A N D RE J V A S A M A G IS T RS K A N A L O G A 2 0 1 5
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENTMAGISTRSKA NALOGA
ANDREJ VASA
KOPER, 2015
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Magistrska naloga
PRENOVA VELIKIH POSLOVNIH SISTEMOV NA KOROŠKEM
Andrej Vasa
Koper, 2015 Mentor: prof. dr. Štefan Bojnec
III POVZETEK
Koroška regija, ki jo sestavlja 12 občin in 4 upravne enote, je na gospodarskem področju temeljila na močnih poslovnih sistemih, z odločilnim vplivom na družbeno, kulturno in socialno okolje. S spremembo družbenih razmer in nastankom države Slovenije se je tržno območje v večini podjetij izrazito zmanjšalo. Ukrepanje z iskanjem novih trgov je zahtevalo velike napore za ublažitev neugodnih razmer. Sledilo je obdobje procesov lastninjenja, vstopa v EU, vstopa v evro območje in vseobsegajoči učinki krize po letu 2007. Vse navedeno je sprožilo spremembe in prenova podjetij je bila neizbežna posledica vplivov in novih pogojev poslovanja. V naboru sprememb so prestrukturiranja imela pomembno vlogo, posebej ker so se s prepletanjem in poseganjem na različna področja poslovanja zaznavno spreminjala podjetja in njihovo poslovanje. Zahteve prenove tržnih programov in načinov poslovanja so prispevale tudi večji intenzivnosti inoviranja. Izvozno orientirane družbe so bile izpostavljene ostrim tržnim razmeram, zato so permanentno stremele k doseganju konkurenčnih prednosti.
Izvajanju prenove poslovnih sistemov je morala slediti tudi ustrezna organizacija družb, da so lahko prešla iz negotovosti v prenovljeni poslovni model in uspešno nadaljevala poslovanje.
Ključne besede: poslovni sistemi, prestrukturiranje, inoviranje, konkurenčnost.
SUMMARY
Carinthia region, consisted of 12 municipalities and 4 administrative units, has based on strong business systems with strong influence on society, cultural, and social environment at the economic area. With social changes as well as the new state Slovenia, market area has become significantly smaller for most of the Carinthia companies. There have been high demands for huge efforts for lowering the inconvenient conditions done with searching for new markets. It was followed by the period of privatization processes, entering the EU, entering the euro zone, and influential effects of the crises after 2007. All the mentioned data have triggered changes and renovation of the companies has been an inevitable consequence of the influences and new conditions of economic waves. Restructuring has had an important role in these changes especially because intertwining and interfering to different areas of business have significantly changed companies and their economy. Demands for restructuring of market programmes and ways of business processes have contributed to more intense forms of innovation. Export oriented companies have been exposed to sharp market conditions; therefore, they have permanently strived to reach a competitive advantage. When executing restructuring of business systems, an appropriate organization of companies had to follow. Therefore, they could have transformed into a new business model and successfully continued their business.
Keywords: business systems, restructuring, innovation, competitiveness.
UDK: 005.591.4:330.341.1(497.413)(043.2)
V ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Štefanu Bojnecu za prizadevanje, usmerjanje in strokovno pomoč pri pripravi magistrske naloge. Zahvala velja tudi vsem intervjuvancem v organizacijah, ki so sodelovali v raziskavi in mi omogočili pridobivanje podatkov za izvedbo naloge.
Hvala tudi vsem profesoricam in profesorjem za pridobljena znanja v okviru študijskega programa.
VII VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 1
1.1.1 Namen in cilji raziskave ... 3
1.1.2 Temeljna teza in raziskovalna vprašanja ... 3
1.2 Raziskovalne metode za doseganje ciljev naloge ... 4
1.3 Predpostavke in omejitve pri obravnavi problema ... 5
2 Opredelitev gospodarstva Koroške ... 7
2.1 Statistična pokrajina Koroška ... 7
2.1.1 Prebivalstvo ... 7
2.1.2 Trg dela ... 8
2.2 Standardna klasifikacija teritorialnih enot in statistične regije ... 8
2.3 Zgodovinski pomen močnih industrijskih panog ... 9
3 Struktura in analiza poslovanja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov na območju statistične regije Koroška ... 14
3.1 Družbe in zadruge ... 14
3.1.1 Poslovanje družb v letu 2013 ... 14
3.1.2 Primerjava poslovanja družb na Koroškem z družbami v Sloveniji ... 19
3.2 Poslovanje samostojnih podjetnikov v letu 2013 ... 20
3.3 Pregled števila prebivalcev in zaposlenih oseb v podjetjih od leta 1990 ... 21
4 Razvoj perifernega okolja in razvojne usmeritve ... 24
4.1 Teoretične opredelitve razvojne perspektive perifernega okolja ... 24
4.2 Razvojna strategija in programi za Koroško ... 25
5 Prenova podjetij ... 30
5.1 Procesi in metode spreminjanja organizacij ... 32
5.1.1 Prestrukturiranje ... 33
5.1.2 Reinženiring ... 40
6 Inovativnost in konkurenčnost gospodarstva ... 44
6.1 Opredelitev ustvarjalnosti in inovativnosti ... 44
6.2 Strateški cilji za povečanje konkurenčnosti gospodarstva Koroške statistične regije ... 50
7 Opredelitev vzorca in vsebine intervjujev... 53
