Ekonomsko ogledalo
Ekonomske analize/december 2007 št. 12, Vol. XIII
Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd).
Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra.
Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili:
Lejla Fajić (Aktualno, Bruto domači proizvod), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, Denarni trg – krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela, Prebivalstvo Slovenije 2006–2007), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Notranja trgovina, Turizem), Barbara Ferk (Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva, Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami 2000–2007), Tanja Čelebič (Nadaljnje izobraževanje).
Odgovarja: Boštjan Vasle, direktor.
Odgovorni urednik: Luka Žakelj.
Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje.
Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar.
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman.
Distribucija: Katja Ferfolja.
Tisk: Tiskarna Štrok.
Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.
Naklada: 500 izvodov.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si
Distribucija: publicistika.umar@gov.si
Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.
Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities.
© UMAR, 2007.
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Vsebina
Ekonomsko ogledalo UMAR
številka 12/2007 str. 2
Aktualno V letu 2007 pričakovana najvišja gospodarska rast po osamosvojitvi, letna
inflacija 5,6-odstotna str. 3
Mednarodno okolje Visoka inflacija v evroobmočju in ZDA posledica visoke rasti cen hrane in nafte str. 4 Bruto domači proizvod Izvoz in investicije tudi v tretjem četrtletju glavna generatorja gospodarske rasti str. 5 Ekonomski odnosi s tujino Prispevek izvoza cestnih vozil k skupni rasti blagovnega izvoza se je v tretjem
četrtletju leta 2007 povečal na 41,3 % str. 6
Cenovna gibanja in politika Novembrska inflacija je bila zaznamovana z rastjo cen tekočih goriv str. 7 Denarni trg –
varčevanje prebivalstva Vloge prebivalstva so oktobra na mesečni ravni upadle prvič v letu 2007 str. 8 Denarni trg – krediti Postopna krepitev izpostavljenosti prebivalstva valutnemu tveganju str. 9
Trg dela Ugodne razmere na trgu dela se še nadaljujejo str. 10
Plače Rast plač v zasebnem sektorju oktobra visoka tudi zaradi izrednih izplačil str. 11 Predelovalne dejavnosti Oktobra ponoven pospešek rasti industrijske proizvodnje str. 12
Notranja trgovina Rast dodane vrednosti tudi v tretjem četrtletju izjemno visoka str. 13
Turizem Dobri rezultati v glavni turistični sezoni str. 14
Zasebna potrošnja in
zadolženost prebivalstva V tretjem četrtletju se je okrepila večina tekočih kazalnikov potrošnje str. 15 IZBRANE TEME
Nadaljnje izobraževanje V obdobju 2001/02–2005/06 se je najbolj povečala vključenost v programe za
potrebe poklicnega dela str. 19
Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami 2000–2005
Razlike v deležih izdatkov za hrano in stanovanje med gospodinjstvi z najnižjo
in gospodinjstvi z najvišjo porabo so se v obdobju 2000–2005 povečale str. 20–21
Prebivalstvo Slovenije 2006–2007
Število prebivalcev se že tretje leto povečuje predvsem zaradi visokega
selitvenega prirasta str. 22–23
Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).
Izbrani konjunkturni kazalci, rast v %
Zadnji podatek
V primerjavi s prejšnjim
mesecem
z istim obdobjem predhodnega leta zadnji
podatek
predzad.
podatek
predpredz.
podatek
Industrija, vrednost industrijske proizvodnje X 9,8 8,2 7,8 8,6
Predelovalne dejavnosti X 9,6 9,5 9,0 9,9
Oskrba z elektriko, plinom, vodo X 6,4 -9,5 -9,3 -9,5
Vrednost opravljenih gradbenih del, realno X 13,1 23,4 26,0 30,5
Izvoz blaga (nominalno)1 X 8,0 17,7 18,8 17,7
Uvoz blaga (nominalno)1 X 5,6 20,2 20,2 20,3
Realni efektivni tečaj2 X 0,6 2,0 1,8 1,8
Bruto plača na zaposlenega, realno X 2,9 2,4 2,5 2,7
Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 X -0,1 11,4 11,5 11,4
Javnofinančni prihodki, realno XI 1,5 4,5 4,5 3,6
Število formalno delovno aktivnih X 0,6 3,5 3,5 3,5
Število registriranih brezposelnih XI -1,6 -17,2 -17,6 -17,9
Število prostih delovnih mest XI -23,2 7,9 7,6 5,7
V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem
Stopnja registrirane brezposelnosti, v % X 7,4 7,2 7,4
V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4
Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % XII 0,4 5,6 5,6 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih
(domači trg), v % XI 0,4 6,2 6,8
Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1 plačilno-bilančna statistika. 2 Tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin. V izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska). Uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003.
Izvoz je dvojno tehtan. 3 Medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu. 4 Skupaj v zadnjih 12 mesecih.
Aktualno
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 3Gospodarska rast tudi v tretjem četrtletju 2007 ostaja visoka, njena struktura pa podobna kot v prvi polovici leta. V tretjem četrtletju je bila gospodarska rast 6,3-odstotna in je bila še nekoliko višja kot v drugem
četrtletju. Glavna dejavnika gospodarske rastiostajata izvoz, katerega prispevek k rasti BDP se je v tretjem
četrtletju še povečal in investicije, čeprav se jenjihov prispevek nekoliko zmanjšal. Rast zasebne in državne potrošnje kljub rahli krepitvi ostajata umirjeni.
Povečanje izvoza v tretjem četrtletju je bilo eno izmed najvišjih v zadnjih desetih letih. Konjunktura v EU je bila tudi v tretjem četrtletju relativno visoka, saj se je gospodarska rast ohranila na ravni iz drugega
četrtletja (2,5 %; nedesezonirano), bila pa je nižja kot vprvem
četrtletju 2007 (3,4%). V nekaterih novih
članicah EU je bila rast v tretjem četrtletju celo nekolikonad predpostavko Jesenske napovedi, podobno pa se pričakuje tudi na letni ravni. Ob koncu tretjega četrtletja je slovenski izvoz na Češko, Madžarsko in Poljsko že presegel izvoz v te države v celem letu 2006 (gl. str. 4).
Zelo močno spodbudo k rasti blagovnega izvoza pa je predstavljal izvoz cestnih vozil, ki se je v tretjem
četrtletju močno okrepil in predstavljal kar dobrih 40 %nominalne rasti blagovnega izvoza (gl. str. 5 in 6).
Na strani domače potrošnje glavni dejavnik rasti ostajajo investicije. Njihovo povečanje je bilo v tretjem
četrtletju nekoliko nižje kot v prvi polovici leta, na kar jenajbolj vplivala nizka rast investicij v transportno opremo, ki je bila zlasti v drugem četrtletju deloma zaradi nakupov enkratne narave izjemno visoka (realno prek 50-odstotna). Postopoma se v letu 2007 krepi rast zasebne potrošnje, ki pa ostaja skromnejša kot lani. Po drugi strani je krepitev nakazovala večina kratkoročnih kazalnikov, ki pa so bili vse leto na bistveno višji ravni kot leto prej. Krepijo se zlasti nakupi trajnih in poltrajnih dobrin, med njimi zlasti prodaja osebnih avtomobilov, kar potrjujeta njihov visok uvoz in povečano število registracij (gl. str. 6 in 13).
Rast dodane vrednosti se je umirila na visoki ravni.
Z visoke ravni se postopno upočasnjujeta rast v gradbeništvu in predelovalni industriji. Ugodna gibanja so se nadaljevala v tržnih storitvah, v javnih storitvah pa se je rast dodane vrednosti umirila pod vplivom gibanj v dejavnosti izobraževanja in zdravstva (gl. str. 5).
