.,

• prim. Anton Kenig, dr. med.

3. Predstavnik Mestne občine Ljubljana:

• Jani Möderndorfer, 4. Predstavnik uporabnikov:

• mag. Jakob Ceglar.

Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki načrtuje, obravnava in usmerja strokovno dejavnost UKC Ljubljana upoštevaje strokovno samostojnost klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov v okviru njihovih strokovnih pooblastil.

Strokovni svet sestavljajo: strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni direktor UKC Ljubljana. Člani Strokovnega sveta v letu 2009:

• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.,višja svetnica (strokovna direktorica UKC Ljubljana),

• Erna Grabnar Kos, viš. med. ses. (glavna medicinska sestra UKC Ljubljana),

• doc. dr. Zlatko Fras, dr. med. (strokovni direktor Interne klinike),

• prof. dr. Martin Tonin, dr. med. svetnik (strokovni direktor Kirurške klinike),

• prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik (strokovni direktor Pediatrične klinike) od septembra 2009 dalje (pred septembrom: prof. dr. Ciril Kržišnik, dr. med., višji svetnik),

• doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik (strokovni direktor Ginekološke klinike),

• prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik (strokovni direktor Nevrološke klinike),

• akademik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. stom., višji svetnik, ambasador RS za znanost (predstojnik Stomatološke klinike),

• Tanja Planinšek Ručigaj dr. med. (predstojnica Dermatovenerološke klinike – predstavnica samostojnih klinik) od septembra 2009 dalje (pred septembrom: prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik),

• prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. (predstojnik Klinike za nuklearno medicino – predstavnik samostojnih kliničnih inštitutov).

Ožje vodstvo zavoda sestavljajo generalni direktor, strokovni direktor in glavna medicinska sestra. Kolegij generalnega direktorja se sestaja vsak ponedeljek v tednu; sestavljajo ga generalni in strokovni direktor s pomočniki ter glavna medicinska sestra zavoda.

Generalni direktor predstavlja in zastopa UKC Ljubljana ter organizira in vodi poslovanje zavoda. Za poslovni uspeh, uravnoteženje poslovnih in strokovnih interesov ter za zakonitost poslovanja odgovarja ustanovitelju ter predlaga temelje poslovne politike in načrte razvoja zavoda. Imenuje in razrešuje ga svet zavoda s soglasjem Vlade RS za dobo štirih let.

V mandatnem obdobju od 11.08.2009 do 10.8.2013 je generalni direktor zavoda mag. Simon Vrhunec. Generalni

(12)

direktor ima pomočnike za naslednja področja: za splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost, ekonomsko in finančno dejavnost, komercialno dejavnost ter za informatiko.

Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno dejavnost UKC Ljubljana, ter je odgovoren za uresničevanje strokovnega razvoja in povezovanja z ostalimi zdravstvenimi zavodi. Imenuje in razrešuje ga svet zavoda za dobo štirih let. V mandatnem obdobju od 18.4.2009 do 17.4.2013 je strokovna direktorica prof.dr. Brigita Drnovšek–

Olup, dr.med., višja svetnica. Strokovni direktor ima pomočnike za naslednja področja: za kakovost, izobraževanje, znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Glavna medicinska sestra načrtuje, organizira, vodi in nadzira dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe bolnikov in odgovarja za učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvene nege v skladu s sprejetimi cilji zavoda. Po določbah Statuta glavna medicinska sestra ni umeščena med organe upravljanja zavoda. V mandatnem obdobju od 17.7.2009 do 16.7.2013 je glavna medicinska sestra zavoda Ernestina Kos Grabnar, viš.med.ses. Glavna sestra ima pomočnike za naslednja področja: za izobraževanje, higiensko epidemiološko področje, področje vodenja kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi.

VODENJE KLINIK IN KLINIČNIH INŠTITUTOV

Za vodenje klinik in kliničnih inštitutov odgovarjajo predstojniki klinik in kliničnih inštitutov. Za več klinik oz. kliničnih inštitutov, ki jih vodijo predstojniki, se imenuje poslovni direktor. Klinike, ki imajo v svoji sestavi več notranjih organizacijskih enot, vodita poslovni in strokovni direktor klinike.

PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA

UKC Ljubljana je na dan 31.12.2009 zaposloval skupaj 7.461 zaposlenih, s čemer smo dosegli načrtovano zmanjšanje zaposlenih, predvideno s Finančnim načrtom za leto 2009 (zmanjšanje za 63 zaposlenih v primerjavi z dnem 31.12.2008). Število nezdravstvenega kadra se je na zadnji dan v decembru 2009 v primerjavi z istim datumom lanskega leta 2008 zmanjšalo za 150 zaposlenih oz. za 7,2%. Nezdravstveni kader se je po številu v največji meri zmanjšal v dejavnostih skupnega pomena (za 87 zaposlenih). Število zdravstvenega in nezdravstvenega kadra po področjih dela in po organizacijskih enotah (v nadaljevanju: OE) prikazuje tabela 1.