7.1 Opredelitev vsebin polstrukturiranih intervjujev ... 53
7.2 Vzorčenje in priprave na izvedbo intervjujev ... 54
7.3 Izvedba predhodnega intervjuja in priprava vsebin za nadaljnjo obravnavo ... 55
7.4 Izvedba intervjujev in priprava gradiva za nadaljnjo analizo ... 55
8 Analiza in interpretacija intervjujev ... 57
8.1 Obravnava gospodarskih družb ... 57
8.1.1 Tematsko področje »Prestrukturiranje« ... 57
8.1.2 Tematsko področje »Inovativnost« ... 69
8.1.3 Tematsko področje »Konkurenčnost« ... 84
8.1.4 Tematsko področje »Lastninske in organizacijske spremembe« ... 97
8.2 Obravnava institucij za strokovno podporo gospodarstvu Koroške ... 102
8.2.1 RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško d.o.o., Dravograd .... 102
VIII
8.2.2 Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Koroška, Dravograd ... 104
9 Ugotovitve raziskave ... 107
9.1 Ugotovitve glede raziskovanlih vprašanj ... 107
9.2 Prispevek k znanosti ... 110
9.3 Možnosti za nadaljnje raziskovanje ... 110
10 Sklep ... 112
Literatura ... 115
Viri ... 118
Pravni viri ... 120
IX SLIKE
Slika 1: Deleži prihodkov družb Koroške v letu 2013. ... 16 Slika 2: Poslovanje družb Koroške regije ... 18 Slika 3: Hierarhična povezava razvojnih dokumentov... 24
PREGLEDNICE
Preglednica 1: Podatki o poslovanju družb Koroške regije v letu 2013 ... 15 Preglednica 2: Poslovanje družb glede na velikost v skladu s 55. členom ZGD-1 v letu 201317 Preglednica 3: Predelovalna dejavnost Koroška regija/Slovenija ... 17 Preglednica 4: Poslovanje družb po letih. ... 18 Preglednica 5: Podatki o poslovanju družb Koroške regije v primerjavi s poslovanjem družb v
Sloveniji v letu 2013 ... 19 Preglednica 6: Poslovanje samostojnih podjetnikov Koroške regije in primerjava s
poslovanjem samostojnih podjetnikov v Sloveniji v letu 2013 ... 20 Preglednica 7: Struktura prihodkov samostojnih podjetnikov Koroške regije in primerjava s
strukturo prihodkov samostojnih podjetnikov v Sloveniji v letu 2013 ... 21
X KRAJŠAVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
CE Oznaka skladnosti v povezavi s smernicami EU (fran. Conformité Européenne)
EU Evropska unija
FSC Svetovni standard odgovornega in trajnostnega ravnanja z gozdovi (angl.
Forest Stewardship Council) GZS Gospodarska zbornica Slovenije
GZS OZ Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica ISO Mednarodna organizacija za standardizacijo
MO Mestna občina
MPS Mikro, majhna in srednja podjetja MPIK Mrežni podjetniški inkubator Koroška
NUTS Skupna evropska statistična klasifikacija teritorialnih enot (angl. The Nomenclature of Territorial Units for Statistics)
RRA Regionalna razvojna agencija RRP Regionalni razvojni program RS Republika Slovenija
SIST Slovenski inštitut za standardizacijo SKTE Standardna klasifikacija teritorialnih enot
SPIRIT Javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma
SURS Statistični urad Republike Slovenije ZGD Zakon o gospodarskih družbah
ZPOP Zakon o podpornem okolju za podjetništvo ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
ZSRR Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
1 1 UVOD
1.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Naloga obravnava spremembe, v katere so bili vključeni veliki poslovni sistemi in so bistveno zaznamovale gospodarske razmere na Koroškem. Močne industrijske panoge, kot so železarska, lesna, usnjarska, tekstilna in rudarska, so iz zgodovinskega vidika predstavljale temeljno gospodarsko platformo pokrajine, zagotavljale delovna mesta in posledično prinašale prihodke večini družin na Koroškem. Solidni prihodki, zaposlovanje v domačem ali le nekaj kilometrov oddaljenem kraju je omogočalo »ugodje« in perspektivo.
V začetku devetdesetih let se je v večini podjetij poslovno okolje drastično spremenilo, najprej z izgubo trgov bivše skupne države Jugoslavije, posledično prizadevanja za vstop na nove trge in soočenje z globalnimi ekonomskimi zakonitostmi. Prašnikar in Cirmanova (2007, 25) v tem kontekstu navajata: »Novi pristopi k strateškemu prestrukturiranju podjetij lahko pripomorejo, da se bodo podjetja bolje soočala z izzivi globalizacije.« Tako so podjetja prepoznala nove razmere, ki so zahtevale prilagoditev njihovega poslovanja.
Procesi spreminjanja, ki so se odvijali v teh podjetjih, na splošno veljajo tudi za opredelitve, ki jih navaja tudi Bukovec (2009, 18): »Spremembe in spreminjanje postaja konstanta.
Dinamika sprememb skokovito narašča, pojavljajo se nova znanja, nove tehnologije odpirajo nove izzive, novi načini komuniciranja ponujajo skoraj brezmejne možnosti sinergijskih učinkov. Predvsem pa je nova kultura inovativnosti tista, ki v želji po boljši kakovosti življenja nenehno generira zahtevo po samopreseganju.«
Svojevrstno samopreseganje je bilo prisotno predvsem pri proizvajalcih avtomobilskih komponent, z ustanavljanjem novih podjetij doma in v tujini, nakupi novih podjetij, ki so delovala na področju gradbeništva, lesni predelavi, logistike in kovinski industriji je zahtevalo pri eni izmed družb celo reorganizacijo v divizijsko organizacijo poslovanja. V povezavi s spremembami omenja Bukovec (2009, 18) novo kulturo inovativnosti, ki je bila v ospredju tudi v tem primeru tako drastičnega spreminjanja poslovnega modela.