Ohranjanje rasti bruto domačega proizvoda na visoki ravni tudi v tretjem četrtletju in prvi podatki za
četrto četrtletje nakazujejo, da bo gospodarskarast v letu 2007 višja, kot smo pričakovali pri pripravi Jesenske napovedi (5,8 %). Na to vplivajo ugodnejša izvozna gibanja ter višje investicije v gradbeništvu od pričakovanih. Visoko aktivnost v gradbeništvu pričakujemo tudi v zadnjem četrtletju, deloma zaradi ohranjanja za gradnjo ugodnih vremenskih razmer. Za proizvodnjo predelovalnih dejavnosti, vrednost opravljenih gradbenih del in blagovno menjavo so na voljo že tudi podatki za oktober, ki vsi izkazujejo visoko rast. Rast proizvodnje
predelovalnih dejavnostih, ki je bila v septembru na medletni ravni skromna (3,1 % realno), je v oktobru ponovno poskočila in znašala 12,8 %. Največje povečanje proizvodnje v tem mesecu sta dosegli avtomobilska in kemična industrija (gl. str. 12). Tudi v gradbeništvu, kjer je bila aktivnost v septembru po desezoniranih podatkih najnižja v zadnjih šestih mesecih, se je ta v oktobru povečala, in sicer izraziteje v gradnji inženirskih objektov in manj v gradnji stavb, kjer je bila močnejša umiritev prisotna že v tretjem četrtletju.
Skupna vrednost opravljenih gradbenih del je bila oktobra realno za 9 % višja, kot v istem mesecu 2006.
Prav tako se je oktobra ob pospešitvi menjave s
članicami EU okrepila medletna rast izvoza blaga (na15,9 % z 10,6 % v septembru, nominalno) in uvoza blaga (na 19,0 %, s 17,5 %; gl. str. 6). Gospodarska rast v Sloveniji bo tako že drugo leto zapored za približno dvakrat presegla gospodarsko rast ocenjeno za evrsko območje (2,6 %).
Ugodne razmere na trgu dela, ki so bile prisotne v tretjem
četrtletju se nadaljujejo tudi v oktobru innovembru. Rast formalno delovno aktivnih je bila v tretjem
četrtletju 3,6-odstotna in se je nadaljevala tudioktobra, ko je bilo število zaposlenih za 3,7 % višje kot oktobra 2006. Število zaposlenih se je močno povečalo v gradbeništvu in v tržnih storitvenih dejavnostih, po večletnem upadanju pa tudi v predelovalnih dejavnostih.
Po oktobrskem sezonskem povišanju brezposelnosti se je novembra število brezposelnih ponovno zmanjšalo. V primerjavi z novembrom 2006 je bilo brezposelnih manj za 13,3 % (gl. str. 10).
V oktobru so bila izplačana že tudi prva izredna izplačila iz naslova uspešnosti, tj. trinajste plače in božičnice. Oktobrska izplačila so lahko le časovno zgodnejša kot običajno, lahko pa to nakazuje, da bo tudi njihov obseg konec leta nekoliko večji, kot je bilo ocenjeno v Jesenski napovedi. Največji delež zaposlenih, ki so prejeli izredna izplačila je bil v finančnem posredništvu, nadpovprečen pa tudi v industriji in gradbeništvu. V desetih mesecih je bila nominalna rast bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju 6,6-odstotna in v javnem sektorju, kjer je bila tudi v letu 2007 uskladitev plač z inflacijo le delna, 4,1- odstotna (gl. str. 11).
V letu 2007 so se cene življenjskih potrebščin
zvišale za 5,6 %. K pospešku inflacije v letu 2007,
značilnem za Slovenijo (z 2,8 % na 5,6 %) kot za druge
članice evrskega območja (z 1,9 % na 3,1 %) so največprispevale višje cene hrane in tekočih goriv za prevoz in
ogrevanje. Skupni prispevek višjih cen hrane k inflaciji v
Sloveniji je lani dosegel visokih 2,2 o. t., medtem ko je v
letu 2006 znašal 0,7 o. t. Višje cene tekočih goriv pa so
lani k inflaciji prispevale 0,9 o. t., medtem ko predlani le
0,3 o. t. Poleg tega je uvedba evra v začetku leta po
naši oceni k inflaciji prispevala približno 0,3 o. t. Brez
omenjenih povišanj bi inflacija v letu 2007 ostala
primerljiva z doseženo v letu 2006.
Mednarodno okolje
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 4 Realna rast BDP, v % Q1 20071 Q2 20071 Q3 20071 2006 20072 20082 20092ZDA 1,5 1,9 2,8 2,9 2,2 2,0 2,2
EMU 3,2 2,5 2,7 2,9 2,6 1,9 2,0
Madžarska 2,6 1,6 1,2 3,9 1,8 2,6 3,8
Češka 6,3 6,2 6,1 6,4 6,1 4,6 4,9
Poljska 6,7 6,6 5,8 6,1 6,5 5,6 5,2
Vir podatkov: Eurostat, OECD. Opombi: 1 Medletno desezonirano. 2 Napoved OECD Economic Outlook (december 2007).
V tretjem četrtletju 2007 se je gospodarska rast v evroobmočju in v ZDA okrepila; novembra se je občutno dvignila inflacija. V tretjem četrtletju je prišlo do rahle pospešitve gospodarske rasti v evroobmočju in v ZDA (gl. tabelo). Vendar bo po mnenju OECD vpliv finančne krize viden predvsem v letu 2008, zaradi česar so znižali napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto za vse svoje članice. Zaradi visokih rasti cen hrane in nafte je medletna inflacija v evroobmočju novembra znašala 3,1 % (po prvi oceni je bila enako visoka tudi decembra), kar je največ po maju 2001, v ZDA pa 4,3 %. Ekonomije se tako soočajo z možnostjo nižje gospodarske rasti zaradi posledic zloma trga drugorazrednih hipotek v ZDA in hkrati z višjo inflacijo. Ameriška centralna banka je zato decembra ponovno znižala ključno obrestno mero za 0,25 o. t., ki zdaj znaša 4,25 %. To je celo odstotno točko nižje kot pred izbruhom finančne krize v avgustu. ECB je decembra še naprej pustila svojo ključno obrestno mero nespremenjeno na 4,0 %. Zaradi pomanjkanja likvidnosti na finančnih trgih je pet centralnih bank (ameriška, evropska, angleška, kanadska in švicarska) sredi decembra najavilo usklajen ukrep, s katerim so bankam ponudili finančna sredstva za zadovoljitev kratkoročnih likvidnostnih potreb po bolj ugodnih pogojih. Decembra se je apreciacija evra proti dolarju ustavila, vendar je bil povprečni mesečni tečaj (1,4570 EUR/USD) za 10,3 % višji kot decembra 2006. Povprečni letni tečaj je leta 2007 znašal 1,3705 EUR/USD, kar je 9,2 % več kot povprečje leta 2006.
Pomen Madžarske, Češke in Poljske v naši zunanji trgovini se je krepil tudi v letu 2007. Njihov delež v našem skupnem izvozu je iz 7,5 % v letu 2006 v prvih devetih mesecih leta 2007 poskočil na 9,0 %, nominalna vrednost izvoza v tem obdobju pa je že za 3,2 % presegla vrednost celotnega izvoza v te države iz leta 2006.
V prvih treh četrtletjih leta 2007 je gospodarska rast na Češkem in Poljskem ostala visoka, v letih 2008 in 2009 se pričakuje njena umiritev. Čeprav se v obeh državah rast BDP umirja iz četrtletja v četrtletje (gl. tabelo), bo na
letni ravni verjetno višja od naših jesenskih predpostavk.
Glavna dejavnika gospodarske rasti na Češkem in Poljskem sta investicije, ki na primer na Poljskem rastejo z okrog 20-odstotno stopnjo že pet četrtletij zapored, ter zasebna potrošnja, ki jo podpirata občuten padec brezposelnosti in visoka rast plač. Na Češkem še naprej ostaja visoka tudi rast izvoza (motorna vozila), medtem ko se je na Poljskem v zadnjih dveh četrtletjih rast izvoza umirila. Zaradi visokega domačega povpraševanja v obeh državah ostaja visoka tudi rast uvoza. V prihodnjih dveh letih se bo tako na Češkem kot na Poljskem gospodarska rast v primerjavi z letom 2007 rahlo umirila. Na Češkem bo umiritev posledica pričakovane nižje rasti zasebne potrošnje zaradi vpliva napovedanih fiskalnih ukrepov na kupno moč gospodinjstev (dvig DDV, trošarine na tobak, uvedba novih okoljskih davkov). Na Poljskem bo nižja gospodarska rast posledica pričakovane umiritve v rasti investicij. V obeh državah je v oktobru in novembru zaradi visokih rasti cen hrane in nafte prišlo do pospešitve inflacije. Ta bo verjetno ostala visoka tudi v prvi polovici leta 2008; na Češkem že zaradi omenjenih fiskalnih ukrepov, na Poljskem pa zaradi rasti stroškov dela na enoto proizvoda in napovedanega 20,0-odstotnega dviga minimalnih plač.
