S A N IT A J A K U PO V I Ć 20 12 Z A K L JU Č N A P R O JE K T N A N A L O G A
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
SANITA JAKUPOVI Ć
KOPER, 2012
ZAKLJU Č NA PROJEKTNA NALOGA
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Zaključna projektna naloga
VLOGA IN POMEN LOGISTIKE V MEDNARODNEM POSLOVANJU - ŠTUDIJA PRIMERA
Sanita Jakupović
Koper, 2012 Mentor: izr. prof. dr. Dragan Kesič
III POVZETEK
V zaključni projektni nalogi je predstavljen pomen logistike v mednarodnem poslovanju ter so opisane sodobne logistične storitve na primeru preučevanja poslovanja mednarodnega logističnega podjetja Intereuropa, d. d. Teoretični del prikazuje poslovanje v mednarodnem okolju ter značilnosti, ki jih takšno poslovanje prinaša. Podrobno sem preučila dejavnike, ki vplivajo na izbiro prodajne poti in s tem tudi na logistične in prevozne storitve. V empiričnem delu projektne naloge je prikazano izvajanje logističnih procesov in mednarodno poslovanje v izbranem podjetju. Raziskala in preučila sem logistično mrežo, kjer se prepletajo zračne, železniške, cestne in morske povezave izbranega podjetja. Poglobila sem se v sistem logistične infrastrukture na področju, kjer podjetje deluje, zahteve na trgu logistike med dobaviteljem in kupcem ter informacijsko podprto sledenje blaga, tako znotraj države kot tudi v tujini.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, logistika, podjetje, logistična infrastruktura, trg.
SUMMARY
In final project assignment was presented meaning of logistics in international business, including modern business environment on examination of international business logistics company Intereuropa d.d. In its theoretical part was presented international business environment and its features. Special examination was pointed out on factors that influence on choice of sales channels and transport. In empirical part was showed the implementation of logistics processes and international business in selected company. Also there was examined a logistics network using a combination of air, rail, road and sea in selected company. Basic research in final project assignment was also included by logistical infrastructure in the area where the company operates, a market demands between suppliers and costumers and information - based tracking of goods within the country and abroad.
Key words: international business, logistics, company, logistical infrastructure, market.
UDK: 339.9:347.763(043.2)
V ZAHVALA
Iskrena zahvala mentorju izr. prof. dr. Draganu Kesiču za nasvete, ki so mi bili v veliko pomoč, ter zavzeto usmerjanje mojega dela s spodbudami in konstruktivno kritiko.
Prav tako se zahvaljujem univ. dipl. ekon. Saši Kovačeviću za njegov čas in sodelovanje pri intervjuju, ki mi je pomagal pri nastanku empiričnega dela zaključne projektne naloge.
Hvala sestri Amiri Džafić in svaku Mirsadu Džafiću, ki verjameta vame in mi vedno stojita ob strani. Še posebej hvala za vso pomoč, potrpežljivost in spodbudne besede ob nastajanju moje zaključne projektne naloge.
Hvala tudi vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli k nastanku te zaključne projektne naloge.
VII VSEBINA
1 Uvod... 1
1.1 Opredelitev področja in opis problema ... 1
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve... 3
1.3 Predvidene metode raziskovanja ... 3
1.4 Predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanem problemu ... 3
2 Globalizacija... 5
2.1 Pomen globalizacije... 6
2.2 Vpliv globalizacije na poslovanje podjetij ... 7
3 Mednarodno poslovanje ... 9
3.1 Vloga in pomen mednarodnega poslovanja... 9
3.2 Načini vstopa na trge ... 10
3.2.1Izvozne oblike vstopa na tuje trge...10
3.2.2Pogodbene oblike vstopa na tuje trge...12
3.2.3Investicijske oblike vstopa na tuje trge...12
4 Vloga in pomen logistike v mednarodnem poslovanju... 14
4.1 Logistika v mednarodnem poslovanju... 15
4.2 Razvojni trendi logistike v mednarodnem poslovanju ... 16
4.3 Podjetje Sisecam soda Lukavac, d. o. o., Bosna in Hercegovina ... 18
5 Preučevanje mednarodnega poslovanja logističnega podjetja Intereuropa, d. d. .. 20
5.1 Predstavitev podjetja... 20
5.2 Mednarodno poslovanje podjetja... 22
5.3 Mednarodna logistika kot ključni element internacionalizacije podjetja ... 23
5.4 Strateški razvoj mednarodne logistike in poslovanja v podjetju ... 25
5.5 Kakovost in poslovni uspeh v podjetju... 26
5.6 Ugotovitve o mednarodnem poslovanju podjetja... 29
6 Zaključek ... 30
Literatura... 32
Viri ... 34
Priloge... 35
VIII PONAZORILA
Slika 1: Globalizacija s hitrostjo interneta/Globalization at Internet speed ... 6
Slika 2: Logistika v podjetju Intereuropa, d. d... 14
Slika 3: Prikaz povezave med oskrbno verigo, intermodalnostjo, paletizacijo ter logistiko ... 15
Slika 4: Sodobni trendi na področju mednarodne logistike ... 18
Slika 5: Sisecam soda Lukavac, d. o. o. ... 19
Slika 6: Intereuropa, d. d. ... 20
Slika 7: Intereuropa, Global Logistics Service... 25
IX KRAJŠAVE
CEFTA ang. »Central European Free Trade Agreement« (Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini)
CEM ang. »Certified Energy Manager« (mednarodni tovorni list, ki velja samo za železniški transport)
CMR fr. »Convention relative au Contrat du Transport International de Marchandises par Route« (mednarodni tovorni list)
ECL enotna carinska listina
EDI ang. «Electronic Data Interchange« (elektronska izmenjava podatkov) EU ang. European Union (Evropska unija)
EUR.1 potrdilo o gibanju blaga; uporablja se za dokazovanje porekla pri trgovanju z državami, s katerimi je Evropska skupnost sklenila trgovinske sporazume ali avtonomne preferencialne ureditve FDI ang. »Foreign Direct Investment« (tuje neposredne naložbe) IE Express dostava hitre pošiljke
JIT ang. »Just In Time« (ravno ob pravem času)
PRO FORMA potrdilo, ki dokazuje, da blago izvira iz držav, ki ne vključujejo EU, držav CEFTE in Turčije
RO-RO ang. »Roll on – roll off« (»odpeljati – dopeljati«), transportna
tehnologija za katero je karakterističen horizontalni način vkrcavanja in izkrcavanja predvsem kopenskih transportnih sredstev s tovorom ali brez njega na posebna temu načinu nakladanja prilagojena transportna sredstva
3PL ang. »Third Party Logistics« (zunanja logistična oskrba ali ang.
Outsourcing)
X
1 1 UVOD
Ko govorimo o mednarodnem poslovanju, govorimo o transakcijah, pa tudi procesih, zato da se zavemo, da je mednarodno poslovanje aktiven in dinamičen način poslovanja podjetij. Prva in osnovna razlika med domačim in mednarodnim poslovanjem je ta, da se pri mednarodnem poslovanju vse transakcije in procesi odvijajo preko meja. Zato je treba zadovoljiti kupca oz.
posameznika, podjetje, institucijo ali državo - sicer transakcija ali proces sploh nista potrebna.
S tem, ko vstopamo v mednarodno okolje in prestopamo nacionalne meje, vstopamo v drugačno okolje, tako z vidika ekonomskih kot tudi političnih, družbenih, kulturoloških, okoljskih, tehnoloških in pravnih značilnosti. Mednarodno poslovanje je kompleksno, raznoliko in dinamično, saj ga pogojujejo prav navedene različnosti trgov/držav. Zato marsikateri avtorji s področja mednarodnega poslovanja menijo, da je mednarodno poslovanje svojevrstna umetnost, saj se mora podjetje pogosto znajti v povsem različnem svetu navad, običajev, značilnosti poslovanja, prav tako pa tudi v drugačnih regulatornih, ekonomskih in drugih danostih okolij (Makovec Brenčič idr. 2006, 11-12).
Prav tako pa sta informacijsko - tehnološki razvoj in globalizacija trgov močno vplivala na razvoj logističnih in transportnih storitev. Danes smo tako priča poenotenju oz. standardizaciji transportnih, carinskih, špedicijskih in informacijskih postopkov ter posledično poenotenju dokumentacije mednarodnih poslov. Pojavljajo se nove oblike transportnih storitev (npr.
multimodalni transport, kontejnerizacija, blagovno - transportni centri) in tudi novosti v logističnih storitvah (npr. zunanja logistična oskrba, strateška usmeritev JIT). Zaključimo lahko, da je strateška usmeritev celotnega področja prevoznih storitev: skrajšanje časa trajanja storitev, maksimiranje kakovosti, prilagajanja ponudbe ciljnim kupcem, izvajanje učinkovitega nadzora, predvsem pa znižanje stroškov. Danes je namreč mogoče doseči hiter in varen transport blaga ter kombinacije sodobnih transportnih tehnologij (Makovec Brenčič idr. 2006, 153-154).