(13)

Tabela 1:Število zaposlenih po dejavnostih v UKC Ljubljana (razdelitev na zdravstveni in nezdravstveni del)

na dan 31.12.2008

na dan 31.12.2009

na dan 31.12.2008

na dan 31.12.2009

Interna Kl. 1.027 1.040 1.061 103,3 144 147 132 91,7

Kirurška Kl. 1.550 1.570 1.576 101,7 192 194 158 82,3

Nevrološka Kl. 265 244 269 101,5 33 44 34 103,0

Ginekološka Kl. 530 536 526 99,2 179 183 180 100,6

Pediatrična Kl. 464 457 467 100,6 90 90 92 102,2

Stomatološka Kl. 78 80 70 89,7 7 6 5 71,4

Dermatovenerološka Kl. 69 69 67 97,1 10 11 11 110,0

Kl. za inf.bol. in vroč. stanja 210 214 219 104,3 64 64 65 101,6

Očesna Kl. 149 154 151 101,3 27 27 28 103,7

Ortopedska Kl. 170 172 174 102,4 17 18 16 94,1

Kl. za otorino. in cervik. krg 119 123 118 99,2 21 21 22 104,8

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 15 16 20 133,3 6 6 6 100,0

Klinika za nuklearno medicino 57 58 59 103,5 17 17 17 100,0

Klinični inštitut za radiologijo 221 221 210 95,0 34 34 34 100,0

Klinični inšt. za klin. kemijo in biokemijo 118 120 120 101,7 13 13 12 92,3

Inštitut za med. rehabilitacijo 74 76 73 98,6 5 5 5 100,0

Vodenje samost. in diagnost. enot 0 0 0 0,0 2 2 2 100,0

Lekarna 83 83 80 96,4 18 19 17 94,4

Reševalna postaja 78 79 77 98,7 14 14 12 85,7

SUPAS* 23 22 27 117,4 282 287 282 100,0

Oskrbovalne službe 90 90 147 163,3 541 538 465 86,0

Služba bolniške prehrane in dietoterapije 14 14 15 107,1 163 165 162 99,4

Tehnično vzdrževalna služba 0 0 0 0,0 166 169 167 100,6

Sindikati 0 0 0 0,0 5 5 5 100,0

UKC Ljubljana 5.404 5.438 5.526 102,3 2.050 2.079 1.929 94,1

UKC - temeljna zdr. dej. (brez diagn.) 4.720 4.751 4.791 101,5 797 818 756 94,9

UKC - diagnostične OE 396 399 389 98,2 64 64 63 98,4

UKC - dejavnosti skupnega pomena 288 288 346 120,1 1.189 1.197 1.110 93,4

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

po stanju na zadnji dan v mesecu

Plan na dan 31.12.

2009

Št. zaposlenih Število zaposlenih

1 - Zdravstveni kader 2 - Nezdravstveni kader Plan na

dan 31.12.

2009

Indeks:

Re09/

Plan09 Indeks:

Re09/

Plan09

Opomba: *število in plan sodelavcev iz plačne skupine B (vodstvo zavoda) je iz tabele izločen

UKC Ljubljana je na dan 31.12.2009 zaposloval 534 (7%) zaposlenih, ki zavod ne bremenijo, ker so financirani iz drugih virov (ZZZS za usposabljanje in delo pripravnikov, sekundarijev in specializantov ter ARRS za usposabljanje mladih raziskovalcev); od tega je 469 zdravnikov (88%), med katerimi prevladujejo specializanti. Iz slike 1 in tabele 2 je razvidno, da zavzema področje zdravstvene nege in oskrbe največji delež (3.413 zaposlenih oz. 46%) vseh zaposlenih, od katerih prevladujejo zdravstveni tehniki in bolničarji (66%).

Druga največja skupina v zavodu po poklicnih skupinah je področje nezdravstvenih sodelavcev, ki zavzemajo 26 odstotni delež (1.929 zaposlenih): 935 zaposlenih (13%) na vseh organizacijskih enotah zavoda, 26 zaposlenih (0,3%) na področju informatike, 89 zaposlenih (1,2%) na ekonomskem področju, 45 zaposlenih (0,6%) na kadrovsko pravnem in splošnem področju, 54 zaposlenih (0,7%) na področju nabave, 164 zaposlenih (2,2%) na področju tehničnega vzdrževanja, 159 zaposlenih (2,1%) na področju prehrane, 457 zaposlenih (6%) na področju oskrbovalnih služb zavoda.

UKC Ljubljana je konec leta 2009 zaposloval 44 odstotkov zaposlenih od vključno višje stopnje strokovne izobrazbe delovnih mest naprej. Razmejitev zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbe glede na zasedena delovna mesta in delež posamezne stopnje izobrazbe v številu vseh zaposlenih je prikazan v tabeli 3.

(14)

Zdravniki in zobozdravniki 1.268

Refundirani 469 469

Zaposleni v breme zavoda 799 799

Nezdravstveni delavci skupaj 1.929

ZAPOSLENI V UKC LJUBLJANA

Farmacevtski delavci

1%

Zdravstvena nega 46%

Zdravniki in zobozdravniki

17%

Nezdravstveni delavci

26%

Ostali sodelavci iz drugih pl. sk.