Na Madžarskem se je v letu 2007 ob nadaljevanju nizke rasti domačega povpraševanja rast BDP še umirila, v prihodnjih dveh letih pa pričakujejo rahlo okrepitev. Na zasebno potrošnjo negativno vplivajo znižanje socialnih in zdravstvenih transferjev ter dvig DDV in reguliranih cen, krčenje javnih investicijskih programov pa vpliva na nižjo rast investicij, tako da gospodarska rast temelji le na visoki rasti izvoza. V letih 2008 in 2009 se bo rast postopno okrepila, saj se pričakuje postopna krepitev rasti zasebne potrošnje zaradi višje rasti plač v letih 2007 in 2008 ter predvsem investicij zaradi dotoka sredstev iz EU. Na rast naj bi še naprej ugodno vplival izvoz, kar pa bo odvisno od vpliva finančne krize na gospodarsko rast v glavnih trgovinskih partnericah.
Graf: Napoved medletne realne rasti BDP po četrtletjih, v %
0 1 2 3 4 5 6 7 8
Q1 2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2007 Q1 2008 Q2 2008 Q3 2008 Q4 2008
Vir podatkov: Eastern Consensus Forecasts (november 2007).
Opomba: Q1 2007 - Q3 2007 dejanski podatki, Q4 2007 - Q4 2008 napovedi.
ZDA EMU Madžarska
Češka Poljska
Bruto domači proizvod
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 5 Stopnje rasti na medletni ravni, realno v %1Q1 06 Q2 06 Q3 06 Q4 06 Q1 07 Q2 07 Q3 07
Bruto domači proizvod 5,4 5,1 6,1 6,3 7,2 6,0 6,3
Zasebna potrošnja 4,6 4,3 4,6 2,8 2,1 2,3 2,7
Državna potrošnja 4,6 4,5 3,8 4,6 1,1 0,8 2,0
Bruto investicije 4,1 4,8 16,2 13,5 20,0 26,6 19,4
Bruto investicije v osnovna sredstva 4,7 4,7 11,0 12,3 21,2 21,8 17,7 Spremembe zalog in vrednostni predmeti2 0,0 0,1 1,4 0,7 0,4 1,2 0,8
Izvoz blaga in storitev 17,2 11,6 8,1 13,0 14,7 13,2 15,8
Uvoz blaga in storitev 15,6 10,7 10,3 12,3 14,1 16,9 17,4
Vir podatkov: SURS. Opomba: 1nedesezonirani podatki. 2Prispevek k rasti BDP, v odstotnih točkah.
Gospodarska rast tudi v tretjem četrtletju 2007 ostaja visoka, njena struktura pa podobna kot v prvi polovici leta. Gospodarska rast se že od tretjega četrtletja 2006 ohranja na ravni prek 6 %, k njej pa največ prispevata visoka in stabilna rast izvoza ter investicij.
Ob nadaljevanju ugodne mednarodne konjunkture je na ohranjanje visoke rasti izvoza v tretjem četrtletju vplival močno povečan izvoz cestnih vozil. Po primerljivih nedesezoniranih podatkih je bila gospodarska rast v EU v tretjem četrtletju medletno enaka kot v drugem (2,5 %), medčetrtletno pa se je še nekoliko pospešila.
Povečanje izvoza blaga in storitev v tretjem četrtletju je bilo večje kot v drugem, pri tem je rast izvoza storitev, ki pod vplivom pospešene rasti izvoza skupine ostalih storitev že celo leto močno presega gibanja v letu 2006, še nekoliko presegla rast izvoza blaga. Med posameznimi skupinami proizvodov po SMTK je na višjo medletno nominalno rast izvoza blaga v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem največ prispeval povečan izvoz cestnih vozil (od tega je okoli 74 % osebnih avtomobilov), ki je predstavljal kar dobrih 40 % nominalne rasti blagovnega izvoza v tretjem četrtletju. Povišala se je še rast izvoza medicinskih in farmacevtskih izdelkov ter električnih strojev in naprav, pri večini ostalih skupin proizvodov pa se je rast izvoza v tretjem četrtletju umirila (gl. tudi str. 6).
Na strani domače potrošnje kljub okrepitvi zasebne in državne potrošnje glavni dejavnik rasti ostajajo investicije. Po prek 20-odstotni realni rasti v prvi polovici leta se je rast investicij v osnovna sredstva v tretjem četrtletju sicer znižala, zlasti zaradi nižje rasti investicij v opremo in stroje in nekoliko tudi zaradi nižje rasti gradbenih investicij. Med investicijami v opremo in stroje je bil padec realne rasti izrazit pri transportni opremi (s 53,2 % na 7,6 %), medtem ko se rast investicij v drugo opremo in stroje ni bistveno znižala in v vseh treh četrtletjih dosega 10–11 %. Že od tretjega četrtletja 2006 beležimo tudi visok
prispevek spremembe zalog h gospodarski rasti. Rast zasebne potrošnje se v letu 2007 postopoma krepi, vendar kljub temu ostaja bistveno nižja kot v letu 2006 (gl. str. 15).
Kljub okrepitvi relativno nizka ostaja tudi potrošnja države.
Rast uvoza blaga in storitev je bila tudi v tretjem četrtletju visoka. Ohranjanje rasti uvoza na visoki ravni že celo leto je povezano z visoko rastjo uvoza proizvodov vmesne porabe ter opreme in strojev, kar je posledica visoke rasti izvoza in investicij, ter z uvozom cestnih vozil (kjer okoli 50 % predstavlja uvoz osebnih avtomobilov, del uvoza pa predstavljajo deli za domačo avtomobilsko industrijo). Uvoz cestnih vozil je k skupni nominalni rasti uvoza blaga v drugem in tretjem četrtletju prispeval skoraj 30 %, še v prvem četrtletju pa 15 % (gl. str. 6).
Na nižjo rast dodane vrednosti v tretjem četrtletju je vplivalo zlasti znižanje rasti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Medletna rast dodane vrednosti (DV) je v tretjem četrtletju znašala 6,2 % (v drugem 6,6 % in v prvem 7,2 %). Upočasnitev rasti predelovalnih dejavnosti in gradbeništva so nakazovali že tekoči podatki. Gradbeništvo je, kljub precej nižji rasti DV kot v polletju (za 10 o. t.), po upočasnitvi, ki je bila večja pri gradnji stavb kot pri gradnji inženirskih objektov, še vedno najhitreje rastoča panoga (16,8 %), medtem ko predelovalne dejavnosti kljub postopni upočasnitvi aktivnosti ohranjajo najpomembnejši prispevek h gospodarski rasti (1,7 o. t.). V tržnih storitvah so se nadaljevala ugodna gibanja. Rast dodane vrednosti v trgovini (G; gl. str. 13), prometu (I) in poslovnih storitvah (K) se je še pospešila, v ostalih dejavnostih pa je bila na podobni ravni kot v polletju. Nekoliko nižja je bila rast javnih storitev (L-P), kjer se ob nizkih stopnjah rasti zaposlenosti že dlje časa upočasnjuje oziroma ohranja na nizki ravni zlasti rast DV izobraževanja (M) in zdravstva (N).
Graf: Struktura rasti BDP
-12 -9 -6 -3 0 3 6 9 12 15 18
Q1 2006
Q2 Q3 Q4 Q1
2007
Q2 Q3
Vir podatkov : SUR S, preračuni U MAR .
Prispevek k rasti BDP, o.t.