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Dogajanje v mednarodnem okolju je zelo dinamično in vse intenzivnejše, zato ga je treba toliko bolj pozorno spremljati, podjetja pa se mu morajo nenehno sproti prilagajati.
Mednarodno poslovanje ali poslovanje s tujino je najširši pojem mednarodnih poslovnih aktivnosti, saj vključuje vse poslovne transakcije, ki na trgovinski način (premiki izdelkov, storitev, znanja, kapitala in tehnologije) ali netrgovinski način (npr. proizvodnja v tujini) zajemajo dve ali več držav. Mednarodno poslovanje je zato širši tudi od pojma mednarodne menjave (zunanje trgovine, mednarodne trgovine), torej zajema tudi posebne zunanjetrgovinske posle. Mednarodna trgovina nudi možnost, da se lahko posamezna država specializira v proizvodnji tistih
2
dobrin in storitev, v katerih je relativno uspešna oz. ima primerjalne prednosti pred konkurenčnimi državami (Ruzzier in Kesič 2011, 11).
Avtorji, ki so raziskali to področje, navajajo: »Dejstvo sodobnega mednarodnega poslovanja so spremembe. Ker se trgi/države in s tem tudi posamezniki, podjetja in institucije nenehno spreminjajo, se spreminjajo tudi transakcije in procesi mednarodnega poslovanja. Npr. vstop v Evropsko unijo je prinesel za slovenska mednarodno delujoča podjetja veliko sprememb prav v nekaterih načinih mednarodnega poslovanja (npr. uvedba enotnega carinskega režima do tretjih držav, nečlanic EU ipd.). Zato je potrebno prav z vidika tehnik in oblik, poznavanja regulatornih sprememb ter sprememb značilnosti trgov (kupcev, odjemalcev) in celotnih okolij, v katere vstopamo, te spremembe zaznavati, poznavati in preoblikovati v ustrezne odločitve mednarodnega poslovanja« (Makovec Brenčič idr. 2006, 12).
Podjetja, ki delujejo v mednarodnem poslovanju, so različnih vrst in velikosti, imajo različen obseg poslovanja ter različne aktivnosti, strategije in vizije svojega nadaljnjega razvoja.
Običajno jih lahko ločimo na velika in mala podjetja v mednarodnem poslovanju. Med njimi in njihovim delovanjem je nekaj bistvenih značilnosti, ki se kažejo v njihovih strategijah internacionalizacije, aktivnostih in obsegu mednarodnega poslovanja. Velika podjetja so običajno bolj dominantna, imajo večje denarne, kapitalske, naložbene in marketinško - prodajne potenciale, a so hkrati bolj toga in manj prilagodljiva ter odzivna v primerjavi z malimi podjetji, ki delujejo v mednarodnem poslovanju (Ruzzier in Kesič 2011, 38-39).
Logistika pa zajema fizični tok materiala in tok informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika in pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje (premagovanje časa). Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve, na pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno pogodbo. Prav tako lahko zajema vse procese v podjetju: napovedovanje, povpraševanja, nabava, načrtovanje potreb, načrtovanje proizvodnje, materialno poslovanje, skladiščenje, manipuliranje z materiali, embaliranje, komisioniranje, zaloge končnih izdelkov, fizično distribucijo, načrtovanje distribucije, naročila, transport, prodajne storitve in poprodajne storitve.
Potočnik (2002, 418) navaja: »Področje logistike pridobiva v današnjem času vse večjo veljavo, saj velja dostop do mednarodnih trgov za eno izmed ključnih strateških vprašanj podjetij v 21. stoletju. Logistika namreč omogoča manjše zaloge blaga, saj se v podjetju z učinkovitim logističnim sistemom zaradi hitre odzivnosti skrajša pretočni čas od dobaviteljev do končnih kupcev.«
V zaključni projektni nalogi bom predstavila globalizacijo ter mednarodno poslovanje in oblike mednarodnega poslovanja v sodobnem poslovnem okolju. Raziskala, preučila in
3
predstavila bom pomen logistike v mednarodnem poslovanju ter sodobne logistične storitve na primeru preučevanja poslovanja mednarodnega logističnega podjetja Intereuropa, d. d.
Osredotočila se bom na problematiko sistema zagotavljanja kakovosti, saj različni vplivi iz okolja vplivajo na njegovo uspešnost. Poslovanje obravnavanega podjetja je zanimivo zaradi svetovne prepoznavnosti, tako znotraj države kot tudi v tujini, v podjetju pa lahko opazimo, kako je spreminjajoče se tržišče vplivalo na poslovno filozofijo podjetja. Podjetje se je soočilo z mnogimi spremembami na različnih področjih, ki so izrazito in pomembno vplivale na poslovanje podjetja, le-to pa se je moralo kot izkušeno podjetje prilagoditi novim razmeram na trgu. V koncernu Intereuropa že od leta 1997 dalje poteka postopno uvajanje sistema kakovosti, ki vodi k poslovni odličnosti in prepoznavnosti družbe doma in v svetu.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Namen zaključne projektne naloge je preučiti pomen in vlogo logistike v mednarodnem poslovanju ter preučiti poslovanje logističnega podjetja Intereuropa, d. d., v mednarodnem poslovnem okolju.
Cilji zaključne projektne naloge so:
- preučiti pomen mednarodnega poslovanja;
- raziskati ter preučiti pomen in vlogo logistike v mednarodnem poslovanju;
- raziskati in preučiti poslovanje izbranega podjetja Intereuropa, d. d., v segmentu mednarodne logistike v procesih mednarodnega poslovanja.
1.3 Predvidene metode raziskovanja
V svoji zaključni projektni nalogi načrtujem uporabo naslednjih raziskovalnih metod:
- metodo deskripcije ali opisovanja;
- metodo kompilacije ali povzemanja;
- metodo analize;
- metodo sinteze, ki vodi do končnega sklepa in zaključkov.
1.4 Predvidene predpostavke in omejitve pri obravnavanem problemu
V svoji zaključni projektni nalogi želim predstaviti, kakšne učinke ima logistični sistem na poslovanje v mednarodnem okolju. Ocenjujem, da moja zaključna projektna naloga glede naštetih dejavnikov ne bo naletela na težave, saj bo preučevana logistična dejavnost v podjetju, ki je uveljavljena kot t. i. »Best Practice« in se to kaže v mednarodnem poslovanju podjetja. S pomočjo raziskave želim ugotoviti, kakšne rešitve je prinesla uvedba standardov
4
kakovosti pri poslovanju podjetja in kako to vpliva na mednarodno okolje. Predvsem pa želim podrobno ugotoviti in razčleniti delovanje in poslovanje podjetja v mednarodnem tržnem okolju.
Predvidevam določene omejitve pri dostopu do podatkov podjetja Intereuropa, d. d., zaradi varovanja podatkov znotraj le-tega.
5
2 GLOBALIZACIJA
Globalizacija je večdimenzionalen, kompleksen in večplasten pojav, ki zaznamuje svetovno gospodarstvo že nekaj desetletij. Gre za svetovni razvojni trend in za procese, ki močno spreminjajo strukturo in podobo svetovnega gospodarskega prostora.
Globalizacija tako vključuje politične, sociološke, kulturne, ekonomske, finančne, tehnološke, invencijske, inovacijske in informacijske prvine. Hiter razvoj tehnologij in informatike (internet, mobilna telefonija) ter liberalizacija svetovnega gospodarskega prostora z odpravljanjem različnih ovir in nastankom svetovnih poslovnih mrež so v zadnjih nekaj letih dali globalizaciji nove razvojne spodbude in pospešili njene procese.
Danes globalizacija predstavlja močno povezanost in soodvisnost vseh njenih akterjev v svetovnem gospodarskem prostoru tako v dobrem kot tudi v slabem pomenu (Ruzzier in Kesič 2011, 19).
Globalizacija je (Svetličič 2004, 22):
- večdimenzionalen proces, vključujoč ekonomske, politične in kulturne prvine, ki skupaj tvorijo novo kakovost;
- globalna internacionalizacija ali vsaj internacionalizacija dejavnosti, kot so trgovina, tuje neposredne investicije, pogodbene oblike mednarodnega sodelovanja na vseh pomembnih trgih;
- globalna sopovezanost, ki terja globalno usklajevanje in povezanost dejavnosti na povsem nov način;
- proizvodnja enakih izdelkov za domačo porabo in tujino;
- naraščanje deleža tujih sestavin v proizvodih za domačo porabo in za izvoz.
Med kazalniki globalizacije najpogosteje zasledimo naslednje (Svetličič 2004, 23):
- rastoč delež trgovine in tujih neposrednih investicij v BDP;
- hitrejšo rast mednarodne trgovine od BDP ali prodaja lokalnih podružnic v primerjavi z izvozom;
- povečan pomen tujih neposrednih investicij in mednarodne proizvodnje;
6 - rastoč delež mednarodnih storitev;
- nastanek integriranih finančnih trgov;
- rastoč pomen ekonomij obsega ter ekonomij skupne proizvodnje in razdelitve;
- odločilen vpliv tehnologije na mednarodno trgovino in druge oblike gospodarskega sodelovanja;
- naraščajočo oligopolizacijo svetovnega trga.