10%

NEZDRAVSTVENI DELAVCI

Administraci ja 26%

Strokovni sodelavci in

ostali 74%

IZVAJALCI ZDRAVSTVENE IN

BABIŠKE NEGE

Diplomirani in višji negovalni

kader 34%

Zdravstveni tehniki in

bolničaji 66%

Slika 1: Struktura zaposlenih po področjih dela na dan 31.12.2009

Tabela 2: Predstavitev zaposlenih po skupinah profilov v UKC Ljubljana

Kader financiran

iz drugih virov

Kader v breme zavoda

Skupaj

1 2 3 4 5='3+4 6=5/1 7='5/2

I. ZDRAVNIKI IN ZDRAVSTVENA NEGA

(A+B) 4.566 4.600 490 4.191 4.681 102,5 101,8

A E1 - Zdravniki in zobozdravniki (1+2+3) 1.306 1.318 469 799 1.268 97,1 96,2

1 Zdravniki 1.251 1.263 459 755 1.214 97,0 96,1

2 Zobozdravniki 45 45 10 32 42 93,3 93,3

3 Zdravniki svetovalci 10 10 0 12 12 120,0 120,0

B E3 - Zdravstvena nega (ZN) 3.260 3.282 21 3.392 3.413 104,7 104,0

II. E2 - Farmacevtski delavci 99 99 0 103 103 104,0 104,0

III. E4 - Zdravstveni delavci in sodelavci 711 710 19 694 713 100,3 100,4

IV. Ostali delavci iz drugih plačnih skupin 35 36 25 10 35 100,0 97,2

V. J - Nezdravstveni delavci 2.050 2.079 0 1.929 1.929 94,1 92,8

7.461 7.524 534 6.927 7.461 100,0 99,2 Število

zaposlenih na dan 31.12. 2008 Plan na

dan 31.12.

2009

Število zaposlenih na dan

31.12. 2009 Indeks

Število 09/Število

08 Indeks Število 09/Plan

09

Skupaj (I. + II. + III. + IV. + V.) Struktura zaposlenih

Ker je kakovost organizacij premosorazmerna z ustrezno izobraženim in strokovno usposobljenim kadrom, so se ti primorani nenehno prilagajati spreminjajočim se potrebam. V UKC Ljubljana potekajo različni procesi izobraževanja:

stalno izobraževanje zaposlenih in vseh tistih, ki jih izobražujemo kot terciarna učna ustanova. Izobraževanje pa ne poteka samo na področju medicine in zdravstvene nege ter drugih specialnih področjih, ampak tudi na področjih, ki so pomembna za učinkovito vodenje in timsko delo. V Tabeli 4 je tako prikazano število zaposlenih po doseženi dejanski izobrazbeni ravni.

(15)

Tabela 3: Število zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbe glede na zasedena delovna mesta Stopnja

strokovne izobrazbe

Število zaposlenih na dan 31.12.2008

% v strukturi

(2008)

Število zaposlenih na dan 31.12.2009

% v strukturi

(2009)

I. 158 2 141 2

II. 703 9 675 9

III. 127 2 126 2

IV. 389 5 385 5

V. 2.904 39 2.880 39

VI. 501 7 441 6

VII. 2.048 27 2.074 28

VIII 694 9 739 10

Skupaj 7.524 100 7.461 100

Tabela 4: Število zaposlenih po dejansko doseženi izobrazbeni ravni

31.12.2008

% v strukturi

2008

31.12.2009

% v strukturi

2009 nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 151 2,0 140 1,9

nižja poklicna izobrazba 129 1,7 126 1,7

popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 1 0,0 1 0,0

popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 705 9,4 675 9,0

srednja poklicna izobrazba 396 5,3 387 5,2

srednja splošna izobrazba 2 0,0 6 0,1

srednja strokovna izobrazba 2.888 38,4 2.864 38,4

Vsota 4.272 56,8 4.199 56,3

višješolska izobrazba (prejšnja) 467 6,2 441 5,9

višja strokovna izobrazba 1 0,0 2 0,0

visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 1.091 14,5 1.163 15,6 visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 9 0,1 15 0,2 visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) 812 10,8 788 10,6

visokošolska univerzitetna izobrazba 0 0,0 1 0,0

specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) 15 0,2 14 0,2 specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja) 9 0,1 11 0,1

magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 40 0,5 36 0,5

Vsota 2.444 32,5 2.471 33,1

specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) 25 0,3 30 0,4 magisterij znanosti (prejšnji); državni pravniški izpit;

specializacija v zdravstvu 476 6,3 457 6,1

doktorat znanosti (prejšnji) 305 4,1 300 4,0

doktorat znanosti (tretja bolonjska stopnja) 2 0,0 4 0,1

Vsota 808 10,7 791 10,6

Skupna vsota 7.524 100,0 7.461 100,0

Skupine tar.

razredov Naziv dosežene izobrazbene ravni

Število zaposlenih na zadnji dan v letu

od I do vključno V

od VI do vključno VII

VIII in IX

(16)
(17)

POSLOVNO POROČILO

ZA LETO 2009

(18)
(19)

1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA

a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:

• Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),

• Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 23/05),

• Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl.US: U-I-291- 00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008),

• Določila Splošnega dogovora za leto 2008 in 2009 z aneksi,

• Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2009 z ZZZS.

b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila:

• Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08, 49/2009),

• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C),

• Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07),

• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08),

• Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št.

54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07 in 124/08),

• Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št.