0 1 2 3 4 5 6 7 8
Rast BDP, v %
U v oz blaga in storitev
Izv oz blaga in storitev Sprem em be zalog in v redn. predm eti Bruto inv esticije v osnov na sredstv a Potrošnja držav e
Zasebna potrošnja BD P (desna os)
Ekonomski odnosi s tujino
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 6 Plačilna bilanca Slovenije, I–X 2007, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–X 2006Tekoče transakcije 21.634,9 22.588,4 -953,4 -398,5
Blagovna menjava (FOB) 16.553,2 17.703,0 -1.149,8 -673,4
Storitve 3.531,4 2.499,3 1.032,0 791,0
Dohodki od dela in kapitala 858,5 1.414,7 -556,2 -346,4
Tekoči transferi 691,8 971,4 -279,5 -169,9
Kapitalski in finančni račun 9.690,9 -8.509,5 1.181,4 519,6
Kapitalski račun 202,5 -228,1 -25,6 -42,7
Kapitalski transferi 201,7 -225,2 -23,5 -42,7
Patenti, licence 0,8 -2,9 -2,2 0,0
Finančni račun 9.488,4 -8.281,4 1.207,0 562,3
Neposredne naložbe 787,2 -843,7 -56,5 -100,6
Naložbe v vrednostne papirje 1.053,3 -2.908,1 -1.854,8 -831,8
Finančni derivativi 0,0 -23,7 -23,7 -18,4
Ostale naložbe 7.552,4 -4.505,9 3.046,5 694,4
Terjatve 15,5 -4.462,0 -4.446,5 -1.589,0
Obveznosti 7.536,9 -43,9 7.493,0 2.283,4
Mednarodne denarne rezerve 95,5 0,0 95,5 818,6
Statistična napaka 0,0 -228,0 -228,0 -121,0
Vir podatkov: BS. Opomba: 1 Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.
Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je v desetih mesecih leta 2007 medletno povečal za 554,9 mio EUR, kar je bilo večinoma posledica naraščajočega primanjkljaja v trgovinski bilanci. Slednji se je medletno povečal za 476,4 mio EUR (gl. tabelo). Precej se je povečal presežek v storitveni bilanci, večinoma zaradi večjega neto prihodka iz naslova potovanj. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so najbolj povečala neto plačila obresti domačih poslovnih bank. V bilanci tekočih transferjev sta se okrepila tako primanjkljaj ostalih sektorjev (ostali transferi, zavarovanja, nakazila zdomcev) kot tudi primanjkljaj državnega sektorja.
Po podatkih za prva tri četrtletja 2007 se je rast izvoza cestnih vozil iz četrtletja v četrtletje povečevala. Rast se je na medletni ravni povečala s 17,4 % v prvem na 60,7 % v tretjem četrtletju, njihov delež v skupnem blagovnem izvozu pa s 15,2 % na 16,1 %. Poleg rasti izvoza cestnih vozil je, sicer z različno četrtletno dinamiko, k skupni rasti blagovnega izvoza pomembno prispevala tudi rast izvoza strojev za splošno uporabo, medicinskih in farmacevtskih izdelkov, električnih strojev in naprav, kovinskih izdelkov ter železa in jekla (gl.
graf). Omenjene skupine industrijskih proizvodov so prispevale kar dve tretjini k 17,2-odstotni skupni rasti blagovnega izvoza v treh četrtletjih leta 2007.
Tudi pri uvozu blaga je bila rast uvoza cestnih vozil v tretjem četrtletju najvišja. Do občutnega pospeška je prišlo v drugem četrtletju, ko je bila medletna rast uvoza cestnih vozil z 51,0 % več kot enkrat višja kot v prvem četrtletju, v tretjem četrtletju pa se je še okrepila in je dosegla 55,7 %. Delež cestnih vozil v skupnem blagovnem uvozu se je povečal z 12,3 % v prvem na 12,9 % v tretjem četrtletju. K skupni rasti blagovnega uvoza v prvih devetih mesecih leta 2007 (19,2 %)
so največ prispevale iste skupine industrijskih proizvodov po SMTK kot pri izvozu. Slednje kaže na visoko stopnjo znotrajpanožne menjave. Na visoko nominalno rast uvoza so večinoma vplivala količinska gibanja izvoza in bruto investicije v osnovna sredstva. Na medletni ravni se je okrepil tudi uvoz strojev in opreme, kar kaže na povečevanje proizvodnih kapacitet slovenskih podjetij.
Visoka medletna rast izvoza storitev se je v tretjem četrtletju še okrepila. K 22-odstotni nominalni rasti je največ prispevala rast izvoza nekaterih vrst storitev, ki temeljijo na znanju in višji dodani vrednosti (posredovanje, razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve ter finančne storitve). Njihova rast se je povečala z 59,6 % v prvem na 62,8 % v tretjem četrtletju. Okrepila se je tudi rast izvoza transportnih storitev, in sicer z 12,8 % na 19,9 %. Rast izvoza potovanj se je postopoma zniževala (z 18,0 % na 14,4 %), a je bila še vedno na precej višji ravni kot v letu 2006. Skupni izvoz storitev se je v treh četrtletjih leta 2007 medletno nominalno povečal za 21,8 %.
Rast uvoza storitev je še naprej visoka, vendar zaostaja za rastjo izvoza. Na medletni ravni se je uvoz storitev v tretjem četrtletju povečal za 17,1 %. K skupni rasti so največ prispevale razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve (njihova rast se je okrepila iz 12,7 % v prvem na 61,7 % v tretjem četrtletju). Dinamika rasti uvoza transportnih storitev (19,5 % v prvem in 21,0 % v tretjem četrtletju) je bila podobna dinamiki rasti blagovnega uvoza. Uvoz potovanj je v tretjem četrtletju upadel (-1,2 %, v prvem četrtletju je bila rast 9,6- odstotna). Skupni uvoz storitev se je v treh četrtletjih leta 2007 medletno nominalno povečal za 17,1 %.
Graf: Prispevki posameznih skupin proizvodov k skupni nominalni rasti blagovnega izvoza, v odstotnih točkah
0 5 10 15 20
Q1 2007 Q2 2007 Q3 2007
Prispevek k rasti izvoza, v o. t.
Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.
Ostalo Cestna vozila
Električni stroji,aparati in naprave Industr.stroji za splošno uporabo, neomejeni
Kovinski izdelki Železo in jeklo
Medicinski in farmacevtski izdelki
Cenovna gibanja in politika
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 7Indeksi cen
2006 2007
XII 2006/
XII 2005
Φ (I 06–XII 06)/
Φ (I 05–XII 05)
XI 2007/
X 2007
XI 2007/
XI 2006
Φ (X 06–XI 07)/
Φ (X 05–XI 06) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 102,8 102,5 100,9 105,7 103,4
Blago 102,1 102,0 101,2 106,0 102,9
Goriva in energija 103,9 108,2 104,0 110,3 102,6
Drugo 101,7 100,5 100,6 105,0 103,0
Storitve 104,3 103,4 100,3 105,0 104,5
Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,0 102,5 100,9 105,8 103,5
Regulirane cene1 102,1 105,8 102,9 107,8 102,3
Energija 103,7 108,0 104,2 110,1 102,2
Drugo 97,9 100,2 100,0 102,3 102,6
Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 102,7 102,8 100,7 103,4 102,2 - brez hrane in energije 102,0 101,2 100,4 104,0 102,5 Cene industrijskih proizvodov: - domači trg 102,8 102,3 100,4 106,8 105,1
- EMU 106,3 102,6 100,0 101,1 105,5
Cene življenjskih potrebščin v EMU 101,9 102,2 100,5 103,1 102,0 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun
UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi.
V novembru se je inflacija še nekoliko povišala. V primerjavi z oktobrom je bila medletna inflacija višja za 0,6 o. t. in je znašala 5,7 %, na mesečni ravni pa so se cene povišale za 0,9 %. K tej rasti je več kot polovico prispevala rast cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje.
Kljub temu da je trenutna visoka inflacija prehodne narave, ker je v pretežni meri rezultat več enkratnih zunanjih šokov, pa se nevarno krepijo inflacijska pričakovanja.
Novembrska inflacija je bila zaznamovana z rastjo cen tekočih goriv. Cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje so se v novembru skupaj povišale za 6,6 %, k mesečni inflaciji so prispevale 0,5 o. t. Skupni prispevek rasti teh cen k inflaciji je v enajstih mesecih leta 2007 znašal 0,9 o. t. (lani 0,3 o. t.). Poleg tekočih goriv so se v novembru pričakovano podražila tudi oblačila in obutev (za 2,9 %), kar je inflacijo povišalo za 0,2 o. t. Po drugi strani se po večmesečni rasti cene hrane v novembru niso spremenile.
Proti koncu leta so se povišala tudi inflacijska pričakovanja. V prvih enajstih mesecih leta 2007 so se cene v Sloveniji povišale za 5,2 %, v istem obdobju leta 2006 pa za 2,3 %. Glavna dejavnika pospešene inflacije pri nas in v drugih članicah EMU še naprej ostajata rast cen hrane in tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. K domači inflaciji sta skupaj prispevala približno polovico, nekaj manj pa k novembrski 3,1-odstotni medletni inflaciji v evroobmočju. Gre za zunanje cenovne šoke, ki
so poleg silnic ponudbe in povpraševanja med drugim posledica geopolitičnih in vremenskih dejavnikov.