Slika 1: Globalizacija s hitrostjo interneta/Globalization at Internet speed Vir: Jacques Manardo 2000.
2.1 Pomen globalizacije
Pojem globalizacije velja od sredine devetdesetih let za eno najbolj pogostih tem pogovorov v različnih družbenih sferah.
Na eni strani prinaša negativne posledice za ljudi s poslabšanjem življenjskega okolja, izgubo delovnih mest, razpadanjem socialnih mrež in zmanjševanjem socialnih pravic, z zmanjševanjem moči javnega odločanja ter poglabljanjem finančnih kriz v razvitem svetu.
Na drugi strani proces globalizacije pomeni priložnost za hitrejšo rast gospodarstva ter nepristransko, pravično in trajnostno porazdelitev svetovne blaginje (Mora in Siotis 2004, 45).
Danes globalizacijo najpogosteje povezujemo s selitvijo proizvodnje v tuje države, predvsem v dežele v razvoju, saj so tam stroški proizvodnje bistveno nižji, kar je predvsem posledica poceni delovne sile ter nizkih ekoloških taks. Vse to pa podjetjem omogoča, da proizvajajo svoje izdelke ceneje ter s tem dosegajo nižje prodajne cene. Velika multinacionalna podjetja so uspela globalizacijo izkoristiti sebi v prid s svojimi proizvodnimi obrati po vsem svetu in imajo tako v rokah kar precejšnji del svetovne proizvodnje.
7 2.2 Vpliv globalizacije na poslovanje podjetij
Ruzzier in Kesič (2011, 23-24) navajata učinke globalizacije na področju mednarodnega poslovanja, ki se kažejo predvsem v naslednjih značilnostih:
- povečevanje števila držav in podjetij, ki se aktivno vključujejo v procese pospešene globalizacije in internacionalizacije;
- postopna liberalizacija svetovnega gospodarskega tržnega prostora;
- prizadevanja za stalni tehnološki razvoj in inoviranje;
- pospešen razvoj področja telekomunikacij, informacijske tehnologije in logistike (internet, mobilna telefonija, nastanek novih omrežij - Facebook, Tweeter ipd., razvoj novih
svetovnih transportnih poti (Azija - Europa preko severnega pola);
- rast mednarodnega poslovanja in tujih neposrednih naložb (FDI);
- krepitev in rast multinacionalnih in transnacionalnih podjetij, ne samo iz razvitih držav, temveč tudi iz držav hitro rastočih svetovnih gospodarstvih in državah v tranziciji in razvoju;
- prenos drugih poslovnih aktivnostih v internacionalni prostor; poleg proizvodnje z namenom izboljšanja stroškovnega vidika poslovanja, se pospešeno selijo tudi raziskovalno - razvojne, načrtovalsko - kreativne in tudi druge poslovne aktivnosti, z namenom zagotavljanja optimalnega delovanja in poslovanja;
- prizadevanja za poenotenje globalnih marketinških strategij; globalna koordinacija in integracije marketinških aktivnostih (svetovne blagovne znamke in promocija),
prizadevanja za globalno konkuriranje in ustvarjanje vodilne tržne pozicije na vodilnih svetovnih trgih in prizadevanja za lokalno tržno prilagajanje (tako imenovani fenomen »glokalizacije« - bodi uspešen in vodilen globalno in lokalno);
Globalizacijo so uspela v svoj prid izkoristiti predvsem velika multinacionalna podjetja, ki imajo svoje proizvodne obrate razpletene po vsem svetu in imajo tako v rokah kar precejšnji del svetovne proizvodnje.
Vsem podjetjem pa globalizacije ni uspelo tako dobro izkoristiti sebi v prid. Tudi večina slovenskih podjetij se globalizaciji ni znala prilagoditi na ustrezen način, kar jim je povzročilo mnogo težav. Tako smo vsakodnevno priča zapiranju obratov podjetij ter odpuščanju
8
zaposlenih, saj managementu ne uspe najti načina, kako podjetja uspešno peljati skozi turbulentno okolje, v katerem živimo, ter kako mu zvišati konkurenčnost.
9
3 MEDNARODNO POSLOVANJE
Svet, v katerem živimo, se nenehno spreminja in dinamično razvija. Vsak dan se, ne samo slovenska podjetja, ampak tudi mi kot potrošniki, srečujemo s procesi globalizacije, pospešene internacionalizacije in tudi liberalizacije poslovanja, ki prihaja iz različnih koncev sveta. Ko se srečujemo s temi značilnostmi, se nehote sprašujemo, ali imajo kupci v drugih državah sveta možnost, da kupujejo blago slovenskih proizvajalcev in pod kakšnimi pogoji.
S tem se nehote dotikamo problematike in značilnosti poslovanja v mednarodnem okolju, ki v zadnjih letih nedvomno močno pridobiva na pomenu. Ponudba blaga in storitev se v zadnjih letih v svetovnem tržnem prostoru hitro spreminjata, saj prihajajo vedno novi in novi ponudniki iz nam do sedaj skoraj nepoznanih držav, ki skušajo svetovnemu trgu ponuditi svoje izdelke in storitve po najboljših možnih pogojih v cilju pridobivanja naklonjenosti svetovnih potrošnikov. Mednarodno poslovanje tako vedno bolj pridobiva na pomenu in realno je pričakovati, da se bo dinamika poslovanja v mednarodnem okolju le še stopnjevala in povečevala (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 5).
3.1 Vloga in pomen mednarodnega poslovanja
Avtorji (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 6) definirajo mednarodno poslovanje kot:
»Cilj mednarodnega poslovanja so zadovoljevanje svetovnih potrošnikov, podjetij in tudi posameznih držav. Najbolj značilni in tradicionalni poslovni aktivnosti v mednarodnem poslovanju sta izvoz in uvoz blaga in tudi storitev. Z intenziviranjem širšega pomena internacionalizacije celovitega poslovanja pa se v zadnjih letih krepijo tudi druge poslovne aktivnosti v mednarodnem poslovanju, kot so neposredne tuje investicije, različne pogodbene oblike mednarodnega poslovanja, ter tudi širitev raziskovalno - razvojnih, proizvodnih, kreatorskih, oblikovnih, skladiščnih, distribucijsko - logističnih in tudi drugih poslovnih aktivnosti v mednarodni tržni prostor. Potrebno se je zavedati, da podjetja z vstopom v mednarodno poslovno okolje vstopajo v drugačna poslovna, finančna, zakonodajna, pravo - regulatorna, kulturna, managerska, tržna in sprememb polna okolja, kar daje poslovanju v mednarodnem okolju drugačno konotacijo, težo, zahtevnost in pomen.«
Kadar govorimo o mednarodnem poslovanju, ne smemo pozabiti na spremembe. Te so del vsakdanjega delovanja na mednarodnem tržišču.
Posamezniki, podjetja pa tudi države se nenehoma spreminjajo, kar povzroča nenehne spremembe na področju transakcij in procesov v mednarodnem poslovanju.
Za primer lahko vzamemo Evropsko unijo, ki se zelo hitro spreminja, širi in prilagaja procese znotraj sebe. Slovenija kot del te unije mora posledično spreminjati in prilagajati svoje procese in transakcije, da ostaja aktiven član unije. Dejstvo je, da v mednarodnem poslovanju
10
ni prostora za statičnost oz. pasivnost. Poslovanje je namreč dinamično in usmerjeno k rasti (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 6).
3.2 Načini vstopa na trge
Ko govorimo o načinih in oblikah mednarodnega poslovanja, lahko govorimo o treh osnovnih oblikah (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 16):
- izvozne oblike mednarodnega poslovanja (posredne, neposredne, kooperativne);
- pogodbene oblike v mednarodnem poslovanju;
- investicijske oblike v mednarodnem poslovanju.
Z načini in oblikami vstopa podjetij na mednarodne trge ter s tem povezane vstopne strategije moramo hkrati opredeljevati oceno tveganja, kontrole in prilagodljivost podjetja s stališča izbranega načina in oblike vstopa na mednarodne trge. Podjetja so lahko vključena v mednarodno poslovanje z različno stopnjo aktivnosti in intenzivnosti, od najbolj enostavnih oblik (občasni izvoz), do najbolj kompleksnih in zahtevnih oblik (lastne entitete in prevzemi v tujini).
Pri mednarodnem poslovanju je treba upoštevati različne dejavnike, ki vplivajo in pogojujejo načine in vsebino mednarodnega poslovanja. Tako ločimo notranje in zunanje dejavnike (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 16):
- notranji dejavniki so: velikost in pomen podjetja, izkušnje z mednarodnim poslovanjem, izdelek/storitev in njegova prilagoditev trgu(om) in potrebam lokalnega segmenta;
- zunanji dejavniki so: sociokulturne razlike med domačim in tujim trgom, deželno tveganje, velikost in rast trga, neposredne in posredne trgovinske omejitve, intenzivnost konkurence, dostopnost distribucijskih in tržnih poti.