S prilagajanjem nastalim razmeram so družbe kljubovale težkim pogojem gospodarjenja in po letu 2000 so uspele delno stabilizirati poslovanje. Delovali so celo naraščajoči trendi. Podjetja so pri zagotavljanju boljših možnosti preživetja in razvoja uporabljala metodo spreminjanja, imenovano prestrukturiranje, ki pomeni prehod iz obstoječih struktur v nove, ki omogočajo večjo uspešnost in učinkovitost poslovanja. Dubrovski (2011, 274) navaja, da je mogoče opredeliti vsaj šest tovrstnih struktur, ki zadevajo prestrukturiranje:
- fizične strukture (lokacija, ureditev, delovni pogoji),
2 - tehnološke strukture (oprema, procesi),
- organizacijske strukture (razdelitev odgovornosti in nalog, informacijski in koordinacijski sistemi),
- finančno-računovodske strukture (stanje sredstev in virov), - demografske strukture (značilnosti zaposlenih),
- mentalne strukture (prevladujoča miselnost v podjetju, »esprit-maison«).
Dubrovski (2011, 276) tudi poudarja, da prestrukturiranje običajno ni samo na enem področju, ampak lahko spremembe enega sprožijo zahteve po prestrukturiranju tudi drugih področij.
Vseskozi pa je bilo v podjetjih poleg prestrukturiranja za utrjevanje položaja na trgu v ospredju tudi inoviranje. Primerjalne prednosti, ki so temeljile na inoviranju v lesni, kovinsko predelovalni industriji in proizvodnji avtomobilskih komponent, so dolgoročno zasnovale njihove poslovne usmeritve. Majhnost domačega trga je povečala izpostavljenost delovanja podjetij v zaostrenih tržnih razmerah na globalnem trgu, kar je pogojevalo visoko konkurenčnost izdelkov. To je imelo vpliv tudi na uvajanje visokih standardov, ki so izboljšali modele poslovanja večjih poslovnih sistemov in njihove izdelke ter posledično dvignili raven kakovosti ponujenih izdelkov tudi na domačem trgu.
Izhajajoč iz študije znanstvenega gradiva in virov, ki zajemajo področje prilagajanja in spreminjanja poslovanja podjetij, je tudi vsebina naloge vezana na proučevanje okoliščin in usodne spremembe, ki so jih doživeli veliki poslovni sistemi. Naloga obravnava večpodročno prestrukturiranje večjih poslovnih sistemov, ki so morali pristopiti k takšnemu reševanju težav za zagotovitev prihodnosti poslovanja. Tudi ciljna usmerjenost v inovativnost in konkurenčnost je omogočala krepitev tržnega položaja in tendenco dolgoročnega delovanja.
Obravnavan je tudi pomemben vidik razgradnje teh večjih sistemov, njihova reorganizacija in ustanavljanje novih podjetij. Naloga bo omogočala vpogled v okoliščine, s katerimi so se soočila podjetja in posledice nastalih sprememb, ki odsevajo trenutno stanje tega dela gospodarstva. Dramatični dogodki in spremembe, ki so se z vzponi in padci odvijali predvsem v prejšnjem desetletju in so neizbrisno zaznamovali gospodarsko podobo Koroške, so motiv za raziskovalno obravnavo posebej, ker tovrstnega gradiva ni na razpolago. Analizirane podatke o poslovanju podjetij v regiji v primerjavi s Slovenijo smo utemeljili z odgovori o vplivu teh sistemov na splošno gospodarsko stanje v regiji. Ti so med drugim opazni v padcu družbenega bruto proizvoda, ki se je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS 2012b) na Koroškem v letu 2010 znižal za 8,37 % v primerjavi z letom 2008, medtem ko je ta podatek za Slovenijo le 4,41 %. Ravno tako se je po podatkih SURS (2012a) v istem obdobju na Koroškem povečala stopnja brezposelnosti za 6,7 odstotnih točk, v Sloveniji pa za 4,4 odstotne točke. Tako bo vsebina naloge z najnovejšimi izsledki prispevala k preglednosti
3
v tem segmentu gospodarskega dogajanja, saj bodo vključeni tudi zadnji gospodarski pretresi, ki so delno spremenili ekonomske kazalce Koroške.
Ker so procesi spreminjanja in iskanja novih podjetniških priložnosti v oteženih gospodarskih razmerah permanentno prisotni, so tudi izhodišča za nadaljnje raziskovanje odprta. Ta so predvsem na področju novih razvojnih usmeritev mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (MPS), v socialnem podjetništvu, povezovanju s podpornim okoljem in neizkoriščenimi potenciali, kot je turizem, razvoj podeželja, trajnostni razvoj, dragocena lesna surovina in drugi resursi, ki jih pokrajina nudi.
1.1.1 Namen in cilji raziskave
Namen naloge je s pomočjo znanstvene literature, proučevanjem teoretičnih izhodišč in predvsem lastne raziskave opredeliti prestrukturiranje, konkurenčnost, inoviranje in organizacijske spremembe večjih poslovnih sistemov na Koroškem.