Neposredni vpliv posameznega zunanjega šoka na domačo splošno rast cen je kratkoročen. Ne glede na to, da sta oba dejavnika, tako pa tudi trenutna visoka inflacija, prehodna, more več zaporednih zunanjih cenovnih šokov obdržati inflacijo na višji ravni dalj časa, kar lahko okrepi domača inflacijska pričakovanja. To potrjujejo tudi anketni podatki SURS, ki kažejo, da večina potrošnikov pričakuje zdajšnjo stopnjo domače rasti cen tudi v prihodnje. Če se ta pričakovanja upoštevajo pri mehanizmih oblikovanja plač v gospodarstvu (usklajevanje rasti plač z izmerjeno rastjo cen življenjskih potrebščin), bi se domača inflacija vgradila v sistem in postala trdovratna, njeno zniževanje na ravnovesno raven (okoli 3 %) pa dolgotrajno.
V novembru so se podražili industrijski proizvodi domačih proizvajalcev. Na domačem trgu so cene industrijskih proizvodov zrasle za 0,4 %, v enajstih mesecih letos pa za 6,2 %. Najvišje povišanje cen (13,3 %) je SURS v tem obdobju zabeležil pri energentih (elektrika), ki so tudi glavni dejavnik skupne rasti cen industrijskih proizvodov. Cene surovin so se povišale za 6,7 %, proizvodi za široko porabo za 4,6 %, za investicije pa za 1,0 %. V istem obdobju so se cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev na tujem trgu povišale za 0,3 %, medtem ko so se njihove cene v novembru v primerjavi z oktobrom znižale za 0,2 %.
Graf: Delež anketiranih, ki pričakujejo, da se bo inflacija v prihodnje ohranila na doseženi ravni
20 25 30 35 40 45 50
mar.
06 apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar.
07 apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov.
%
Vir podatkov: SURS.
Denarni trg – varčevanje prebivalstva
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 8 Prihranki prebivalstvav bankah in vzajemnih skladih domačih upravljalcev
Nominalni zneski, v mio EUR Nominalne stopnje rasti, v % 31. XII 2006* 31. X 2007 31. X 2007/
30. IX 2007
31. X 2007/
31. XII 2006*
31. X 2007/
31. X 2006*
Celotni prihranki v bankah, skupaj 11.451,3 12.243,1 -0,1 6,9 11,4
Prihranki v domači valuti, skupaj 7.181,3 11.847,4 0,0 n.s. n.s.
Vloge čez noč1 3.730,9 5.203,6 -4,0 n.s. n.s.
Kratkoročne vloge 2.558,1 4.709,6 4,2 n.s. n.s.
Dolgoročne vloge 677,2 1.233,4 -0,4 n.s. n.s.
Vloge na odpoklic 215,0 700,8 4,9 n.s. n.s.
Devizni prihranki, skupaj 4.270,0 395,7 -2,5 n.s. n.s.
Vloge čez noč1 1.794,3 153,6 -5,7 n.s. n.s.
Kratkoročne vloge 1.877,1 175,9 -1,5 n.s. n.s.
Dolgoročne vloge 474,4 43,6 0,0 n.s. n.s.
Vloge na odpoklic 124,2 22,6 9,9 n.s. n.s.
Vzajemni skladi 1.967,3 2.967,1 1,8 50,8 70,1
Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombe: 1 vpogledne vloge. * Zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki iz preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni.
Po umirjanju mesečnih stopenj rasti vlog prebivalstva v bankah v prejšnjih dveh mesecih je v oktobru njihov obseg v letu 2007 prvič upadel.
Takšno gibanje je posledica upada deviznih vlog, ki se zmanjšujejo že peti mesec zapored, medtem ko je obseg evrskih vlog stagniral prvič v letu 2007. Kljub temu se je medletna rast vlog prebivalstva v bankah že tretji mesec zapored ohranila na približno isti ravni, rast v prvih desetih mesecih leta 2007 pa je več kot dvakrat presegla rast iz primerljivega obdobja v letu 2006.
Skupni neto tokovi so tako v desetih mesecih dosegli 791,9 mio EUR in so bili kar 1,2-krat višji kot v primerljivem obdobju leta 2006.
Glede na ročnostno strukturo vlog se še naprej nekoliko močneje krepijo vezane vloge, ki so rasle že sedmi mesec zapored. Še septembra so bile glede na vrednost neto tokov najpomembnejše vloge na odpoklic (v prvih desetih mesecih 384,2 mio EUR), v oktobru pa so z mesečnim neto prilivom v višini 185,6 mio EUR to vlogo prevzele kratkoročne vloge, katerim se je v zadnjih mesecih tudi nekoliko bolj povečala obrestna mera. Na osnovi podatkov Banke Slovenije ocenjujemo, da se je zato del vpoglednih vlog, ki so likvidnejše, prelil med kratkoročne depozite. Vezane vloge so tako v desetih mesecih dosegle kar 16,2-
odstotno rast, medtem ko je bila v istem obdobju lani rast 4,2-odstotna.
Po umirjanju v tretjem četrtletju so se neto prilivi v vzajemne sklade v oktobru kljub nekoliko nižjemu mesečnemu donosu ponovno okrepili. Njihova mesečna vrednost je bila približno na ravni desetmesečnega povprečja, v desetih mesecih leta 2007 pa so dosegli vrednost 422,2 mio EUR, kar je 3,6- krat več kot v primerljivem obdobju leta 2006 in dosega dobro polovico neto prilivov vlog prebivalstva v banke.
Skoraj 85 % vseh neto vplačanih sredstev je bilo naloženih v bolj tvegane delniške sklade, 10-odstotni delež so presegli tudi uravnoteženi skladi, medtem ko je bilo zanimanje vlagateljev za druge sklade precej skromnejše. Mesečna rast sredstev v upravljanju je bila oktobra na najnižji ravni v zadnjih osmih mesecih, kar pa je predvsem posledica nižjih donosnosti, ki so v veliki meri odraz mednarodne finančne krize. V desetih mesecih leta 2007 se je obseg sredstev v vzajemnih skladih povečal za dobro polovico. Kljub visoki rasti je v Sloveniji v vzajemnih skladih še vedno naloženih relativno malo prihrankov, saj je v tovrstnih naložbah le približno 1.500 EUR na prebivalca, medtem ko je v razvitejših državah ta znesek tudi do nekajkrat višji.
Graf: Gibanje obrestnih mer za vezane depozite
2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0 5,5
maj 05 jun. 05 jul. 05 avg. 05 sep. 05 okt. 05 nov. 05 dec. 05 jan. 06 feb. 06 mar. 06 apr. 06 maj 06 jun. 06 jul. 06 avg. 06 sep. 06 okt. 06 nov. 06 dec. 06 jan. 07 feb. 07 mar. 07 apr. 07 maj 07 jun. 07 jul. 07 avg. 07 sep. 07 okt. 07
Vir podatkov : BS.
V %
Gospodinjstv a, v ezane v loge, do 1 leta
Gospodinjstv a, v ezane v loge, nad 1 do 2 leti Vloge na odpoklic z najav o do 3 m esece Vloge na odpoklic z najav o nad 3 m esece
Denarni trg – krediti
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 9Obseg kreditov domačih bank
Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 2006* 31. X 2007 31. X 2007/
30. IX 2007
31. X 2007/
31. XII 2006*
31. X 2007/
31. X 2006
Krediti skupaj 20.193,3 25.773,6 2,5 27,6 32,3
Krediti v domači valuti 7.457,5 24.039,1 2,3 n.s. n.s.
Krediti podjetjem in NFI 4.066,8 17.831,8 2,5 n.s. n.s.
Krediti prebivalstvu 2.896,4 5.688,5 1,7 n.s. n.s.
Krediti državi 494,3 518,9 1,4 n.s. n.s.
Devizni krediti 12.735,8 1.734,5 5,3 n.s. n.s.
Krediti podjetjem in NFI 10.091,3 799,2 5,8 n.s. n.s.
Krediti prebivalstvu 2.484,3 918,1 5,0 n.s. n.s.
Krediti državi 160,1 17,2 -0,2 n.s. n.s.