3.2.1 Izvozne oblike vstopa na tuje trge
Ločiti moramo med značilnostmi in posebnostmi izbranih oblik vstopa na mednarodne trge ob upoštevanju posebnosti transakcijskih dejavnikov, oziroma vseh internaliziranih virih mednarodnega poslovanja. Tako ločimo naslednje izvozne oblike vstopa na tuje trge (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 16):
a) posredni izvoz;
b) neposredni izvoz;
c) kooperativni izvoz (predvsem so to izvozna združenja in konzorciji).
11
a) podjetja zaradi občasnosti, neznanja ali drugih razlogov pogostokrat uporabljajo posredne oblike izvoza na tuje trge, in sicer so možne naslednje oblike:
- oprtni izvoz (piggyback operations) - oblika vstopa na tuji trg s pomočjo že uveljavljenega podjetja, ki želi še razširiti svoje poslovanje na izbranem tujem trgu in prevzame prodajo izdelkov drugega podjetja;
- komisionar (commission agent) - lahko nakupni ali prodajni (sklepa posle v svojem imenu, vendar ne za tuj račun);
- posli a conto meta - vmesna oblika med posli za svoj račun in komisionarskimi posli (posle posredujeta dva komisionarja, nakupni za uvoznika in prodajni za izvoznika);
- izvozni trgovec/izvozni posrednik (export merchant/export buying agent) - trgovec/posrednik (kupuje in prodaja izdelke v svojem imenu in za svoj račun);
- izvozne trgovske družbe - (trgovske družbe s tradicijo trgovanja na določenih področjih (določene vrste blaga in tudi trgi);
- izvozna združenja in konzorciji - (specializirana združenja na posameznih dejavnostih, ki lahko posredujejo na določenem področju delovanja).
b) uspešnejša in bolj internacionalizirana podjetja pa uporabljajo predvsem neposredne oblike izvoza. Možne oblike neposrednega izvoza so:
- enkratna, enotna izvozna naloga;
- posebni izvozni oddelek, če se obseg izvoza povečuje;
- skušajo izvažati preko izvozne prodajne družbe (export sales company);
- lahko ustanavljajo sestrska podjetja/podružnice (branch office/subsidiary) v tujini;
- organizirajo lastno prodajo s potniki na tujih trgih;
- lahko izvažajo s posredovanjem izvoznih združenj proizvajalcev;
- imajo neposredni izvoz blaga ob podpori zastopnikov/zastopstev.
12
c) kooperativni izvoz običajno vključuje različne dogovore o možnem sodelovanju z drugimi podjetji. Običajno so to izvozno – marketinške družbe (export marketing groups), ki vodijo celotno izvedbo izvoznih in tudi marketinških aktivnosti in različne posle v mednarodnem poslovanju za nekatera druga podjetja. Prednosti kooperativnega izvoza so celovitost nastopa, izkušnje, delitev stroškov, njegova slabost pa mnogokratna različnost poslovnih interesov sodelujočih (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 16-17).
3.2.2 Pogodbene oblike vstopa na tuje trge
Zahtevnejše so pogodbene oblike vstopov na tuje trge (intermediate), ki hkrati terjajo tudi večje vključevanje poslovnih aktivnosti samega izvoznika. Pri tem so glavni vzvodi za odločitev o izbiri pogodbenih oblik vstopov na tuje trge naslednji: biti bližje kupcem, zniževanje stroškov proizvodnje, skrajšanje tržnih poti, zniževanje transportnih stroškov, izogibanje omejitvam vstopa na tuje trge (carinske, necarinske, regulativa), biti prisoten na trgu kot »domači proizvajalec ali ponudnik« ter možnosti uveljavljanja raznih oblik pospeševanja lokalne proizvodnje (subvencije, različne spodbude za tuja vlaganja) (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 17-18).
Najbolj pogoste oblike pogodbenih vstopov na tuje trge so naslednje (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 17-18):
- licenčno poslovanje;
- franšizing;
- skupna vlaganja;
- strateške zveze/zaveze/povezave;
- pogodbena proizvodnja.
3.2.3 Investicijske oblike vstopa na tuje trge
Investicijske/naložbene (hierarhične) oblike vstopa: podjetje v celoti prevzema nadzor in lastništvo nad obliko vstopa na tujem trgu. Ločimo naslednje oblike vstopa na tuje trge:
(Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 19-20):
- prodajni zastopniki/distributerji;
- rezidenčni prodajni zastopniki;
13 - kontrola, tesnejše sodelovanje z matičnim podjetjem;
- prodajne podružnice, lastne prodajne enote na tujem trgu;
- lastna proizvodna enota na vstopnem trgu;
- sestavljalnica;
- skladišče;
- regionalni centri;
- začetne investicijske naložbe;
- prevzemi (acquisitions, mergers & acquisitions).
14
4 VLOGA IN POMEN LOGISTIKE V MEDNARODNEM POSLOVANJU
Logistika je doktrina materiala, energije in blaga znotraj ekonomske entitete ali med njo in njenim okoljem. Je del oskrbovalne verige, ki načrtuje, izvršuje in opravlja zmogljiv in učinkovit pretok in skladiščenje tovora, storitve ter ustrezne informacije od mesta izvora do mesta potrošnje, da bi zadovoljila zahtevam potrošnika. Z ozirom na logistične procese pridobivanja in distribucije tovora je tako lahko transport del logistike (Mesec 2008, 8).
Glavni namen logistike je zagotoviti, da so materiali, ljudje, proizvodne zmogljivosti in informacije ob pravem času na pravem mestu, v pravi količini in kakovosti ter po sprejemljivi ceni (Branch 2006). To je v današnjem času t. i. sistem »just in time« (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 37).
V gospodarstvu ima logistika pomembno vlogo predvsem iz dveh razlogov:
- za podjetja predstavlja enega glavnih stroškov in posledično močno vpliva na druge Gospodarske dejavnosti in obratno. V ZDA je bil na primer v letu 1996 delež logistike v BDP 10,5 %, za transport blaga je industrija potrošila okoli 541 milijard USD in za skladiščenje ter gibanje zalog približno 797 bilijonov USD (Čižman 2001, 11; povz. po Lambert idr. 1999);
- ima pomemben vpliv na mnoge gospodarske transakcije in kot aktivnost olajšuje prodajo blaga in storitev.
Slika 2: Logistika v podjetju Intereuropa, d. d.
Vir: Intereuropa d.d. 2012a.
15 4.1 Logistika v mednarodnem poslovanju
Že od samega začetka človek hrepeni po odkrivanju nepoznanih dežel, premagovanju razdalj ter premeščanju. Dogodki, kot so prvi polet z letalom, odkritje parnega stroja, prvi polet v vesolje itd., so se zapisali v zgodovino in imajo nekaj skupnega. Tendenco, da človeku stroj pomaga premeščati razdalje. Ker je bil v zgodovini človek omejen s fizičnim premeščanjem, je bil prisiljen veliko večino dobrin, ki jih je ustvaril, porabiti na mestu samem. Zato so bila mesta proizvodnje ter potrošnje medsebojno povezana. Z razvojem transporta in logistike je bilo to preseženo. Naenkrat razdalje niso bile več pomembne, skupna mesta proizvodnje in potrošnje so se ločila, tako so lahko postala specializirana in svoje izdelke s pomočjo logistike lansirala na oddaljena tržišča. Na ta način sta transport in logistika postajala vedno bolj pomembna z mednarodnega vidika. Danes se distribuciji blaga posveča zelo veliko pozornost, ne samo proizvodni, ampak vedno bolj fizični distribuciji blaga, kar danes razumemo kot logistiko (Ruzzier, Kesič in Mevlja 2008, 37).
Slika 3: Prikaz povezave med oskrbno verigo, intermodalnostjo, paletizacijo ter logistiko
Vir: Gajšek 2010a.
Iz zgornje slike je razviden proces logistike od proizvajalca do kupca. V tem primeru je uporabljena paletizacija, njen namen pa je na paletah povezati posmezne manjše, kosovne tovore v večje tovorne enote in s tem omogočiti neprekinjeno verigo v procesu distribucije od surovinske baze do končnih potrošnikov.
16
4.2 Razvojni trendi logistike v mednarodnem poslovanju
- Multimodalni transport;
Multimodalni prevoz tovora definiramo kot prevoz tovora z najmanj dvema različnima prevoznima sredstvoma, za katerega velja enotni režim podjemnika (podjetnika) multimodalnega prevoza. Za multimodalni prevoz se uporabljajo tudi drugi izrazi, na primer kombinirani ali mešani prevoz blaga, vendar sta pojma primernejša za prevoz z več prevoznimi sredstvi, pri čemer organizator prevoza (npr. špediter) oziroma prevoznik, ki sklene pogodbo s pošiljateljem, odgovarja po predpisih tiste prevozne panoge, med katero je nastala škoda (Marjetič 2005, 2).
- Kontejnerizacija;
(standardizirani zabojniki in posebej prilagojena vozila s cisternami, zabojniki, hladilniki...)
Kontejnerizacija je dejavnost uvajanja in uporabe različnih vrst in oblik kontejnerjev v procesu kakršnega koli premeščanja oziroma gibanja materialnih dobrin. Kontejnerizacija je najpomembnejša vrsta integralnega transporta, v katerem igrajo pomembno vlogo kontejnerji, transportna in pretovorna sredstva ter njihova medsebojna usklajenost (Gajšek 2010b).