Osnovni cilj naloge je s pomočjo kvalitativne raziskovalne metode analizirati procese prenove velikih poslovnih sistemov na Koroškem. Naloga zasleduje sledeče specifične cilje:
- raziskati in analizirati ključne koncepte in dejavnike prestrukturiranja večjih poslovnih sistemov,
- raziskati in analizirati pomen inovativnosti v procesu poslovanja podjetij,
- raziskati in analizirati pristope in koncepte za povečanje konkurenčnosti v podjetjih, - raziskati in analizirati organizacijske spremembe podjetij.
1.1.2 Temeljna teza in raziskovalna vprašanja
V okviru podanih problemskih izhodišč izhaja temeljna teza naloge, ki pravi, da so procesi prestrukturiranja, inoviranja, prehod na nove trge in organizacijske spremembe ključno prispevali k prenovi in uspešnosti poslovanja velikih poslovnih sistemov na Koroškem.
Za analiziranje raziskovalnega problema in preučevanje temeljne teze so postavljena naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kateri so bili ključni koncepti in dejavniki za uspešnost prestrukturiranja podjetij?
2. Kakšna je naloga inovativnosti v konceptu in procesu poslovanja podjetij?
3. Kateri koncepti in pristopi so bili uporabljeni pri prehodu iz tradicionalnih na bolj konkurenčne trge?
4. Kako so organizacijske spremembe vplivale na uspešnost poslovanja podjetij, njihovo prenovo in preživetje?
4
1.2 Raziskovalne metode za doseganje ciljev naloge
Začetni teoretični del je podprt z vsebino iz strokovne in znanstvene literature različnih avtorjev in javno dostopnih aktualnih podatkov:
- agencij, - uradov, - zbornic,
- in drugih izdajateljev strokovnega in znanstvenega gradiva, ki zadeva podjetniško sfero, in gradiva, ki obravnavajo zaokroženo območje Koroške.
Izvedba začetnega raziskovalnega dela je bila izvedena v treh korakih:
1. Obravnava teoretičnih izhodišč s področja podjetništva, prenove podjetij, prestrukturiranja in razvojno raziskovalne dejavnosti s pomočjo tuje in domače literature.
2. Predhodni intervju z vodilno osebo v kovinsko predelovalnem podjetju, ki je prešlo razvojno obdobje prestrukturiranja, kar bo v nadaljevanju omogočilo preverjanje ustreznosti izpostavljenih vsebin in osredotočenje na bistvena vprašanja pri vodenju intervjujev.
3. Osrednja poglobljena raziskava z intervjuji predstavnikov v 13 podjetjih (predvsem direktorji, vodji marketinga ali predstavniki za stike z javnostmi) o izvedenih konceptih prestrukturiranja, inoviranja, povečanja konkurenčnosti in organizacijskih spremembah.
Osrednji raziskovalni del naloge temelji na kvalitativni metodi raziskovanja, pri kateri je uporabljen namenski vzorec. Tako obravnavane izbrane enote vsebujejo tipične lastnosti proučevane populacije. Obravnavana podjetja so izbrana iz populacije 41 velikih in srednjih podjetij, opredeljenih glede na velikost, kot jih opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD1 2006 in kasnejše dopolnitve) in so po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in (AJPES 2014a) poslovala v letu 2013 na območju Koroške. Izbranih je bilo 5 velikih in 8 srednjih podjetij, ki so bila deležna prenove kot sestavni del večjih poslovnih sistemov.
Esterby-Smith (2007, 111) navaja: »Preden si omislimo katerokoli metodo zbiranja podatkov, je dobro poznati splošne raziskovalne cilje. To velja za izbiro intervjuja kot metode in tudi za velik razpon načinov, s katerimi lahko intervjuje izvajamo. Lahko so zelo formalizirani in strukturirani, kot recimo pri tržnih raziskavi, ali pa so nestrukturirani, podobno kot sproščen pogovor.« Kot ugotavlja Kvale (1996, 189) je tudi »vmesna zvrst« intervjujev, in sicer:
»Polstrukturiran individualni intervju spada med kvalitativne metode in tehnike zbiranja podatkov. Omogoča poglobljen vpogled v problematiko. Priporočljiv je za majhne, namenske vzorce. Prednost takega intervjuja je v izmenjavi pogledov, v poglobljenosti in fleksibilnosti med potekom intervjuja«. In ravno polstrukturirani intervjuji so bili opravljeni s predstavniki 13 podjetij in so zajeti v osrednjem raziskovalnem delu.
5
Wilkinson in Birmingham (2003, 45) ugotavljata: »Polstrukturiran intervju se uporablja, kadar želimo zbrati tudi nekatere dodatne informacije in priti do dodatnih spoznanj, pri čemer je stopnja obvladljivosti tovrstnega intervjuja zadostna. V primerjavi z nestrukturiranim je pri polstrukturiranem intervjuju večina vprašanj vnaprej določenih. Kljub temu je pri vsakem vprašanju prostor za podrobnejši odgovor oziroma misel.«
Polstrukturirani intervjuji so bili opravljeni z namenom poglobljene obravnave vsebine, odkrivanju novih razsežnosti o podrobnostih in ozadjih obravnavanega problema in pridobivanju konkretnih spoznanj, ki jih omogoči poznavanje, vsekakor pa tudi izkušnje intervjuvancev.