Krediti prebivalstvu po namenu 5.380,7 6.606,6 2,1 22,8 26,4
Potrošniški krediti 2.286,6 2.684,5 1,6 17,4 19,9
Stanovanjski krediti 1.955,8 2.550,3 2,5 30,4 36,8
Ostalo 1.138,3 1.371,8 2,5 20,5 22,1
Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombi: NFI – nedenarne finančne institucije; *zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni.
Zadolževanje nebančnih sektorjev pri domačih bankah se še naprej krepi. Po septembrski stagnaciji se je skupna medletna rast obsega kreditov nekoliko okrepila in ponovno dosegla najvišjo vrednost, odkar imamo primerljive podatke (od leta 2005). K rasti še naprej največ prispeva zadolževanje podjetij in NFI ter prebivalstva. Država je v oktobru kredite pri domačih bankah sicer neto najemala, vendar je v preteklih mesecih tovrstne kredite neto odplačevala, tako da je bil njen prispevek k skupni medletni rasti v oktobru negativen. Okrepilo se je tako zadolževanje v obliki evrskih kot tudi deviznih kreditov, razmerje v neto tokovih pa še naprej ostaja razmeroma stabilno, saj je dobrih 85 % neto tokov kreditov v evrih. Banke so v desetih mesecih leta 2007 neto odobrile kredite domačim nebančnim sektorjem v višini 5.580,3 mio EUR, kar je za dobri dve tretjini več kot v primerljivem obdobju leta 2006.
Podjetja in NFI so v oktobru ponovno nekoliko okrepili obseg zadolževanja. Močno se je okrepila rast kreditov za ostale namene, ki so na medletni ravni dosegli 81,7-odstotno rast. V to skupino se uvrščajo tudi krediti, namenjeni financiranju prevzemov drugih družb.
Rahlo se je okrepila tudi rast kreditov za obratna sredstva, medtem ko se je rast kreditov za investicije umirjala že drugi mesec zapored (42,1 %). Neto tokovi kreditov podjetij in NFI so bili v desetih mesecih leta 2007 na ravni 4.472,8 mio EUR, kar je za 82,5 % več kot v primerljivem obdobju leta 2006.
Rast kreditov prebivalstva je tudi v oktobru ostala
stabilna (gl. graf). Nekoliko večje odstopanje smo v namenski strukturi opazili pri potrošniških kreditih, saj se je njihova medletna stopnja rasti povzpela na 19,9 %.
Okrepila se je tudi rast kreditov za ostale namene, medtem ko se je rast obsega stanovanjskih kreditov še naprej postopoma umirjala in je že 6,2 odstotne točke nižja kot ob koncu preteklega leta. Takšno gibanje je predvsem posledica visoke osnove, saj so bili neto tokovi tovrstnih kreditov v desetih mesecih leta 2007 za slabo petino višji kot v primerljivem obdobju leta 2006.
Prebivalstvo je valutnemu tveganju izpostavljeno bolj kot podjetja in NFI, saj neto tokovi obrestno ugodnejših deviznih kreditov predstavljajo približno tretjino celotnega neto zadolževanja prebivalstva. V obsegu se je njihov delež v desetih mesecih letos povišal za 3,5 odstotne točke, na 13,8 %. Neto tokovi kreditov prebivalstvu so v desetih mesecih leta 2007 dosegli vrednost 1.225,9 mio EUR in s tem za skoraj 30 % presegli vrednost iz primerljivega obdobja leta 2006.
Čeprav Slovenija več kot trikrat presega povprečno
rast kreditov v EMU, se zaradi razmeroma nizke osnove le postopoma približujemo obsegu zadolženosti nebančnega sektorja v EMU. Slovenija je v letu 2006 v primerjavi z EMU dosegla dobro polovico vrednosti kreditov glede na BDP (66,3 %, EMU: 128,9 %). Ob predpostavki, da bo medletna rast obsega kreditov tako doma kot tudi v EMU do konca leta 2007 ostala nespremenjena, se bo ta razkorak v tem letu znižal na približno dve petini.
Graf: Medletne stopnje rasti kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem
Trg dela
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 10Izbrani kazalci trga delovne sile
V tisoč Rast v %
I–XII 2006 X
2006 XII 2006
X 2007
X 2007/
IX 2007
I–X 2007/
I–X 2006
Φ 2006/
Φ 2005 A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 910,7 915,0 911,3 934,0 0,9 1,5 0,6
B
Formalno delovno aktivni* 824,8 833,7 833,0 864,5 0,6 3,5 1,4
Zaposleni v podjetjih in organizacijah 675,1 681,6 681,7 705,2 0,7 3,0 1,3
Zaposleni pri fizičnih osebah 66,5 68,5 67,5 71,8 0,5 5,2 1,7
Samozaposleni (vključno s kmeti) 83,3 83,6 83,8 87,5 -0,3 5,8 2,1
C
Registrirani brezposelni 85,8 81,3 78,3 69,5 4,3 -17,6 -6,6
Ženske 47,0 44,9 42,6 38,0 3,4 -17,2 -4,9
Starejši od 40 let 39,7 38,2 37,7 36,1 -0,4 -7,0 -0,9
Brezposelni več kot 1 leto 41,9 41,0 39,7 35,3 0,7 -12,9 -3,6 D
Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 9,4 8,9 8,6 7,4 - - -
Moški 8,9 7,2 7,1 6,0 - - -
Ženske 12,0 11,0 10,5 9,2 - - -
E Prosta delovna mesta 19,0 19,5 15,9 24,4 5,7 7,6 12,3
Za določen čas, v % 75,3 77,9 76,4 76,4 - - -
F
Nove zaposlitve 13,0 14,7 9,1 18,2 -0,9 1,8 13,8
Z nižjo izobrazbo 3,9 4,1 2,6 4,9 2,8 4,7 19,4
S srednjo izobrazbo 7,1 8,6 5,2 10,6 -2,4 0,6 13,8
Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 2,0 1,3 2,7 -3,0 0,6 4,3
Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *Delovno aktivni po administrativnih virih.
Ugodne razmere na trgu dela se še nadaljujejo. Rast zaposlenosti se je oktobra nadaljevala po enaki stopnji kot septembra (po desezoniranih podatkih se je celo okrepila).
Najvišja rast (1,4 %) je bila tokrat v poslovnih storitvah, preko 1 % pa spet v gradbeništvu in tudi v trgovini. Stopnja registrirane brezposelnosti se je ob povečanem številu brezposelnih zaradi vsakoletne jesenske prijave srednješolcev oktobra povečala na 7,4 %. Število registriranih brezposelnih se je novembra zmanjšalo, vendar razmeroma manj kot novembra 2006.
Število delovno aktivnih je bilo oktobra 2007 na medletni ravni višje že za 3,7 %. Največ je k temu prispevala visoka rast zaposlovanja v gradbeništvu, kjer je bilo oktobra zaposlenih že 12,1 % več delavcev kot oktobra 2006. Novo zaposleni v gradbeništvu so bili predvsem tujci.
Ti se zaposlujejo tudi v deficitarnih poklicih v predelovalnih dejavnostih, prometu, trgovini in gostinstvu. Vlada je morala zato decembra že drugič v letu 2007 povišati kvoto delovnih dovoljenj za tujce, tokrat na 29.500.
Ugodna gibanja na trgu dela potrjujejo tudi podatki ankete o delovni sili. Število delovno aktivnih po anketi se je v tretjem četrtletju ponovno povečalo, na medletni ravni za 3,3 %, kar je nekoliko manj kot po statističnem registru delovno aktivnih (3,6 %). Anketa namreč ne zajame v Sloveniji zaposlenih tujcev, katerih število se je v letu 2007 močno povečalo. Po podatkih SURS se je število delovno aktivnih po anketi najbolj povečalo med tistimi, ki delajo
prek študentskih servisov, med pomagajočimi družinskimi člani in osebami, ki so zaposlene pri obrtnikih. Po drugi strani se je število brezposelnih po anketi zmanjšalo, na medletni ravni za 11 tisoč ali 19,0 %, stopnja anketne brezposelnosti pa je padla na 4,5 %, kar je najmanj, odkar jo merimo. Stopnja brezposelnosti moških (3,7 %) je bila višja kot v drugem četrtletju (gl. graf), je pa še vedno precej nižja od stopnje brezposelnosti žensk (5,4 %).