- Kontejnerski terminali;
Kontejnerske terminale sestavljajo infrastrukturni objekti, v katerih zbirajo in začasno skladiščijo kontejnerje ter jih pripravljajo za nadaljno odpravo z različnimi transportnimi sredstvi, prispele kontejnerje pa sprejemajo in z različnimi manipulacijskimi sredstvi pretovarjajo ali začasno skladiščijo do odprave h končnemu prejemniku (Jakomin, Zelenika in Medeot 2002).
- Paletizacija;
Paletizacija je celota organizacijsko povezanih sredstev za delo in tehnoloških postopkov.
Namen procesa paletizacije je na paletah povezati posamezne manjše, kosovne tovore v večje tovorne enote in s tem omogočiti neprekinjeno verigo v procesu distribucije od surovinske baze do končnih potrošnikov (Gajšek 2010c).
17 - Blagovni transportni centri;
(offshore centri, prostocarinske cone)
Blagovni transportni centri so specializirane logistične organizacije, ki za potrebe komitentov (proizvodnih in trgovinskih podjetij) opravlja storitve posredovanja in organiziranja logističnih storitev, pretovora, skladiščenja in druge storitve. Te organizacije so se razvile iz skladiščnih podetij, ki so prerasla svojo osnovno funkcijo (Logožar 2010).
- Nove vrste tehnologij prevozov;
(roll on/off, oprtni prevozi)
»Roll on - Roll off« ali dopeljati - odpeljati ali, kratko, »RO - RO« je transportna tehnologija, za katero je karakterističen horizontalni način vkrcavanja in izkrcavanja kopenskih transportnih sredstev s tovorom ali brez njega na posebne (RO - RO) ladje. Cilj oprtnega sistema prevoza je premeščanje blaga »od vrat do vrat« brez vmesnih manipulacij s tovorom.
V transportni proces sta vključeni dve vrsti transporta, cestni in železniški. Poznamo pa tudi ostale vrste tehnologij, ki se neprestano posodabljajo (Gajšek 2010d).
- Posodobitev incotermsov in vpliv e - oblik;
(EDI sistemi)
Incoterms je izdala Mednarodna trgovinska zbornica in so bili prvič izdani leta 1936. Od takrat so bili zaradi razvoja trgovine in transporta večkrat revidirani, nazadnje leta 2010.
Prejšnja različica Incoterms je vsebovala trinajst klavzul, najnovejša različica jih ima enajst.
Elektronska izmenjava posatkov (ang. EDI - Electronic Data Interchange) je komunikacijski standard, ki omogoča podjetjem izmenjavo vsakodnevnih dokumentov, kot so naročila, elektronsko. EDI prejete podatke formatira po standardih, določenih v podjetju (Zupančič 2011, 5).
- JIT strateška usmeritev;
Koncept JIT (ang. Just-In-Time) oz. ravno ob pravem času, je postopek za zniževanje stroškov, ki so ga razvili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Japonskem. Razvoj JIT je v veliki meri prispeval k hitremu in uspešnemu razvoju japonskega gospodarstva, njihovi proizvodi so sedaj iskani in cenjeni. To velja predvsem za avtomobilsko, elektronsko, jeklarsko in strojno industrijo (Tomažič 2003, 3).
18 - Zunanja logistična oskrba (3PL);
3 PL (ang. Third-Party Logistics); Zunanja logistična oskrba (ang. Outsourcing) - zaradi redkosti dobrin podjetje ves čas presoja, katere dejavnosti izvajati v podjetju in katere kupiti ali najeti pri drugih izvajalcih. Podjetje lahko svojo konkurenčno sposobnost dosega tudi, tako da vse svoje zmogljivosti usmerijo na glavna podjetniška področja. Primeren je za vsa funkcijska področja v podjetju, od nabave, proizvodnje, prodaje, logistike, do nivoja najmanjših podjetniških enot oz. aktivnosti (Ogorelc 2001, 454).
- E - tehnologija v upravljanju in podpori transportni in skladiščni infrastrukturi.
Slika 4: Sodobni trendi na področju mednarodne logistike
Vir: Makovec Brenčič 2010.
4.3 Podjetje Sisecam soda Lukavac, d. o. o., Bosna in Hercegovina
Podjetje Sisecam soda Lukavac je bilo zgrajeno leta 1893 in se ukvarja s prozvodnjo lahke in težke sode, prav tako proizvaja sodo bikarbono, kapaciteta proizvodnje na letni ravni pa znaša 350.000 ton.
Podjetje se nahaja v Lukavcu, majhnem mestu zraven Tuzle, v severovzhodnem delu Bosne in Hercegovine. Podjetje in okolica sta dobro povezana s cestno povezavo, saj je to poglavitnega pomena za takšno vrsto podjetja, ki temelji na logistični dejavnosti. Več logističnih mest pa podjetju omogoča natovarjanje sode za tovornjake, vagone in cisterne.
Opravila sem intervju z univ. dipl. ekonomistom Sašom Kovačevićem, vodjo logističnega sektorja v podjetju Sisecam Soda Lukavac, d. o. o., Bosna in Hercegovina.
Intervju je potekal dne 26. 7. 2012, na sedežu podjetja Sisecam Soda Lukavac in je v prilogi 1.
19
Slika 5: Sisecam soda Lukavac, d. o. o.
Vir: Sisecam soda Lukavac d.o.o. 2010.
20
5 PREUČEVANJE MEDNARODNEGA POSLOVANJA LOGISTIČNEGA
PODJETJA Intereuropa, d. d.
Osnovni podatki o podjetju:
Naziv: INTEREUROPA, Globalni logistični servis, delniška družba Skrajšani naziv: INTEREUROPA, d. d.
Naslov: Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper, Slovenija
Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba s sedežem v Kopru je vodilni ponudnik logističnih storitev v Sloveniji in na področju jugovzhodne Evrope. Ponaša se z več kot 50- letno tradicijo in izkušnjami.
Slika 6: Intereuropa, d. d.
Vir: Intereuropa d.d. 2010a.
5.1 Predstavitev podjetja
Ustanovljeno je bilo leta 1947 v takratni »coni B« Svobodnega tržaškega ozemlja. Od začetkov poslovanja v najetih prostorih s tremi zaposlenimi je prerasla med največja podjetja v svoji dejavnosti. Naklonjenost in zaupanje strank si je pridobila s premišljenim razvojem poslovne mreže, načrtnimi vlaganji v infrastrukturo in z nenehno skrbjo za učinkovitost in strokovno usposobljenost vseh zaposlenih (Vuga 2005, 27).
Razvojna pot koncerna Intereuropa se je začela strmo vzpenjati med letoma 1965 in 1990 z odpiranjem podružnic v vseh večjih mestih bivše Jugoslavije. Leta 1995 se je podjetje
21
privatiziralo in ob zaključku privatizacije štelo 5.506 delničarjev. Leta 1998 so bile delnice podjetja uvrščene v borzno kotacijo »A« na Ljubljanski borzi. V letu 1999 je Intereuropa pridobila certifikat kakovosti ISO 9002 za izvajanje storitev špedicije, transporta blaga in logistike ter pričela s širjenjem poslovne mreže doma (prevzem podjetja STC, d. d., Celje) in v tujini (ustanovitev podjetja Intereuropa - East, d. o. o., v Moskvi, prevzem podjetja RTC Varaždin, d. d., na Hrvaškem). Med letoma 2000 in 2002 je podjetje dograjevalo celovito ponudbo logističnih storitev z vpeljavo novih zbirnih linij, predvsem z državami jugovzhodne Evrope in bivše Jugoslavije ter uvedbo novih storitev - »Intereuropa Express« (Vuga 2005, 27).
Leta 2001 je koncern prejel priznanje za poslovno odličnost in varno poslovanje »Rating 2000« in vključitev Intereurope v slovenski transportno - logistični grozd. Koncern je prevzel podjetje STTC, d. d., Maribor leta 2002 in podjetje SPEKA, spol. s. r. o., iz Prage, z otvoritvijo logističnega terminala v Skopju in s pridružitvijo D. P. Interpan, Novi Sad (Vuga 2005, 27).
Leto 2003 je bilo predvsem leto priprav za vstop Slovenije v Evropsko unijo, s poudarkom na reorganizaciji in izobraževanju zaposlenih. V letu 2004 je poslovanje koncerna zaznamoval predvsem vstop Slovenije v Evropsko unijo, ki predstavlja kritično leto zaradi prenehanja potreb po večjem delu opravljanja carinskih storitev. Posledica je bil izpad prihodkov in krčenje poslovne mreže, kakor tudi ugotavljanje prevelikega števila zaposlenih, ki so postali nepotrebni zaradi izpada omenjenih storitev. S širitvijo ponudbe logističnih storitev, prilagojenih novim potrebam strank, so preusmerili aktivnosti s poslovnega področja carinskih storitev na druga poslovna področja, zlasti na poslovno področje kopenskega prometa in terminalskih storitev (Vuga 2005, 27).