V zaključnem raziskovalnem delu je na podlagi pridobljenih podatkov in informacij s pomočjo polstrukturiranih intervjujev obravnavano področje prestrukturiranja, inoviranja, konkurenčnosti in organizacijske spremembe v podjetjih ter narejen povzetek ugotovitev kvalitativne analize.
Celovito nalogo zaokrožujejo trije vsebinski sklopi. Prvi sklop vsebuje navedbe o gospodarstvu Koroške, vodilnih gospodarskih panogah, razvojnih načrtih, uspešnosti delovanja in drugi referenčni podatki, ki so proučeni iz izdanega znanstvenega in strokovnega gradiva, vezanega na regijo, in uporabljeni za predstavitev zaokroženega območja Koroške. V drugem sklopu je poudarek na proučevanju znanstvene literature o prenovi podjetij in metodah, ki jih uporabljajo in se neposredno navezujejo na zadnji sklop osrednjega raziskovalnega dela. V zaključku so po kvalitativni analizi in interpretaciji dobljenih rezultatov raziskave dodana tudi izhodišča za nadaljnjo obravnavo.
Razpoložljivi podatki o gospodarstvu na zaokroženem območju Koroške so predvsem letna poročila, vezana na poslovanje družb, zadrug in samostojnih podjetnikov. Koroška nima inštitucij, specializiranih uradov ali ustanov, ki bi se analitično ukvarjali s podatki o gibanju, spremembah, trendih ali projekcijah prihodnjih gospodarskih napovedi za območje koroških občin. Usodne spremembe velikih poslovnih sistemov so pomembno zaznamovali gospodarsko okolje Koroške in doprinos naloge je tudi v preglednosti okoliščin in dogajanj v tem spreminjajočem obdobju. Zato je naloga relevantna raziskava izkušenj in praks pri spreminjanju večjih poslovnih sistemov kot prispevek stroki in znanosti pri obravnavi te problematike.
1.3 Predpostavke in omejitve pri obravnavi problema
Proučevano okolje je Koroška in tudi dobljeni rezultati veljajo samo za zaokroženo celoto statistične regije Koroška in ne za celotno Slovenijo. Kvalitativni del raziskave je osredotočen
6
na gospodarske družbe, izbrane po namenskem vzorcu iz skupine družb, in sicer je obravnavanih 5 velikih in 8 srednje velikih podjetij, ki sodijo med organizacije, ki so tradicionalno vezane na panoge, ki dominirajo v omenjenem območju. Ostala podjetja niso zajeta, ravno tako so samo navedena podjetja, ki so bila sestavni del velikih poslovnih sistemov, ki pa ne delujejo več. Zastavljena vprašanja intervjuvancem so omogočala pridobivanje informacij o spremembah in prestrukturiranjih tudi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, saj se nekatere vsebine vežejo na to obdobje. Za glavnino procesov, ki se odvijajo po tem obdobju, pa so vprašanja obravnavana do konca leta 2014 in so kvalitativno analizirana. Opazovano okolje je relativno majhno, temu sorazmerno občutljivo na pozitivne in negativne skrajnosti, zato se razmere v kratkem času drastično spremenijo. Vse navedeno v negotovem in gospodarsko prizadetem okolju otežuje natančnost prihodnjih napovedi.
7 2 OPREDELITEV GOSPODARSTVA KOROŠKE
Koroška statistična regije po primerljivih geografskih, demografskih in gospodarskih rezultatih sodi med manjše regije v Sloveniji. Vpeta je v tri doline, sestavlja pa jo 12 občin.
Pomen močnih industrijskih panog je zgodovinsko zaznamoval gospodarstvo Koroške. Tudi danes so največja podjetja v regiji s tradicijo, ki izhaja iz panog, ki so v preteklosti prevladovale v regiji.
2.1 Statistična pokrajina Koroška
Koroška pokrajina se nahaja na severnem delu Slovenije. Zahodno in južno meji s Savinjsko regijo, vzhodno s Podravsko regijo, severno pa z Republiko Avstrijo. Regijo sestavlja 12 občin, in sicer Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica. V regiji so štiri upravne enote: Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Zemeljska površina Koroške, kot navaja SURS (2014a), obsega 1.040,8 km2, kar prestavlja 5,13 % površine celotne Slovenije, na dan 1. 1. 2014 (SURS 2014b) je imela regija 71.546 prebivalcev, kar predstavlja 3,47 % celotnega prebivalstva Republike Slovenije (RS).
V letu 2013 je bilo na Koroškem 5325 podjetij (SURS 2013b), v Sloveniji 182.089 podjetij, kar predstavlja 2,92 % delež vseh podjetij v Sloveniji. Iz navedenih podatkov je razvidno, da sodi Koroška, ki jo sestavljajo tri doline (Dravska, Mežiška in Mislinjska), med manjše slovenske regije.
2.1.1 Prebivalstvo
Po podatkih SURS (2014b) se regija po številu prebivalcev uvršča na 9. mesto med 12.
slovenskimi regijami. Isti vir navaja za leto 2014, da je gostota naseljenosti v regiji v 69,7 prebivalca na km2, v Sloveniji pa 101,2 prebivalca na km2. SURS (2013a) navaja skupni prirast na 1000 prebivalcev od leta 2001 do vključno 2013 v Sloveniji stalno pozitiven, za Koroško pa za isto obdobje stalno negativen, razen ničelni za leto 2007. Najvišji pozitivni skupni prirast na 1000 prebivalcev v navedenem obdobju za Slovenijo je bil leta 2007 (+7,7), leta 2008 (+10,9) in 2009 (+7,2), za Koroško pa najvišji negativni leta 2012 (-3,7), leta 2010 (-4,4) in leta 2013 (-7,7). Povprečna starost v Sloveniji na dan 1. 1. 2014 (SURS 2014c) je 42,3 let, na Koroškem 42,8 let.