134/03, 34/04, 13/05, 138/06 in 120/07),

• Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06 in 120/07),

• Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03),

• Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03),

• Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09),

• Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/2010).

c) Interni akti zavoda:

• Statut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,

• Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa v KC Ljubljana,

• Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi,

• Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave (2010),

• Pravilnik o delu na področju civilne obrambe, zaščite in varnosti,

• Pravilnik o dostopu, kriterijih za dodelitev ter odgovornosti, evidenci in nadzoru nad parkirnimi mesti v UKC Ljubljana (2009),

• Pravilnik o internem strokovnem nadzoru in Pravilnik o internih strokovnih nadzorih (2009),

• Pravilnik o izobraževanju delavcev UKC Ljubljana (2009),

• Pravilnik o izvajanju nagrajevanja redne delovne uspešnosti v UKC Ljubljana (2009),

• Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov (2009),

• Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela,

• Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti,

• Pravilnik o naročanju,

• Pravilnik o notranjem revidiranju,

• Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege v KC Ljubljana,

• Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKC Ljubljana (2009),

• Pravilnik o poslovanju s prepovedanimi drogami,

• Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic,

• Pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu zaposlenih,

(20)

• Pravilnik o priznanjih in zahvalah ter spominskih darilih v UKC Ljubljana,

• Pravilnik o prostovoljskem delu v UKC Ljubljana,

• Pravilnik o računovodstvu,

• Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest,

• Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni,

• Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb (2009),

• Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi (2009),

• Pravilnik o urejanju razmerij v samskih domovih UKC Ljubljana,

• Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva,

• Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v svet KC Ljubljana (sprememba 2009),

• Pravilnik o znanstvenoraziskovalnem delu v UKC Ljubljana,

• Pravila o službenih odsotnostih izven sedeža UKC Ljubljana,

• Pravila za izvajanje strokovnih srečanj, katerih organizator je UKC Ljubljana,

• Pravila o oddaji službenih stanovanj v najem,

• Pravila za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti (DEPO),

• Pravilnik o inovacijski dejavnosti,

• Poslovnik komisije za medicinsko etiko,

• Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi,

• Poslovnik za delo komisije za izbor najugodnejše ponudbe za javna naročila KC,

• Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkov,

• Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb (spremembe 2009),

• Navodilo o oddaji naročil male vrednosti,

• Ocena tveganja z izjavo varnosti,

• Organizacijska navodila za postopek kadrovanja (2009),

• Določila o poklicni odgovornosti zdravnika,

• Požarni red.

2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA

Predstavniki ustanoviteljev Sveta UKC Ljubljana so na drugi seji meseca marca 2009 oblikovali pet priporočil oz.

dolgoročnih smernic poslovanja, ki jih je vodstvo zavoda upoštevalo tudi pri pripravi finančnega načrta za leto 2009. Na podlagi omenjenih priporočil smo pripravili akcijski načrt, ki se nanaša na pet sklopov poslovanja:

1. Izboljšanje upravljanja,

2. Izboljšanje učinkovitosti dela: uvajanje normativov in izboljšav delovnih procesov, 3. Uvajanje javno dostopnega sistema kazalcev kakovosti,

4. Informacijsko podprt sistem javnega naročanja in obvladovanja materialnih stroškov, 5. Delo pri drugem delodajalcu in krepitev trženja.

V okviru omenjenega načrta smo predvideli posamezne aktivnosti, merila oz. kazalnike za spremljanje izvajanja aktivnosti, odgovorne osebe ter roke za izvedbo. Opis opravljenih aktivnosti v letu 2009 sledi v nadaljevanju.

3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV TER OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV

3.1. REALIZACIJA LETNIH CILJEV Priporočilo št. 1: Izboljšanje upravljanja

1. Krepitev decentralizacije upravljanja - postavitev jasnih ciljev na vseh ravneh vodenja in nadzor nad doseganjem:

Na podlagi 30. člena Statuta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana smo dne 16.3.2009 sprejeli Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKC Ljubljana, ki prinaša oblike organiziranosti zavoda. V pravilniku so podrobneje obravnavane in opisane organizacijske enote temeljnih dejavnosti zavoda, službe skupnega

(21)

pomena za zavod ter področje strateškega upravljanja zavoda. Pravilnik seznanja vodilne in vodstvene kadre UKC Ljubljana z njihovimi nalogami, pooblastili in odgovornostmi. Generalni direktor zavoda je na rednih tedenskih sestankih s poslovnimi direktorji klinik in kl. inštitutov obravnaval ter usklajeval tematike, ki so se nanašale na poslovanje zavoda.

Takoj z nastopom novega vodstva oz. generalnega direktorja UKC Ljubljana smo pristopili k programu sanacije. V mesecu septembru je vodstvo odgovorne na OE pozvalo k rednemu spremljanju in prilagajanju delovnega programa sprejetih letnih planov, predvsem za število bolnikov v akutni in neakutni obravnavi. Poslovni in strokovni direktorji klinik in kl. inštitutov so bili zadolženi za pripravo lastnih sanacijskih ukrepov, ki so jih tudi podpisali; ti ukrepi so bili predstavljeni na Svetu zavoda. Prav tako so redno mesečno spremljali njihovo realizacijo.

V okviru krepitve decentralizacije smo meseca novembra pristopili k pripravi planov za leto 2010 (delovni program in izkaz uspeha) po posameznih organizacijskih enotah, do ravni kliničnih oddelkov. Načrtovanje števila zaposlenih na zadnji dan v letu 2010 pa smo zaenkrat pričeli pripravljati na ravni organizacijskih enot.