Zaznali so razvojne nevarnosti in priložnosti, jih analizirali ter našli rešitve v razvoju novih logističnih storitev, v krepitvi konkurenčnega položaja v Sloveniji ter razvoju in rasti na trgih izven Slovenije prek obstoječih in novih lastnih podjetij ter ugled partnerske mreže.
Povečalo se je tudi število hčerinskih podjetij v Avstriji, Nemčiji in Franciji, tako da je Intereuropa pričakala vstop Slovenije v Evropsko unijo povezana v koncern, ki ga tvori matična družba Intereuropa, d. d., in 15 povezanih družb (Vuga 2005, 27).
Trženje in prodaja
Leta 2011 je bilo za podjetje zelo uspešno, saj so dosegli rast prodaje na vseh treh poslovnih področjih osnovne dejavnosti (logistične rešitve, interkontinentalni promet in kopenski promet), in sicer (Intereuropa d.d. 2012b):
- logistične rešitve – največja rast, povečana prodaja za 20 %;
- interkontinentalni promet – povečanje za 15 %;
22 - kopenski promet – povečanje za 8 %.
Pozitivna gospodarska gibanja z začetka leta so se v drugi polovici leta upočasnila do te mere, da so gospodarstva na trgih koncerna na letni ravni dosegla le minimalne rasti, nekatera celo stagnacijo (Intereuropa d.d. 2012b).
Prodajne aktivnosti koncerna so zaznamovali oster konkurenčni boj ter okrepljeni pritiski na prodajne cene, pa tudi aktivnosti za izgradnjo novega informacijskega sistema za podporo produktom kopenskega prometa. V teh razmerah so v koncernu Intereuropa ustvarili 211,9 milijonov evrov prihodkov od prodaje in dosegli 11 % rast, glede na leto 2010, ter prav tolikšno preseganje načrtovane ravni prodaje (Intereuropa d.d. 2012b).
5.2 Mednarodno poslovanje podjetja
Poslovanje Intereurope, d. d., je organizirano v poslovna področja, ki jih z vidika
obvladovanja blagovnih tokov ločujemo na osnovne, specializirane in podporne storitve (Vuga 2005, 28).
1.Osnovne storitve:
a) Kopenski promet:
- zbirni promet;
- Intereuropa Express;
- polni nakladi: kamionski promet in železniški promet.
b) Terminalne storitve:
- skladiščenje in distribucija;
- sejemska dejavnost;
- logistične rešitve.
2.Specializirane storitve:
a) Pomorski promet:
- konvencionalni tovori;
- kontejneri (FCL, LCL);
- RO-RO (Roll on - Roll of);
- luška špedicija;
- pomorska agencija.
b) Zračni promet:
- avio promet;
- UPS (United Parcel Service) - mednarodna ekspresna dostava.
23 3.Podporne storitve:
a) Carinske storitve:
- carinsko zastopanje;
- mejna odprava.
Dandanes ima koncern Intereuropa razvejano poslovno mrežo, ki obsega družbe v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji, Hrvaški, Črni Gori, Kosovu, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Ukrajini, Rusiji in po novem tudi v Albaniji (Finkšt 2010, 13).
Poslovno vizijo uresničujejo na trdnih temeljih: krepitev položaja koncerna na trgih z vzpostavljeno lastno poslovno mrežo, razvoj in specializacija logističnih produktov, usmerjenost k prodaji in približevanju kupcu z ustvarjanjem partnerskih odnosov, usmerjenost k prodaji celovitih logističnih storitev koncerna, stalna optimizacija procesov in uveljavljanje sinergijskih učinkov usklajenega delovanja koncerna (Intereuropa d.d. 2010b).
5.3 Mednarodna logistika kot ključni element internacionalizacije podjetja
Mednarodna logistika je v primerjavi z notranjo logistiko obsežnejša, raznolika in kompleksna, saj se je treba odločiti med mnogimi različnimi možnostmi logističnih rešitev.
Verjetnost, da pride do napak pri odločitvah, je s tem precej večja, pa tudi kasnejše posledice napak je težje odpraviti.
Značilnosti oz. posebnosti mednarodne logistike se kažejo predvsem v kompleksnosti transporta na daljših razdaljah in trajanju prevoza, klimatskih spremembah, zahtevnejšem pakiranju, višjih stroških, zahtevnejši dokumentaciji, večji konkurenci in običajno tudi večjemu številu udeležencev (Jelenc 2002, 4).
Kompleksnost transporta
V mednarodni trgovini prevladuje kombiniran transport, pri katerem se blago prevaža z različnimi transportnimi sredstvi, običajno gre za kombinacijo cestnega, železniškega in pomorskega transporta (med kontinenti). V zadnjem času je pogosta tudi kombinacija cestnega in zračnega transporta, sodobni trendi pa gredo v razmah kontejnerskega in oprtnega transporta (kamion - vagon; kamion - ladja). Zaradi kompleksnosti transporta se povečuje verjetnost poškodb, tatvin in izgub blaga, saj se blago med transportom večkrat pretovarja in vmesno skladišči.
24 Čas transporta in razdalja
Mednarodni transporti so običajno daljši od domačih, potekajo preko več državnih meja, kjer so vezani na tranzitne postopke, zaradi česar tudi trajajo dalj časa.
Večji so tudi stroški transporta, večja je možnost poslabšanja kakovosti blaga, nastajajo tudi težave, vezane na organizacijo, spremljajočo dokumentacijo in nadzor blaga.
Klimatske spremembe
Blago, ki se prevaža v mednarodni trgovini, mora biti ustrezno pakirano, saj poteka transport preko ozemelj z različnimi klimatskimi razmerami. Pomembna je tudi primerna izbira transportnega sredstva glede na naravo blaga.
Zahtevnost dokumentacije
Pri mednarodnih transportih je treba upoštevati zakone drugih držav. Praviloma se mnogi postopki in določila mednarodno priznani, obstajajo pa specifičnosti posameznih dežel, ki se jim je treba prilagoditi pri izdelavi spremljajoče dokumentacije, ki mora biti popolna in pravilna. V nasprotnem primeru lahko neustrezna dokumentacija povzroči ogromne stroške, ki nastanejo zaradi težav pri carinjenju in zamudah pri dostavi blaga (terminske pošiljke).
Nastajajo pa lahko tudi problemi pri plačevanju z akreditivi.
Zahtevnejše pakiranje
V mednarodnem transportu je blago izpostavljeno številnim manipulacijam, kar zahteva ustrezno pakiranje, da prispe nepoškodovano do kupca, pri tem pa je treba upoštevati tudi različne transportne možnosti. Z ustreznim pakiranjem je mogoče doseči najracionalnejše ravnanje s tovorom v transportnem procesu.
Višji stroški
Zaradi vseh prej navedenih posebnosti so tudi stroški mednarodne fizične distribucije običajno višji. Njihov delež znaša povprečno 25-30 % prodajne vrednosti blaga, zato je načelo racionalnosti pri načrtovanju in izvajanju te dejavnosti toliko pomembnejše.
Večja konkurenca
Na tujih tržiščih se v mednarodni trgovini srečuje mednarodna konkurenca, ki je čedalje večja, še posebej na področju držav, ki so odpravile medsebojne omejitve (EU) v transportu.
25
Zelo pomembna je kvaliteta fizične distribucije, njen vpliv na tržni položaj proizvoda je izreden (Jelenc 2002, 5).
Slika 7: Intereuropa, Global Logistics Service Vir:Intereuropa d.d. 2009.
5.4 Strateški razvoj mednarodne logistike in poslovanja v podjetju
Na poslovnem področju logističnih storitev so v letu 2011 s strateškim prestrukturiranjem kupcev in z osredotočanjem na celovite logistične rešitve dosegli visoko, 20 % rast prihodkov od prodaje v primerjavi z letom 2010. Načrtovane rezultate so presegli za 9 %, v strukturi prihodkov prodaje koncerna predstavlja prodaja logističnih rešitev 14,1 % prihodkov koncerna (Intereuropa d.d. 2012b).
Za izboljšanje prodajnih rezultatov so v preteklem obdobju veliko energije vložili v aktivnosti ciljne prodaje celovitih logističnih rešitev, povečanje prodaje in vzpostavitev elektronskega poslovanja z obstoječimi kupci. Tako so leta 2011 dosegli največjo rast prodaje izmed treh poslovnih področij v koncernu, h kateri je prispevala predvsem povečana prodaja matične družbe Intereuropa, d. d., v Sloveniji, ki je bila za 29 % večja v primerjavi z rezultati predhodnega leta. V strukturi prodaje logističnih rešitev se je delež matične družbe povečal za 4 % in predstavlja 52,6 % prodaje logističnih rešitev v koncernu (Intereuropa d.d. 2012b).
Na drugem največjem trgu poslovanja področja, na Hrvaškem, ki predstavlja 26 % prodaje področja logističnih rešitev, so prihodki iz prodaje upadli in za 4 % zaostali za načrtovanimi.
Glavni vzroki za takšne rezultate so bili predvsem gospodarska in finančna kriza v državi ter večja konkurenca tujih logističnih podjetij (Intereuropa d.d. 2012b).