Bruto domači proizvod za Slovenijo (SURS 2014d) v letu 2012 znaša 35.319 mio EUR, za Koroško 988 mio EUR, kar predstavlja 2,79 % deleža v Sloveniji. Bruto domači proizvod na
8
prebivalca v Sloveniji za leto 2012 je 17.172 EUR, na Koroškem 13.673 EUR, kar predstavlja 79,6 % slovenskega povprečja, med regijami pa jo uvršča na deveto mesto. Za njo so uvrščene Notranjsko-kraška z 69,8 %, Zasavska z 64,2 % in Pomurska z 69,1 % slovenskega poprečja bruto domačega proizvoda na prebivalca.
2.1.2 Trg dela
Podatki Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ 2014) izkazujejo stopnjo registrirane brezposelnosti v povprečju za leto 2013 za Koroško regijo 13,9 % za celotno Slovenijo pa 13,1 %. To je 4.367 brezposelnih oseb v povprečju v letu 2013. Stopnja registrirane brezposelnosti po podatkih SURS (2014e) je bila po posameznih občinah decembra 2013 sledeča: Črna na Koroškem 10,2 %, Dravograd 13,8 %, Mežica 12,4 %, Mislinja 10,2 %, Muta 14,4%, Podvelka 18,2 %, Prevalje 12,9 %, Radlje ob Dravi 16,9 %, Ravne na Koroškem 14,3 %, Ribnica na Pohorju 16,5%, Slovenj Gradec 14,2 % in Vuzenica 13,4 %. SURS (2014f) navaja za december 2014, da je bilo 23.640 delovno aktivnega prebivalstva, kar predstavlja 2,98 % delež delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, med temi je največ zaposlenih 20.092 oseb, samozaposlenih 2.037 oseb in samozaposlenih kmetov 1.511. Na dan 1. januar 2011 navaja SURS (2014g), da ima regija neugoden zaostanek pri doseženi izobrazbi prebivalstva, starega nad 15 let, in sicer v strukturi dosežene srednje izobrazbe 27,3 % delež prebivalstva, v Sloveniji je 30,3 %, ter doseženi višješolski in visokošolski izobrazbi le 14,0 %, medtem ko je le-ta za Slovenijo 17,5 %.
2.2 Standardna klasifikacija teritorialnih enot in statistične regije
Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot Uradni list (28/2000, 1. člen) uvaja standardno klasifikacijo teritorialnih enot (SKTE) kot obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o teritorialni razdelitvi RS. Po tej členitvi Slovenije je vključenih enajst ravni, od SKTE 0 država do SKTE 10 točkovni geokodirni objekti. Znotraj teh predstavlja SKTE 1 država v celoti, SKTE 2 delitev države na dve enoti, SKTE 3 statistične regije in SKTE 4 upravne enote.
Naše opredelitve SKTE so delno usklajene tudi z Evropsko unijo (EU), in sicer SKTE 1, SKTE 2 in SKTE 3. EU je z Uredbo European Parliament and Council of the European Union No 1059/2003 (30. 4. 2013) oblikovala skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot imenovane Nomenclature of territorial units for statistics (NUTS). Uredba v 3. členu opredeljuje NUTS 1 z minimalno 3.000.000 do maksimalno 7.000.000 prebivalcev, NUTS 2 z minimalno 800.000 do maksimalno 3.000.000 prebivalcev in NUTS 3 minimalno 150.000 do
9
maksimalno 800.000 prebivalcev. Po pristopu RS k EU 1. maja 2004 je bila z uredbo European Parliament and Council of the European Union No. 1888/2005 (2. 5. 2013) Slovenija vključena v delitev ozemlja na ravni NUTS 1 in NUTS 2 kot celota, na ravni NUTS 3 pa se ozemlje členi na 12 statističnih regij. Zadnjo spremembo o členjenju ozemlja RS uvaja uredba European Parliament and Council of the European Union, No. 105/2007 (4. 5. 2013), ko se na ravni NUTS 2 ozemlje RS deli na dve kohezijski regiji, in sicer Vzhodno Slovenijo in Zahodno Slovenijo. Nespremenjeno pa ostaja na ravni NUTS 1 Slovenija kot celota, ravno tako se na ravni NUTS 3 členi na 12 statističnih regij.