Prav tako so v skladu z večjo decentralizacijo odgovorni posameznih organizacijskih enot (OE) v letu 2009 sledili postavljenim planom in delovnim programom ter ustrezno ukrepali na podlagi rednih mesečnih poročil posameznih enot o realizaciji delovnega programa, zaposlenosti in izkazov uspeha. V ta namen so se v nekaterih OE izvedle tudi reorganizacije. Lastni izkazi uspeha po klinikah in kl. inštitutih za leto 2009 so predstavljeni v prilogah k Letnemu poročilu.

2. Krepitev notranjih revizij:

Priporočilo iz akcijskega načrta uresničevanja petih priporočil Sveta zavoda UKC Ljubljana je stalna letna naloga Službe za notranjo revizijo. Plana dela rednih revizij zaradi velikega števila in obsega revizij v letu 2009 nismo v celoti dosegli;

izvedene aktivnosti so posebej opisane v poglavju 7.

3. Izboljšanje sistema obvladovanja dokumentacije strateških organov UKC Ljubljana, organov klinik in kliničnih inštitutov:

Akcijski načrt za izboljšanje upravljanja predvideva izdelavo enotne klasifikacije zapisnikov, vzpostavitev sistema arhiviranja zapisnikov na temeljnih organizacijskih nivojih ter opredelitev obveznih poti poročanja o sprejetih sklepih in dokumentih v zavodu, kar še nismo opravili. Ugotovljeno je, da je seznanjenost zaposlenih s strateškimi dokumenti ter operativnimi sklepi nezadovoljiva. Aktivnosti se bodo nadaljevale v letu 2010.

4. Usposabljanje managerskih struktur:

V letu 2009 je potekalo izobraževanje za vzpostavitev vodstvenih kompetenc in pridobivanju znanj, veščin in spretnosti vodenja višjega in srednjega nivoja vodilnih in vodstvenih delavcev, vključno s perspektivnimi kadri za opravljanje funkcij vodenja. Potekala so naslednja izobraževanja:

• program »Šola sodobnega vodenja« je potekal v treh sklopih (identiteta in avtoriteta v vodenju, odnos do sebe in drugih ljudi v vodenju s pomočjo ravnanja s čutili, komuniciranje in managementski konflikt): namen je vzpostavitev kompetenc in pridobitev znanj in spretnosti sodobnega vodenja vodilnih in vodstvenih delavcev,

• projekt po programu »Tehnike reševanja problemov«, je bil organiziran za vodilne in perspektivne kadre z namenom reševanja konfliktnih situacij,

• seminar »Europass učinkovito orodje za spremljanje in razvoj kadrov« za potrebe transparentnosti kvalifikacij in kompetenc v državah EU: predstavitev enotnih orodij prepoznavanja kompetenc v državah EU za potrebe načrtovanja karierne poti zaposlenih in zaposlitvenih postopkov,

• izobraževanje »Sodobni vodja v zdravstvu« je bil organiziran z namenom razvoja uspešnega vodstvenega sloga, z razvijanjem veščin za vodenje in upravljanje za višji in srednji management, ki želi utrditi svoja znanja in izpopolniti specifične organizacijske in timske spretnosti vodenja,

• program »Usposabljanje za srednji management zdravstvenih zavodov« za ciljno skupino vodstvenih kadrov na mandatnih delovnih mestih je doprinesel k pridobitvi znanj za dvig managerskih spretnosti in poslovnih znaj s področja zdravstva, zdravstvenega zavarovanja, managementa ter ekonomike in financ v smislu uresničevanja zastavljenih ciljev učinkovite zdravstvene organizacije v skladu s strategijo uspešne in učinkovite bolnišnice,

• mednarodni program »Health care management programme« za usposabljanje vodilnih vodstvenih kadrov s ciljem doseganja odličnosti v vodenju, ter usposabljanje zaposlenih s področja planiranja, kontrolinga in poslovnega informiranja,

• izobraževanje »Vodenje letnega razgovora« z zaposlenimi je bilo izvedeno v okviru akcijskega načrta Pilotskega projekta s ciljem postopne uvedbe letnih razgovorov v vseh OE zavoda. S tem bodo razgovori postali orodje procesa

(22)

učinkovitega vodenja in ravnanja z ljudmi pri komuniciranju s sodelavci, za tekoče in jasno postavljanje ciljev, ter definiranje pričakovanj (vključno z informacijo o uspešnosti posameznika).

5. Krepitev konkurenčnosti internih storitev:

UKC Ljubljana izvaja vrsto medicinskih in nemedicinskih storitev za lastne potrebe. S povečanjem te dejavnosti smo želeli v prvi vrsti zmanjšati stroške poslovanja in z boljšo organizacijo dela doseči tudi večjo učinkovitost dela. Naloga je bila, da poenotimo interne cene istovrstnih storitev, ki jih opravljajo različne enote. S tem smo dosegli, da naročniki naročajo storitve pri internih izvajalcih, ki so v danih razmerah zmožni opraviti storitev v najkrajšem času.

Poslovno zanimivo je bilo tudi povečevanje nezdravstvenih storitev, ki jih lahko opravimo z dano opremo, brez povečevanja stroškov dela. Pralnica Ginekološke klinike je tako od zunanjega naročnika prejela pranje perila za samski dom UKC Ljubljana in s tem povečala interni prihodek.