V drugih državah jugovzhodne Evrope, kjer je podjetje neposredno prisotno s skladiščnimi zmogljivostmi, še vedno čutijo velik padec povpraševanja po logističnih rešitvah. Zaradi gospodarskega položaja na teh trgih ni pričakovanega obrata zalog, hkrati pa se pojavlja večja konkurenca tujih logističnih ponudnikov. Tako so se na trgih Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Srbije, Makedonije in Kosova, ki skupaj predstavljajo 15 % prodaje logističnih rešitev, glede na rezultate v letu 2010, prihodki od prodaje zmanjšali za odstotek. Največjo rast so dosegli v Bosni in Hercegovini, kjer so bili prodajni rezultati za 16 % višji v primerjavi z letom 2010 in za 11 % nad načrtovanimi. Prav tako so rast prodaje dosegli na ruskem trgu,
26
kjer so zapolnili skladiščne zmogljivosti, vendar še ne dosegajo načrtovanih rezultatov (Intereuropa d.d. 2012b).
Poslovno področje logističnih rešitev sestavljajo produkta skladiščenja in distribucije ter produkt logističnih projektov. Področje zajema celovite storitve nabavne in prodajne logistike za vse blagovne skupine po zahtevah kupcev. Navadno skladiščenje blaga, ki pomeni zasedanje prostora za določen čas, se vse bolj umika ponudbi kompleksne logistike blaga na poti od proizvajalca do kupca. Zaradi spremenjenih zahtev na trgu logistike med dobaviteljem in kupcem razvijajo nove tehnološko in informacijsko podprte storitve (Intereuropa d.d.
2012b).
Logistični projekti
Celovite logistične rešitve pripravljajo po meri kupca, pri tem vključujejo različne produkte koncerna (skladiščenje, zbirni promet, distribucija, pomorski promet, zračni promet itd.). K taki ponudbi vedno pristopijo z logističnimi projekti, ki so zelo kompleksni in zahtevajo veliko strokovnega znanja. S kupcem vzpostavijo partnerski odnos, projektna skupina pa je običajno sestavljena iz strokovnjakov komitenta in strokovnjakov v podjetju (Intereuropa d.d.
2012b).
5.5 Kakovost in poslovni uspeh v podjetju
Pri vzpostavljanju in vzdrževanju programov za izboljšanje kakovosti in sistemov kakovosti v podjetjih niso vedno uspešni. Pojavljajo se nekateri skupni vzroki, ki botrujejo neuspehu.
Pogosta vzroka sta: pomanjkanje interesov pri najvišjem vodstvu in odpor proti ročnem zajemanju podatkov o kakovosti pri neposrednih izvajalcih. Slednje še posebno velja v storitveni dejavnosti, kjer so zaposleni nemalokrat v časovni stiski in jim jemlje beleženje napak dragocen čas. V družbi Intereuropa, d. d., je bila ta problematika prisotna v procesih spremljanja pri določenih produktih, kjer zajemanje podatkov ni bilo avtomatizirano in je bilo treba v mesečnih poročilih kakovosti (kontrolnih listih) spremljati precejšnje število kontrolnih točk. Podatki so bili nemalokrat neresnični, saj so jih zaposleni vnašali zaradi pomanjkanja časa v zadnjem trenutku bolj po občutku, kar lahko zamegli dejansko sliko in ne nakaže potrebne smeri izboljšav.
Področja spremljanja kakovosti v podjetju Intereuropa, d. d., so naslednja (Antolovič Sejfert 2002):
- spremljanje kakovosti v procesih;
- spremljanje zadovoljstva kupca;
- spremljanje poslovnega rezultata.
27
Spremljanje kakovosti, vzpostavljene v storitvenih procesih:
Storitvena podjetja imajo v procesih različne oblike kontrole na vsakem koraku. V veliki večini gre za samokontrolo, ko preverjajo svoje delo. Izhajajoč iz teh dejstev, so v podjetju Intereuropa, d. d., v procesu izluščili tiste aktivnosti, ki so pomembne za kupca, in aktivnosti, kjer so v podjetju čutili težave oz. možnosti za izboljšave.
Namen tega je bil, da so ustvarili celovito sliko dogajanja v procesih. Sliko, ki pokaže, kje je treba ukrepati v smislu izboljšanja kakovosti za kupca in v smislu zmanjševanja stroškov ali povečanja storilnosti. Pri tem so upoštevali, da je treba optimirati prikaze, kot npr. poročila o kakovosti, saj preveliko podatkov prej zamegli sliko, kot nakaže potrebno smer izboljšav. V podrobnosti oz. analiziranje podatkov se spustijo posamezniki ali delovne skupine, ki imajo nalogo poiskati rešitve za odpravo vzrokov nastalih problemov (Vuga 2005, 36).
V mesečnih poročilih, kjer se beleži spremljanje kakovosti v procesih, je prikazanih v povprečju 7 kontrolnih mest (kontrolnih točk) za vsako storitev, kot npr. (Vuga 2005, 36):
- spremljanje prejema pisnih dispozicij;
- spremljanje pisnih reklamacij;
- spremljanje zamujenih dostav hitrih pošiljk (IE Express);
- spremljanje števila zavrnjenih ECL (enotnih carinskih listin) pri elektronski izmenjavi podatkov;
- spremljanje reakcijskega časa med povpraševanjem in dajanjem ponudbe, realizacija;
- kontrola likvidacije vhodnih računov;
- spremljanje stroškov nekakovosti (stroški, ki nastanejo zaradi lastnih napak v procesih).
Praviloma imajo vsa kontrolna mesta oz. kontrolne točke vidik kupca in družbe. Npr. pri spremljanju števila zavrnjenih ECL (enotnih carinskih listin) je to pomembno z vidika kupca, saj je s tem neposredno povezana hitrost carinskega postopka. Za carinsko družbo pa je pomembno zaradi ugotavljanja uspešnosti in storilnosti v carinskem postopku.
Spremljanje zadovoljstva kupcev:
Spremljanje zadovoljstva kupcev je naloga funkcije sektorja za marketing. Prodaja in kakovost se skupno pojavljata, ko je treba opredeliti, kdo je kupec in kaj mu nuditi (koncept storitev za kupca). V primeru storitve v cestnem transportu blaga je lahko kupec organizator transporta (špediter), ali pa podjetje, ki želi storitev transporta blaga (končni uporabnik). Tudi znotraj npr. končnih uporabnikov obstoja več tržnih skupin, ki imajo različne zahteve.
Odgovoriti je bilo treba tudi na vprašanje: »Kaj želimo izvedeti in kaj bomo naredili s podatki?« (ustrezno oblikovane so informacije). Ob tem so tudi določili frekvenco zbiranja podatkov. Metode spremljanja zadovoljstva kupcev, ki jih uporabljajo, so: anketiranje
28
ključnih kupcev, spremljanje reklamacij ter raziskave vzorčnih skupin kupcev (Vuga 2005, 36).
Spremljanje zadovoljstva kupcev je za podjetje Intereuropa, d. d., pomembno iz sledečih razlogov (Antolovič Sejfert 2002):
- pridobivanje informacij o tem, kaj je treba izboljšati in kaj najprej;
- služi za preverjanje, ali so v procesu spremljane »pomembne« aktivnosti oz. ali je slika, ki jo daje spremljanje zadovoljstva kupcev, v smiselni povezavi s tem, kar je merjeno v procesih;
- omogoča izračun oz. ceno vpliva zadovoljstva kupcev na njihovo lojalnost podjetju.
Primer računalniško podprtega spremljanja kakovosti v procesih izvajanja transportne storitve:
V mesečnem poročilu podjetja Intereuropa, d. d., je v procesu transportne storitve prikazanih okoli 10 kontrolnih mest, kot npr. (Vuga 2005, 38):
- spremljanje popolnosti in pravočasnosti naročil (prevladuje vidik podjetja);
- spremljanje pravočasnosti prihoda na prvo nakladanje (prevladuje vidik stranke);
- spremljanje pravočasne odjave vozil (prevladuje vidik podjetja) in druge.
Skoraj vse kontrolne točke imajo vidik stranke in podjetja. Na primer pri pravočasni odjavi vozil je z vidika stranke pomembno, da ji lahko v vsakem trenutku sporočimo, kje se nahaja blago. Za podjetje pa je to pomembno, ker sporočeno stanje vozil omogoča bistveno boljše planiranje vozil in s tem tudi njihov boljši izkoristek.
Povezava s poslovnim uspehom je podana skozi prikaz neizkoriščenih avto - dni. Napake v procesih od sprejema naročila, izvedbe transporta, servisiranja vozil itd. imajo skoraj vedno za posledico večje število avto - dni, kar pomeni manjšo izkoriščanje vozil od optimalne.
Ustrezen prikaz stanja je vodil in vodi v odpravljanje vzrokov napak, kar se v končni fazi pozna v manjšem številu izgubljenih avto - dni. V mesečnem poročilu se beleži stanje na posameznem kontrolnem mestu v računalniški obliki.
Za prikaz podatkov se priporoča sledeče (Vuga 2005, 38):
- da so, če je le mogoče, v obliki tabel in grafikonov;
- da ne obsegajo več kot eno stran na kontrolno mesto;
- da je število napak prikazano tudi v obliki finančne izgube, kar je sicer precej zahtevno.