Po sezonskem povečanju oktobra se je število registriranih brezposelnih novembra znižalo za 1,6 %, na 68.355. Delo je izgubilo 4.269 zaposlenih (183 manj kot oktobra in 687 manj kot novembra 2006), dobilo pa 4.102 brezposelnih (171 manj kot oktobra in 882 manj kot novembra 2006). Število brezposelnih se je iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve brezposelnih (vključno s prepisi med evidencami), zmanjšalo za 2.540 oseb (kar je 1.324 manj kot pred enim letom). Več kot polovica tega odliva je bila zaradi prehoda v šolanje, upokojitev ali drugo neaktivnost.
Število potreb po delavcih in realiziranih novih zaposlitev se je novembra zmanjšalo. Prvih je bilo 18.716, kar je 23,2 % manj kot oktobra, drugih pa 13.590 oz. 25,5 % manj kot oktobra. To zmanjšanje je sicer sezonske narave, vendar je bilo letos precej večje kot prejšnja leta, kar skupaj z upadanjem števila brezposelnih, ki so dobili delo, kaže na morebitno umirjanje razmer na trgu dela.
Graf: Stopnje anketne brezposelnosti, po četrtletjih 2001–2007, v % od delovno aktivnih
3 4 5 6 7 8 9
Q1
2001Q2 Q3 Q4 Q1
2002Q2 Q3 Q4 Q1
2003Q2 Q3 Q4 Q1
2004Q2 Q3 Q4 Q1
2005Q2 Q3 Q4 Q1
2006Q2 Q3 Q4 Q1 2007Q2 Q3 Vir podatkov: SURS.
Skupaj moški ženske
Plače
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 11Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti
Plače v EUR X 2007
Nominalno Realno1
X 07/
IX 07
X 07/
X 06
I–X 07/
I–X 06
X 07/
IX 07
X 07/
X 06
I–X 07/
I–X 06 Bruto plača na zaposlenega skupaj 1.303,92 103,6 106,6 105,7 102,9 101,4 102,4
Zasebni sektor (A do K) 1.238,12 104,8 108,2 106,6 104,1 102,9 103,3
A Kmetijstvo 1.109,60 106,2 107,9 107,3 105,5 102,6 104,0
B Ribištvo 1.231,36 123,3 130,6 107,0 122,4 124,2 103,3
C Rudarstvo 1.628,46 105,3 109,5 105,1 104,6 104,2 101,9
D Predelovalne dejavnosti 1.151,30 105,3 107,9 106,4 104,6 102,7 103,1 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 1.688,65 106,3 111,1 105,2 105,6 105,7 101,9
F Gradbeništvo 1.091,46 105,0 106,7 106,5 104,3 101,6 103,2
G Trgovina 1.176,17 103,0 107,1 107,6 102,3 101,9 104,2
H Gostinstvo 957,70 104,5 107,6 105,2 103,8 102,4 101,9
I Promet, skladiščenje in zveze 1.377,17 104,2 106,6 105,7 103,4 101,4 102,4 J Finančno posredništvo 1.972,54 108,7 113,9 107,8 107,9 108,3 104,5 K Poslovanje z nepremičninami 1.379,00 103,6 108,7 106,6 102,9 103,4 103,3
Javne storitve (L do O) 1.500,26 100,7 103,3 104,1 100,0 98,3 100,9
L Javna uprava 1.552,53 100,9 105,9 104,8 100,2 100,8 101,5
M Izobraževanje 1.560,18 100,3 102,3 104,3 99,6 97,3 101,0
N Zdravstvo in socialno varstvo 1.404,34 100,9 102,1 103,3 100,2 97,1 100,1 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.420,78 101,0 103,0 103,6 100,3 98,0 100,3
Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin.
Bruto plača na zaposlenega se je v oktobru povečala za 3,6 %, realno pa ob 0,7-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin za 2,9 %. Oktobrsko povečanje je bilo zaradi dveh delovnih dni več pričakovano, višja od pričakovanj pa je bila stopnja rasti.
Po podatkih SURS so bila v plačah za oktober že tudi izredna izplačila iz naslova uspešnosti oziroma trinajstih plač in božičnic. Učinek izrednih izplačil je k rasti plač prispeval eno odstotno točko. Daljši delovni mesec najbolj učinkuje na rast bruto plač v zasebnem sektorju (A do K), kjer je bilo nominalno povečanje 4,8-odstotno, realno pa 4,1-odstotno. K temu so prispevala tudi izredna izplačila, ki so bila le v zasebnem sektorju.
Najvišja rast bruto plače, nominalno za 5,3 %, je bila v skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F), ki je najbolj občutljiva na dolžino delovnih dni v mesecu. Večji od povprečja (2,9 %) je bil tudi delež zaposlenih, ki je prejel izredna izplačila (približno 4,3 %). Najmanj se je bruto plača povečala v skupini proizvodnih storitev (G, H, I), za 3,6 %. Po dejavnostih te skupine v rasti plač ni bilo velikih razlik. V skupini poslovnih storitev (J, K) se je bruto plača na zaposlenega nominalno povečala za 5,1 %, od tega precej bolj v dejavnosti finančnega posredništva, kjer je bil tudi najvišji delež zaposlenih (10,6 %), ki so prejeli
izredna izplačila.
Bruto plača v javnih storitvah (L do O) se je v oktobru nominalno povečala za 0,7 %, realno pa je ohranila septembrsko raven. Tu z izjemo dejavnosti drugih javnih, skupnih in osebnih storitev (O), kjer je v večjem delu udeležen zasebni sektor, ni bilo izrednih izplačil. Mesečna rast plač v oktobru je bila v dejavnostih javnega sektorja večinoma zaradi učinka napredovanj.
Bruto plača na zaposlenega je v prvih desetih mesecih leta 2007 medletno dosegla 5,7-odstotno nominalno rast. Višja, 6,6-odstotna, je bila rast plač v zasebnem sektorju. V javnih storitvah je bila rast plač nižja, 4,1-odstotna, predvsem zaradi le delnega usklajevanja plač z inflacijo. Oktobrska izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma trinajstih plač in božičnic so lahko le časovno nekoliko zgodnejša kot običajno, lahko pa da bo zaradi pritiskov sindikatov obseg teh izplačil konec leta 2007 nekoliko večji, kot je bilo ocenjeno v naši Jesenski napovedi. To lahko tudi vpliva na rahlo višjo rast povprečne bruto plače na zaposlenega v letu 2007 od ocenjene v Jesenski napovedi, vendar še vedno v vzdržnih makroekonomskih okvirih.
Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti
1.000 1.100 1.200 1.300 1.400 1.500 1.600 1.700 1.800
jan.
2006 feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan.
2007 feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt.
EUR
Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.
Skupaj Zasebni sektor (A do K)
Javne storitve Industrija, gradbeništvo
Proizvodne storitve Poslovne storitve
Predelovalne dejavnosti
Ekonomsko ogledalo UMAR
številka 12/2007 str. 12
Izbrani konjunkturni kazalci
Stopnje rasti, v % X 2007/
IX 2007
X 2007/
X 2006
I–X 2007/
I–X 2006
I–XII 2006/
I–XII 2005 Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 9,6 12,8 9,5 6,5
- Izrazito izvozno usmerjene panoge2 10,6 26,0 17,0 7,6
- Zmerno izvozno usmerjene panoge3 8,7 9,0 7,9 8,5
- Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 10,7 5,1 3,7 0,8
Povprečno število zaposlenih 0,4 0,7 1,0 -1,7
Produktivnost dela 9,2 12,0 8,4 8,3
Vrednost zalog proizvodov5 -0,4 10,0 8,3 2,1
Prihodek od prodaje5 9,8 12,6 8,7 5,2
Nova naročila5 -2,5 8,7 11,4 6,7
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih (domači trg) 0,8 4,8 4,1 2,3
- relativno glede na inflacijo 0,4 1,3 1,1 -0,2
Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1 realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki). 2 Podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS
povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %. 3 Podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %. 4 Podpodročja
dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %. 5 Realna rast.
Oktobra se je rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti ponovno pospešila. Po
začasnih podatkih SURS je bila rast v primerjavi z oktobrom 2006 12,8-odstotna oz. 10,5-odstotna, če podatke prilagodimo delovnim dnem. Desezonirana in delovnim dnem prilagojena rast je bila med najvišjimi v prvih desetih mesecih leta 2007. Tako je po dveh mesecih umirjanja proizvodnja ponovno dosegla pospešek. V povprečju desetih mesecev je realna rast proizvodnje dosegla visokih 9,5 % in bo tako ob koncu leta najverjetneje višja tudi od konjunkturno zelo ugodnega leta 2000.