Velik del izobraževanja zaposlenih se opravi v okviru internega izobraževanja. To se izvaja na način, da zaposleni, ki pridobijo določena znanja v času šolanja oz. študija in na drugih eksternih izobraževanjih, prenašajo ta znanja na sodelavce. S tem smo dosegli, da se čas izobraževanja prilagodi delovnemu procesu, kar pomeni znižanje stroškov za ta namen.

Priporočilo št. 2: Izboljšanje učinkovitosti dela: uvajanje normativov in izboljšav delovnih procesov 1. Načrt uvedbe časovnih normativov za vse vrste del zdravstvenega osebja:

V prvi fazi izboljševanja učinkovitosti dela smo za področje dela zdravnikov opravili anketo na vzorcu redno zaposlenih zdravnikov specialistov ter zbrali podatke o dnevnih obremenitvah posameznikov z različnimi vrstami dejavnosti v rednem delovnem času. Vrste dejavnosti je za neoperativne in operativne stroke opredelila že Komisija za definiranje normativov in obseg dela na sekundarnem nivoju za zdravnike pri Ministrstvu za zdravje, v UKC Ljubljana pa smo jih dopolnili še z vrstami dejavnosti, ki jih kot univerzitetna inštitucija izvajamo: pedagoškim in znanstveno-raziskovalnim delom. Od 732 redno zaposlenih zdravnikov specialistov (v nadaljevanju zdravnikov) je izpolnjeno evidenco tedenske obremenitve oddalo 673 zdravnikov, kar predstavlja 92% vseh v analizo vključenih zdravnikov. Osnovna analiza dobljenih podatkov je pokazala, da obstajajo večje razlike v notranji strukturi dejavnosti med operativnimi in neoperativnmi dejavnostmi. V operativnih dejavnostih je delež raziskovalnega, pedagoškega in strokovno- administrativnega dela zanemarljiv, med tem, ko je na strani neoperativnih dejavnosti tem vrstam dela namenjenega več časa. V prihodnjem letu bomo opravili podrobnejšo analizo dobljenih podatkov po kliničnih oddelkih ter primerjali obremenitve med zaposlenimi tako znotraj enot, kot tudi med različnimi vrstami strok. Pri tem bi nam bilo v veliko pomoč sprejetje enotnih normativov za posamezne vrste dejavnosti na nivoju Republike Slovenije. Ko bo minister za zdravje sprejel normative, ki jih je pripravila Komisija pri Ministrstvu za zdravje bomo le te takoj pričeli vpeljevati v UKC Ljubljana.

Normativi morajo namreč biti enotni za vse terciarne ustanove v Republiki Sloveniji.

Za področje zdravstvene nege so kadrovski normativi in standardi pripravljeni. Dokument Opredelitev normativov in obsega dela v zdravstveni negi na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva je oblikovala skupina, ki jo je imenovalo Ministrstvo za zdravje v letu 2008; normativi in standardi čakajo na objavo na spletnih straneh MZ, da bo lahko podala svoje pripombe tudi strokovna javnost. Normativi za zdravstveno nego na področju specialistične ambulantne dejavnosti in funkcijske dejavnosti so odvisni od sprejetja normativov za zdravnike, saj gre v večini primerov za timsko obravnavo pacientov.

2. Izboljšanje poslovnih procesov zavoda in standardizacija dokumentacije: področje komercialne dejavnosti in Tehnično-vzdrževalna služba:

Cilj za leto 2009 je bil izvesti prvi korak k standardizaciji najpomembnejših poslovnih procesov in k enotni dokumentaciji.

V pripravi standardov naročanja je Tehnično-vzdrževalna služba skupaj s Komercialnim sektorjem izvedla nekaj javnih razpisov, ki že imajo elemente standardizacije. Nanašajo se na oddajo servisnih del za velike izvajalce glede vsebine del, preventivnega obdobnega servisiranja, stroškov, odzivnih časov odprave napak in cen storitev. Uvedene so torej začetne aktivnosti - izvaja se popis delovnih procesov.

4. Področje kliničnih poti in smernic:

S pripravo kliničnih poti in smernic smo nadaljevali tudi v letu 2009. Osredotočili smo se predvsem na analizo obstoječih kliničnih poti in smernic in se posvetili uvajanju enotne vsebinske strategije ter kazalnikov kakovosti za celoten UKC Ljubljana. V ta namen je bila oblikovana Delovna skupina za pripravo kliničnih poti v UKC Ljubljana z nalogo, da preuči

(23)

sedanje stanje ter pripravi enotna izhodišča in navodila za oblikovanje. UKC Ljubljana je v letu 2009 pripravil številne smernice in klinične poti, ki so natančneje predstavljene v Strokovnem poročilu za leto 2009. Ker do sedaj nismo imeli enotnih navodil za pripravo smo se odločili, da k temu pristopimo sistematično. Pričeli smo z uvajanjem enotnih izhodišč in navodil za oblikovanje kliničnih poti in smernic ter v zvezi s tem organizirali izobraževanja na klinikah in kliničnih oddelkih. Izobraževanja potekajo po predvidenem razporedu na vseh enotah UKC Ljubljana. Z izobraževanjem bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu. Zaradi tega pa bo potrebno v prihodnjem letu obstoječe klinične poti in smernice prevrednotiti oziroma jih pripraviti v skladu z enotnimi navodili.