Ker pokrajine še niso formirane kot zaokrožene lokalne samoupravne celote, ki bi bile vpete v gospodarsko in politično delovanje in imele možnost v polni meri soupravljanja ter dogovarjanja na državnem nivoju, je reševanje te problematike v Sloveniji še vedno odloženo v nedoločeno prihodnost. Kljub temu pa se v vsakdanji obravnavi teh vprašanj, tako na gospodarskem, političnem in splošno družbenem področju, potrebuje pregled delovanja, analiziranja, načrtovanja in primerljivost lokalnega okolja z nacionalnim nivojem. Ena izmed rešitev, ki jo navaja tudi SURS (2013c), je statistična regija, vmesna raven med državo (nacionalno) in lokalno ravnijo (občine, naselja, krajevne skupnosti idr), za katero SURS zbira in izkazuje statistične podatke. SURS je za izkazovanje statističnih podatkov na regionalni ravni prevzel členitev Slovenije na t. i. funkcionalna območja oziroma planske regije in jih poimenoval statistične regije. Omenjena regionalizacija je bila izdelana za potrebe prostorskega načrtovanja sredi sedemdesetih let in ker je bila ta reorganizacija, kot navaja SURS (2013c), izdelana na podlagi analize gravitacijskih območij (zaposlitev, oskrba, šolanje), se je izkazala kot razmeroma stabilna. Ta ekonomsko-geografska členitev na regije za izkazovanje statističnih podatkov je stopila v ospredje po letu 1995, saj so bile leto prej ukinjene nekdanje velike občine – komune, na vmesni ravni med novo uvedenimi občinami in nacionalno ravnijo se je vse več podatkov izkazovalo prav na raven opredeljenih 12 statističnih regij.
2.3 Zgodovinski pomen močnih industrijskih panog
Območje Koroške je v različnih zgodovinskih obdobjih geografsko spreminjalo. Kot navajajo Oder, Breže in Zakošek (2008, 8), se je od 11. do 18. stoletja območje Koroške krčilo in zopet širilo. Najprej je zajemalo območje celotne Mežiške doline, k temu so v 11. stoletju pripadali še kraji v Mislinjski dolini do razvodja Pake ter celotno območje zahodnega Pohorja ter dravski gozdovi, ki so se raztezali sredi dravske doline. Ti so v 14. stoletju prešli v okvir Štajerske, nato pa spet v 18. stoletju v sedanje območje regije, ki jo sestavljajo Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina. Gospodarski razvoj je bil močno odvisen od naravnih danosti.
Vodna sila Meže, Mislinje, Drave ter njihovih pritokov je omogočila hiter razvoj fužinarstva in jeklarske industrije. Bogata nahajališča svinčeve rude v zgornjem delu Mežiške doline in
10
velike zaloge kakovostnega premoga na Lešah pri Prevaljah pa so vzpodbudile razvoj rudarske dejavnosti. Lesna bogastva iz prostranih gozdov so s pridom uporabili v rudnikih in fužinah, konec 19. stoletja pa se je z lesno trgovino uveljavila žagarska dejavnost, ki je po drugi svetovni vojni prerasla v lesno predelovalno industrijo.
Svojo vlogo v gospodarski dejavnosti pa je vseskozi imelo tudi kmetijstvo, ugotavljajo Oder, Breže in Zakošek (2000, 8), saj so bile kmetije v svoji naravnanosti istočasno tudi podjetje v malem. Z razvojem industrije v dolini pa so kmetje iskali dodaten vir zaslužka in celo omejili svojo temeljno kmetijsko dejavnost. Tudi selitve mlajših generacij v dolino je privabila razvijajoča industrija in, kot ugotavljajo Oder, Breže in Zakošek (2008, 9), je industrija pogojevala tudi nastanku urbanih naselij in delavskih kolonij. Tako so se pod vplivom demografskega razvoja in potreb industrijske dejavnosti pospešeno razvijali šolstvo, zdravstvo, različne oblike preskrbe ter društveno in politično življenje. Po navedbah Oder, Breže in Zakošek (2008, 10) je po drugi svetovni vojni gospodarski razvoj temeljil na dosežkih iz preteklosti. Še v 80. letih 20. stoletja je bila posebna značilnost gospodarstva koroške pokrajine njena velika organizacijska povezanost. V regiji je delovalo pet velikih organizacij: Železarna Ravne, Rudnik svinca in topilnica Mežica, Lesna Slovenj Gradec, Tovarna usnja Slovenj Gradec in Gorenje Muta.
Rudarstvo
V zgodovinskih zapisih rudarjenja na Koroškem je v gradivu možno zaznati izjemno velik pomen te dejavnosti na Koroškem, ki pa ni bila osredotočena le na območje Pece. Po navedbah Oder, Breže in Zakošek (2008, 12, 13) so svinčevo rudo kopali tudi v spodnjem delu Mežiške doline, in sicer Kotljah, Lešah, na Stražišču, več lastnikov je sredi 19. stoletja izkoriščalo svinčevo rudo na Kotnikovem posestvu v Kotu pri Lešah. V 60. letih 19. stoletja segajo začetki rudnika na Lomu pri Mežici, v Dravski dolini pa so v 18. stoletju že delovale fužine na Muti, ki so jih oskrbovali z rudo izpod Sedlarjevega vrha na Planini na Pohorju. Od leta 1861 do 1935 je deloval premogovnik na Selah, v Mislinjskem jarku pa so v 17. stoletju pridobivali železovo rudo.
Vsi rudniki so zaradi nerentabilnosti prenehali z delovanjem, razen Rudnik svinca in cinka Mežica, ki je z dobro zasnovo iz preteklih let po drugi svetovni vojni močno vplival na stanje gospodarstva v Zgornji Mežiški dolini. Širitev tudi na druge dejavnosti in ustanavljanje novih podjetij za proizvodnjo akumulatorskih baterij, izdelavo orodij in strojev za obdelavo lesa in predelavo izrabljenih odpadkov je, kot navajajo Oder, Breže in Zakošek (2008, 17), okrepilo skupno število zaposlenih avgusta 1991 na 1503.