29
5.6 Ugotovitve o mednarodnem poslovanju podjetja
Eno izmed številnih ponudnikov logističnih storitev je podjetje Intereuropa, d. d., ki svojim strankam nudi celovite logistične rešitve, ki zajemajo kopenski, zračni in pomorski promet, ter terminalske in carinske storitve. Je vodilni ponudnik logističnih storitev v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, področje svojega delovanja pa vedno znova širi še na druge države. Leto 2004 je bilo za Intereuropo prelomno leto, predvsem zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Podjetje se je tako že več let intenzivno pripravljalo na spremenjene pogoje poslovanja, kar se je izkazalo kot uspešna poteza. Po dobrem letu poslovanja na globalnem trgu so vidni tudi prvi rezultati pripravljenih aktivnosti in lahko rečemo, da je podjetje doseglo oz. preseglo vnaprej zastavljene cilje ter se uspešno prilagaja novim tržnim razmeram.
Večina kazalnikov poslovanja podjetja potrjuje, da je bilo leto 2011 naboljše leto v obdobju zadnjih štirih let, v določenih primerih pa tudi zadnjih pet let. Pri prodajnih rezultatih so se pokazali učinki optimizacije poslovnih procesov in povečanja prodajne produktivnosti, pomemben pa je bil tudi vpliv gospodarskih razmer.
Veliko truda so vložili v prilagajanje strukture svojih družb, saj potreb trgov Francije in Nemčije ne bodo več zadovoljevali preko svojih podjetij, temveč preko pogodbenih partnerjev. Osredotočili so se na slovenski trg in na trge jugovzhodne Evrope, kjer dosegajo večje tržne deleže in kjer so ohranili položaj vodilnega ponudnika celovitih logističnih storitev. Nadaljevali so s prestrukturiranjem strank in zato v določenih družbah znižali prihodke od prodaje v zameno za boljši poslovni izid. Nadaljevali so z optimizacijo poslovanja in večanjem prodajne produktivnosti. Napori, ki so jih vložili v prestrukturiranje poslovanja koncerna v letu 2011 in v preteklih letih, so obrodili sadove, saj so prvič po letu 2008 dosegli pozitiven rezultat poslovanja. Kljub težkemu finančnemu položaju so uspeli zagotoviti nemoteno izpolnjevanje vseh svojih obveznosti in slediti konkurenci (Intereuropa d.d. 2012b).
30
6 ZAKLJUČEK
Prostorske razlike so bile v preteklosti velika ovira za ljudi in podjetja. Danes pa skoraj ni težav s transportom, saj pri vseh transportnih sredstvih in ponudnikih transportnih storitev za prevoz tovora zadošča en klic ali izpolnjen obrazec na spletni strani in blago nam je dostavljeno pred vrata.
Podjetjem predstavlja optimizacija logističnih procesov velik izziv, saj se mora logistična funkcija neprestano prilagajati razmeram na trgu. Prilagajati se mora razmeram na cesti, gibanjem na navadnem in prodajnem trgu, političnim razmeram na globalni ravni ter vedno bolj napredni tehnologiji. Za uspešna podjetja so pomembne lastnosti, kot so prilagodljivost, zanesljivost in dobro sodelovanje med podjetji, ki temelji na zaupanju. Ustrezna logistična dejavnost predstavlja podjetjem v Sloveniji pomemben faktor konkurenčnosti in uspešnosti.
Upravičeno lahko trdimo, da podjetja lahko veliko privarčujejo ob uporabi primernega sistema logističnega procesa oz. distribucije blaga, ne samo iz finančnega, ampak tudi časovnega vidika.
Zaključna projektna naloga v prvem delu prikazuje mednarodno poslovanje in njegovo vlogo v sodobnem času, opisala pa sem tudi podrobnosti med domačim in tujim trgom. Omenila sem informacijsko - tehnološki razvoj ter predstavila njegove značilnosti za čas, v katerem živimo in si ne znamo predstavljati življenja brez tehnologije in inovacij, ki nam olajšajo delo.
Nato sem predstavila globalizacijo in njen pomen ter vpliv na poslovanje podjetij. V nadaljevanju naloge sem predstavila mednarodno poslovanje, ga podrobno preučila in opisala načine vstopa na trg. Sledila je logistika v mednarodnem poslovanju ter empirični del, kjer sem opravila intervju z vodjo logističnega sektorja, Sašom Kovačevićem v podjetju Sisecam soda Lukavac s sedežem v Bosni in Hercegovini.
Naloga v zadnjem delu prikazuje vlogo mednarodnega poslovanja in vpliv na faktorje v preučevanem podjetju Intereuropa, d. d.
Ali bo podjetje uspešno, je predvsem odvisno od vstopa na tuje trge in kako se le-temu podjetje prilagaja, dober primer takšnega poslovanja pa se kaže v mednarodnem poslovanju podjetja Intereuropa, d. d. Poslovni odhodki pojetja so bili lansko leto razmeroma stabilni, medtem pa so največjo težo nosili stroški storitev in stroški dela. Takšen poslovni izid je pričakovan, saj prihodki v podjetju temeljijo na špedicijski dejavnosti. Poslabšanje rezultata koncerna v primerjavi z letom 2010 temelji predvsem zaradi posledice tečajnih razlik (v letu 2010 so bile pozitivne, v letu 2011 pa negativne). Na poslovni izid močno vplivajo odhodki zaradi slabitev naložb in terjatev v odvisnih družbah oz. do njih. Če ne upoštevamo
31
prevrednotovalnih odhodkov, je rezultat financiranja matične družbe za 3,6 milijona evrov boljši kot v letu 2010. Podjetje vlaga veliko truda za dolgoročno sprejemljivo financiranje matične družbe, z bankami upnicami pa so dosegli načelen dogovor o konverziji dela terjatev v kapital (Intereuropa d.d. 2012b).
Strateški cilji podjetja Intereuropa, d. d., med letoma 2010 in 2014 vsebujejo (Intereuropa d.d.
2012b):
- stalno optimizacijo procesov na vseh področjih poslovanja na ravni koncerna in znotraj povezanih družb;
- ohranitev in krepitev vodilnega tržnega položaja ponudnika celovitih logističnih storitev v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije;
- zagotovitev finančne stabilnosti prek dezinvesticiranja, razdolževanja, reprogramiranja dolgov, učinkovitega upravljanja obratnega kapitala;
- pridobitev strateškega partnerja za družbo Intereuropa, d. d., ki bi družbo dokapitaliziral in s tem prispeval k finančni stabilnosti koncerna, hkrati pa prispeval k razvoju njihove osnovne dejavnosti.
V prihodnosti bo Intereuropa, d. d., upravljala družbe v koncernu v smeri transnacionalnega koncerna, torej koncerna, ki želi doseči globalno učinkovitost in se obenem kar najbolje odzvati na potrebe lokalnih trgov (Intereuropa d.d. 2012b). Ocenjujem, da si bo tako podjetje lahko zagotovilo nadaljnjo uspešno poslovanje v mednarodnem tržnem okolju, dovolj visoke stopnje konkurenčnosti ter nadaljnji razvoj in rast s ciljem še uspešnejšega mednarodnega poslovanja.
32 LITERATURA
Antolovič Seyfert, Zoran. 2002. Sistem vodenja kakovosti. Interna šola poslovne logistike.
Koper: Intereuropa d.d.
Branch, Alan. 2006. Export practice and management. 5. izd. Bedford: Thomson Learning.
Čižman, Anton. 2001. Upravljanje logističnih procesov v organizaciji. Kranj: Moderna organizacija.
Finkšt, Petra. 2010. Vpliv finančno - gospodarske krize na cestni transport - primer Intereuropa Transport d.o.o. Diplomska naloga, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Gajšek, Brigita. 2010b. Kontejnerizacija.
Http://164.8.132.54/Transportne_tehnologije/cetrto.html (25.7.2012).
Gajšek, Brigita. 2010c. Paletizacija.
Http://164.8.132.54/Transportne_tehnologije/drugo.html (25.7.2012).
Gajšek, Brigita. 2010d. RO-RO transportna tehnologija.
Http://164.8.132.54/Transportne_tehnologije/peto.html (25. 7. 2012).
Jakomin, Livio, Marino Medeot in Ratko Zelenika, 2002. Tehnologija prometa in transportni sistemi.
Http://164.8.132.54/Transportne_tehnologije/cetrto.html (25. 7. 2012).
Jelenc, Milan. 2002. Logistika in špedicija - skripta. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Lambert, M. Douglas, Margaret A. Emelhainz in John T. Gardner. 1999. Building successuful logistics partnership. Journal of Bussines Logistics. 20(1999), 1, str. 165-181).
Logožar, Klavdij. 2010. Opredelitev in cilji logistike.
Http://egradiva.fl.uni-mb.si/LNP/tretje.html (25. 7. 2012).
Makovec Brenčič, Maja, Monika Lisjak, Gregor Pfajfar in Aleš Ekar. 2006. Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Marjetič, Anja. 2005. Vpliv multimodalnega transporta na procese mednarodnega poslovanja. Diplomsko delo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