5. Področje optimizacije procesov dela s profesionalnim pristopom na dveh kliničnih oddelkih: KO za kardiologijo in KO za urologijo:

V letu 2009 smo zaključili projekt konsolidacije laboratorijske dejavnosti: povezali smo 4 laboratorije (Hematološki, Biokemični, Koagulacija in Urgentni) v 24 urni centralni laboratorij. Ob konsolidaciji laboratorijev smo poenotili in optimizirali procese dela in uredili enoten sprejem biološkega materiala ter sledljivost poti od sprejema do izdaje izvida. V skladu s tem smo nadgradili obstoječi laboratorijski informacijski sistem (LIS) in povezave z obstoječimi bolnišničnimi informacijskimi sistemi. V KO za kardiologijo je tako vzpostavljena elektronska povezava z omenjenimi laboratoriji (kakor tudi z radiološko dejavnostjo in dejavnostjo Klinike za Nuklearno medicino). Definirali in pripravili smo računalniške predloge za anamneze in statuse.

6. Dopolnitev pravilnika o delovnem času in pravil za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti (DEPO):

Zaradi izboljšanja učinkovite izrabe delovnega časa so bile v letu 2009 pripravljene Spremembe Pravilnika o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa v UKC Ljubljana, ki pa še niso usklajene in sprejete, kakor tudi še ne spremembe Pravil za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti (DEPO).

7. Racionalizacija postopkov izvedbe najpogostejšega SPP oz. delovnega opravila:

Nalogo racionalizacije najpogostejših SPP opravil je opravila večina klinik v smislu izdelave oz. standardizacije kliničnih poti in protokolov ter racionalizacije stroškov na podlagi strokovne zahtevnosti posameznih postopkov. S tem smo tudi zmanjšali nekatere ležalne dobe oz. dneve hospitalizacije bolnikov.

Klinike, ki so opravile to nalogo so:

• Kirurška klinika (KO za travmatologijo, KO za abdominalno kirurgijo, KO za kirurške okužbe, KO za kirurgijo srca in ožilja, KO za torakalno kirurgijo, KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline, KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo, KO za travmatologijo, KO za nevrokirurgijo, KO za urologijo),

• Nevrološka klinika,

• Pediatrična klinika (KO za hematologijo in onkologijo, KO za nefrologijo, KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo),

• Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL),

• Očesna klinika,

• Ortopedska klinika.

Ležalna doba UKC Ljubljana se je tako skrajšala iz 6,00 dni v letu 2008 na 5,75 dni v letu 2009.

8. Vzpostavitev informacijske infrastrukture za nadgradnjo poslovnega informacijskega sistema:

Cilj za leto 2009 je bil izpeljava javnega razpisa za nakup strežnikov. Cilj je uresničen. V letu 2009 je bil izveden javni razpis za nabavo strežniške računalniške opreme in adaptacijo sistemskega prostora. Adaptacija sistemskega prostora je bila zaključena v novembru 2009. Poleg gradbenih del so bili prenovljeni električni in komunikacijski vodi, urejeno je bilo neprekinjeno napajanje za strežniško strojno opremo, inštalirana je bila tudi nova klimatska naprava. Fizična inštalacija strežniške strojne opreme je bila zaključena v decembru 2009. Pretežni del strežniške strojne opreme predstavlja sklad dveh visoko zmogljivih strežnikov, visoko zmogljivo diskovno polje, sistem za zaščito podatkov in nekaj manjših strežnikov. Vzpostavljena infrastruktura zagotavlja razpoložljivost sistema brez enojne točke odpovedi, vse ključne komponente sistema so podvojene, v primeru odpovedi ene komponente prevzame breme druga. Tehnična informacijska infrastruktura bo namenjena nadaljnji prenovi poslovnega informacijskega sistema, in sicer rešitvi za planiranje delovnega razporeda in evidentiranje prisotnosti s prenosom v obračun plač ter sistemu za poslovno obveščanje in dimenzijsko planiranje. Inštalacija sistemske programske opreme skupaj s prenosom podatkov in poslovnega informacijskega sistema na novo strežniško opremo bo predvidoma izvedena do maja 2010. S tem bo zagotovljena boljša odzivnost, stabilnost in večja varnost sistema. Tehnična informacijska infrastruktura bo namenjena

(24)

tudi izvajanju novega zdravstvenega informacijskega sistema, ki vključuje podporo on-line sistema kartice zdravstvenega zavarovanja. Javni razpis za prenovo zdravstvenega informacijskega sistema je bil prav tako izveden v letu 2009, pogodba z izvajalcem je bila podpisana v oktobru 2009. Zagon novega zdravstvenega informacijskega sistema je načrtovan v juliju 2010. Na stari strežniški opremi bo vzpostavljen testni sistem, ki bo na voljo zahtevam poslovnega in zdravstvenega informacijskega sistema.

9. Vzpostavitev tehnične infrastrukture za elektronsko evidentiranje delovnega časa in razporede dela:

Cilj za leto 2009 je bil uspešno izpeljan javni razpis za nabavo naprav in opreme za evidentiranje delovnega časa, ter implementacija. Elektronsko evidentiranje delovnega časa mora biti nadgradnja sistema za Planiranje delovnega razporeda in evidentiranje prisotnosti. Implementacija sistema za Planiranje delovnega razporeda in evidentiranje prisotnosti je zaradi neustrezne informacijske infrastrukture prestavljen v leto 2010. Aktivnosti so zastale zaradi pozne dodelave in predelave prostorov za namestitev strežnikov.