Rast proizvodnje so v oktobru poganjale tehnološko zahtevnejše, zaposlovanje pa srednje nizko tehnološko zahtevne panoge. V oktobru sta
najvišjo rast proizvodnje dosegli avtomobilska in kemična industrija (medletno prek 30 %). Pomemben prispevek k oktobrski rasti je imela tudi proizvodnja električne in optične opreme (17,3-odstotna rast), že nekaj mesecev pa se niža prispevek kovinske industrije, ki je največje podpodročje predelovalnih dejavnosti (po več kot eno leto trajajoči izraziti konjunkturi je bila oktobra že drugi mesec zapored medletna rast pod 2 %). Kovinska industrija je sicer največ prispevala k obseženemu zaposlovanju. Predelovalne dejavnosti so imele v primerjavi s septembrom zaposlenih 946 delavcev več. Od tega jih je 522 dobilo zaposlitev v kovinski industriji (velika večina v proizvodnji izdelkov iz
kovine, manj pa v proizvodnji kovin). Ugodna zaposlitvena gibanja so bila prisotna tudi v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas, kjer so v primerjavi s septembrom zaposlovali 275 delavcev več.
Prihodek od prodaje se je okrepil na vseh trgih, razmeroma visoke so tudi zaloge neprodanih proizvodov.
V oktobru je bila zabeležena nadpovprečna mesečna rast prihodka od prodaje tako na domačem kot tudi na tujem trgu. Na slovenskem trgu so podjetja predelovalnih dejavnosti realizirala 10,5 %, na tujem pa 13,7 % več prihodkov kot oktobra 2006. Po drugi strani so tudi v oktobru ostale razmeroma visoke zaloge neprodanih proizvodov, ki so na visokih ravneh že od pomladi. Slednje je deloma povezano z ugodno proizvodno aktivnostjo predelovalnih dejavnosti, saj raven zalog na enoto proizvoda zaenkrat ni zaskrbljujoča. Kljub temu od maja dalje zaloge v povprečju rastejo nekoliko hitreje od proizvodnje.
Nadaljevanje takega trenda tudi v prihodnjih mesecih bi lahko pomenilo, da podjetjem ne uspe realizirati načrtovane prodaje.
Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je decembra ostal nespremenjen. Po desezoniranih
podatkih je delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo izboljšanje poslovne klime za 9 o. t. presegel delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje. To je sicer ena najnižjih vrednosti v zadnjih 18 mesecih, ki pa ostaja krepko nad dolgoletnim povprečjem.
Graf: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti
105 115 125 135 145 155
jan. 06 feb. 06 mar. 06 apr. 06 maj 06 jun. 06 jul. 06 avg. 06 sep. 06 okt. 06 nov. 06 dec. 06 jan. 07 feb. 07 mar. 07 apr. 07 maj 07 jun. 07 jul. 07 avg. 07 sep. 07 okt. 07
Indeks (2000 =100)
Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR po metodi Tramo-Seats.
Originalna serija Trend / Cikel Desezonirana in delovnim dnem prilagojena serija
Notranja trgovina
Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 13Izbrani kazalci trgovine
Stopnje rasti, v % Q1 2007/
Q1 2006
Q2 2007/
Q2 2006
Q3 2007/
Q3 2006
2006/
2005 Skupaj realni prihodek v trgovini na drobno, trgovini z motornimi vozili in
vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi 5,7 8,3 12,3 6,5
Realni prihodek v trgovini na drobno 6,0 3,9 5,7 1,7
Trgovina z živili, pijačami, tobakom 4,3 -3,4 -3,4 -2,6
Trgovina z neživili 7,8 11,7 15,6 6,7
Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in vzdrževanju le-teh ter v
trgovini na drobno z motornimi gorivi 5,5 13,0 19,6 11,8
Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli in oprema 13,6 22,2 26,3 17,2
Vzdrževanje in popravilo motornih vozil -0,7 7,8 8,0 7,3
Motorna goriva -3,7 1,4 13,2 6,1
Skupaj nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1 20,3 16,2 17,9 10,4
Povprečno število delovno aktivnih2 2,0 2,9 3,8 0,8
Povprečna bruto plača na zaposlenega2, 3 5,5 4,3 3,8 3,1
Realna rast dodane vrednosti v trgovini2 8,0 7,6 8,0 6,1
Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1 objavljeni so samo nominalni indeksi. 2 V dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. 3 Deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin.
Rast dodane vrednosti v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (dejavnost G) se je tudi v tretjem četrtletju leta 2007 ohranila na izjemno visoki ravni. Realno je bila za 8 % višja kot v tretjem četrtletju leta 2006. Na visoko stopnjo rasti dodane vrednosti v trgovini je podobno kot v prvih dveh četrtletjih precej vplivala relativno visoka aktivnost v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, saj se je po podatkih SURS-ove ankete prihodek najbolj okrepil v trgovini na debelo in v nekaterih segmentih trgovine na drobno, ki je najbolj povezana z omenjenima dejavnostma (npr. v trgovini z neživili; gl.
tabelo). V tretjem četrtletju se je rast prodaje motornih vozil še pospešila. Bila je najvišja po drugem četrtletju leta 1999 (višja prodaja pred uvedbo DDV). Na povečani obseg poslovanja v trgovini kaže tudi visoka rast števila delovno aktivnih v tej dejavnosti, ki je bila še višja kot v predhodnih četrtletjih (gl. tabelo). Rast števila delovno aktivnih je bila, podobno kot v prvih dveh
četrtletjih, najvišja v trgovini na debelo (4,9 %), najboljpa se je pospešila v prodaji, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi (3,3 % po le 0,2-odstotni rasti v drugem četrtletju).
Relativno visoka je bila tudi rast števila zaposlenih v trgovini na drobno (3,1 %).
Višja rast skupnega prihodka v trgovini na drobno v tretjem
četrtletju je bila predvsem posledica višjerasti v trgovini z neživili, trgovini z motornimi vozili
in njihovimi popravili ter v trgovini z motornimi gorivi (gl. tabelo). Znotraj trgovine z neživili se je prihodek v specializiranih prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi aparati in gradbenim materialom kljub visoki osnovi realno povečal za 15,7 % (rast prihodka v posameznih četrtletjih leta 2006 je bila na medletni ravni
čez 15-odstotna). Visoke realne rasti prihodka vspecializiranih prodajalnah s knjigami, časopisi in drugi trgovini na drobno (19,5 %), v nespecializiranih prodajalnah, ki pretežno prodajajo neživila (17,4 %), ter v specializiranih prodajalnah s tekstilom, oblačili in usnjenimi izdelki (11,9 %) so bile v večini posledica nizkih osnov iz tretjega četrtletja 2006. Prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobakom je upadel že drugo
četrtletje zapored. Predvsem je bil nižji (realno za3,5 %) prihodek v nespecializiranih prodajalnah, ki pretežno prodajajo živila (sem spadajo vse večje trgovske družbe na drobno). Prihodek v trgovini z motornimi vozili, njihovim vzdrževanjem in v trgovini na drobno z motornimi gorivi se je realno povečal za 19,6 %, in sicer pri motornih vozilih, motornih kolesih, rezervnih delih in opremi za 26,3 %, pri vzdrževanju in popravilu motornih vozil za 8,0 %, pri motornih gorivih pa po minimalni rasti v drugem četrtletju za 13,2 %.
Dobre rezultate v trgovini z motornimi vozili potrjujejo tudi podatki o številu prvič registriranih novih osebnih avtomobilov, ki je bilo v tretjem četrtletju za 17,6 % večje kot v istem obdobju leta 2006.
Graf: Indeksi prihodka v trgovini
85 105 125 145 165 185 205 225
Q1 2003
Q2 Q3 Q4 Q1
2004
Q2 Q3 Q4 Q1
2005
Q2 Q3 Q4 Q1
2006
Q2 Q3 Q4 Q1
2007
Q2 Q3
Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR.
povprečje 2000=100
Realni prihodek v trgov ini na drobno
Realni prihodek v trgov ini z mot. v ozili, mot. kolesi, rez. deli in opremo Realni prihodek v trgov ini z motornimi goriv i
Nominalni prihodek v trgov ini na debelo