10. Zagotavljanje delovne discipline (dosledno spoštovanje internih pravilnikov in razporedov dela):

Izpolnjevanje razporedov dela in evidence prisotnosti se nadzira z internimi revizijskimi pregledi; na pomanjkljivosti ali morebitne kršitve se odgovorne na organizacijskih enotah redno opozarja. Poleg tega so odgovorni na posameznih organizacijskih enotah poskrbeli za izboljšave v okviru lastnega področja dela.

Področje delovne discipline ureja tudi Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb v UKC Ljubljana, ki smo ga sprejeli dne 21.12.2009 ter Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi (področje, ki ga pravilnika urejata, je predstavljeno v priporočilu št. 5: Urejanje razmerij z javnimi in zasebnimi zavodi glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri drugih delodajalcih).

Priporočilo št. 3: Uvajanje javno dostopnega sistema kazalcev kakovosti 1. Kazalniki kakovosti in poslovne učinkovitosti:

V letu 2009 smo v okviru delovne skupine predstavnikov izvajalcev in s sodelovanjem z ZZZS ter MZ pristopili k dopolnitvi oz. pregledu Kazalnikov učinkovitosti poslovanja ter pripravi dopolnitev k osnovnim Navodilom za izpolnitev vprašalnika za leto 2009. Tako smo poleg nekaterih manjših sprememb na področju operativne dejavnosti sprejeli novo metodologijo spremljanja te dejavnosti, ter izračun kazalnikov. Kazalniki poslovne učinkovitosti, katerih spremljanje je po Splošnem dogovoru obvezno, so predstavljeni v prilogi tega Letnega poročila. V okviru Splošnega dogovora spremljamo tudi šest kazalnikov kakovosti, ki so predstavljeni v poglavju 6.3.

Poleg omenjenih kazalnikov se spremljajo še kazalniki kakovosti Zdravniške zbornice Slovenije: abdominalna kirurgija (operacija žolčnika), očesna klinika (operacija katarakte), ginekologija (standardna prvesnica), torakalna kirurgija (operacija), ginekologija (OBMP), travmatologija (zlom kolka). Kazalniki se obdelajo v okviru Zdravniške zbornice, objavlja pa jih vodja projekta Kakovost v zdravstvu Slovenije.

Za projekt PATH (ang. »Performance Assessment Tool for quality improvement in Hospitals«) so oblikovani naslednji kazalniki, ki jih izračuna Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) iz lastnih podatkovnih zbirk: delež carskih rezov, smrtnost zaradi možganske kapi, smrtnost zaradi akutnega miokardnega infarkta (AMI), delež dnevnih kirurških obravnav, trajanje hospitalizacije, dojenje ob odpustu.

2. Zadovoljni bolniki:

V letu 2009 smo prenovili vprašalnik za spremljanje zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo.

Sodelovali smo pri pripravi informacijske podpore za obdelavo omenjenih vprašalnikov ter izvedli testno obdelavo na posameznih klinikah. Poleg tega smo izdelali Protokol spremljanja zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo. S sistematično sprotno obdelavo omenjenih vprašalnikov z enotno informacijsko podporo spletne aplikacije

»Sweetsurveys« bomo pričeli v letu 2010. Za boljše počutje bolnikov smo skrbeli tudi z organizacijo prostovoljnega dela.

V Uradu za pritožbe in pohvale uporabnikov storitev UKC Ljubljana je v letu 2009 prispelo 236 obravnav, od tega 8 (3%) zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, 132 pritožb in 56 pohval. Ostalih 40 obravnav se je nanašalo na različna obvestila, opozorila, vprašanja, pojasnitve in podobno. V letu 2009 smo obravnavali 73,5% več obravnav, kot v letu 2008, iz česar sklepamo, da je osveščenost bolnikov glede uveljavljanja pravic, ki jim iz naslova zdravstvenega varstva pripadajo, večja. Primerjava med letoma po posameznih skupinah obravnav je v naslednji tabeli.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

- izvršni odbor društva: Ema Banič (Višja šola za zdravstvene delavce v Ljubljani), Anja Borjančič (Zdravstveni dom Postojna), Bojana Golob (Univerzitetna pediatrična

3 Služba za pljučne bolezni, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija.. 4 Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne

REGISTER ZA SPREMLJANJE OTROK Z ŽIVČNO-MIŠIČNIMI BOLEZNIMI Pediatrična klinika je skupaj s Kliničnim inštitutom za medicinsko genetiko in Nevrološko kliniko UKC Ljubljana postala

(1) Služba za pljučne bolezni, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija.. (2) Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko,

Pri tem smo upoštevali zatečeno stanje (RIZDDZ NIJZ16, januar 2017). Tako so v izračunih pod kategorijo diplomirana medicinska sestra, upoštevane tudi vse višje medicinske

KLINIKA ZA ORL IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO 60 01 Hospitalni oddelki Zdravnik Specialist 617 KLINIKA ZA ORL IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO 60 01 Hospitalni oddelki Zdravnik

Samostojne klinike in klinični inštituti so: Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za

Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika, Negovalni oddelek, Stomatološka klinika, Dermatovenerološka klinika, Klinika