Konec 80. let 20. stoletja so težave poslovanja sprožile postopke za iskanje možnosti reševanja rudarske dejavnosti Zgornji Mežiški dolini. Izdelani so bili sanacijski programi,
11
študije za ugotavljanje prihodnje rentabilnosti poslovanja, ob padcu koncentrata nakopane rude in vedno večjem onesnaženju okolja je bila skepsa v strokovnih krogih o nadaljevanju rudarjenja dovolj močna, da so se začele priprave za zapiranje rudnika. Tako je sledil Zakon o zagotavljanju dela sredstev, potrebnih za postopno zapiranje Rudnika svinca in cinka Mežica (Uradni list SRS, št. 5/1988), ki je opredeljeval pogoje za zapiranje rudnika. Rudnik svinca in cinka Mežica je bil tako za potrebe rudarjenja leta 1994 zaprt, del rudniških predelov pa ostaja odprtih za muzejsko in turistično dejavnost.
Železarstvo
Železarstvo, skoncentrirano na območju občine Ravne na Koroškem, je bilo močan industrijski bazen, ki je imel velik pomen v industriji jekla v takratni skupni državi Jugoslaviji.
Močnik (2001, 14) poudarja sledeče: »Ime Koroška pokrajina ali Koroška regija se je uveljavilo med letoma 1955–1994, se pravi v času obstoja občin Radlje ob Dravi, Dravograd, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, ko je ob povečanju samoupravnih pravic občin in rasti gospodarstva oslabel vpliv Maribora in Celja.« Vpliv razvijajočih industrijskih panog, kot so bila železarska, rudarska, usnjarska, lesna in tekstilna, je zaokroževal identiteto in pozicioniral pokrajino v širšem prostoru. Močnik idr. (2001, 15) navaja: »Ravenska železarna je po prvi in po drugi svetovni vojni doživela krizo zaradi pomanjkanja surovin v bližnji okolici. Prebrodila jo je s pomočjo carinske zaščite domače proizvodnje v novi agrarni jugoslovanski držav. V prvem desetletju po drugi svetovni vojni so postale Ravne na Koroškem najhitreje rastoče mesto v Sloveniji in Mežiška dolina je bila že v 20. stoletju z železarno in mežiškim rudnikom svinca in cinka med industrijsko najbolj razvitimi deli Koroške regije in celotne Slovenije.« V osemdesetih letih je železarska industrija na lokaciji Ravne na Koroškem zaposlovala preko 6000 ljudi. Tudi usnjarska in lesno predelovalna industrija v Mislinjski in Dravski dolini nista zaostajali.
Industrija usnja
Usnjarsko dejavnost lahko lociramo le v Mislinjsko dolino. Potočnik (2002, 29) navaja, da je bilo po vojni sedlarstvo in tapetništvo v obratih v Slovenj Gradcu že dobro razvito. Zato je bilo v skladu z reorganizacijo državnih podjetij in finančnega sistema 25. marca 1952 ustanovljeno Mestno sedlarstvo in tapetništvo. Dodatno zaposlovanje je omogočilo tudi širitev proizvodnega programa, ki je obsegal od sedlarsko tapetniških storitev, usnjene galanterije, zaščitnih sredstev do moških in ženskih zaščitnih oblačil. Izdelki iz usnja, tekstila in gumiranega blaga so imeli različno uporabno vrednost. Začetki sodelovanja z avtomobilsko industrijo segajo v leto 1957 z izdelavo usnjenih prevlek za Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor za njihov program tovornih vozil. Uspešen razvoj vedno novih izdelkov je zahteval
12
tudi oblikovanje ustreznih poslovnih modelov. Tako so nastala samostojna podjetja s sledečimi programi:
- program usnjenih izdelkov in polizdelkov za obutveno industrijo, - program gumirane žime in penastih mas,
- program pohištvenih izdelkov in polizdelkov,
- program avtomobilskih komponent in zaščitnih sredstev, - program zaščitne konfekcije in konfekcije za prosti čas.
Leta 1989 je bilo v teh podjetjih skupaj 1970 zaposlenih.
Podjetja za proizvodnjo oblazinjenega pohištva in zaščitne konfekcije so zaradi težav s poslovanjem prenehala delovati, močno se je skrčila proizvodnja programa usnjenih izdelkov in polizdelkov za obutveno industrijo ter program avtomobilskih komponent, medtem ko v podjetju gumirane žime in penastih mas uspešno nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu.
Lesna industrija
Uporaba lesne surovine za fužinarstvo je bila v 15. stoletju aktualna v vseh treh dolinah Koroške pokrajine. Razvoj lesne industrije pa je po navedbah Poročnik idr. (2010, 140) povzročil umik fužin in plavžev ter v 19. stoletju postavil v ospredje tehnično izkoriščanje in plemenitenje lesa. Tako je predvsem Mislinjska dolina izkoriščala prednosti gozdnih površin in lesnega vira, kar ji je omogočalo vodilno vlogo pri upravljanju z gozdovi na Koroškem in razvoj močne lesno predelovalne industrije. Krepitev gozdarske dejavnosti in predelava lesa pa sta se poslovno vedno bolj prepletali. Rezultat iskanja te sinergije je tudi združitev Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec in Gozdarstva Slovenj Gradec v podjetje Lesna Slovenj Gradec leta 1974, kot navajajo Potočnik idr. (2010, 135). Potencial lesne surovine pa je omogočal razpršenost lesno predelovalnih obratov žagarstva in proizvodnje lesnih polizdelkov tudi drugod po Koroški pokrajini. V gradivu Lesna – tovarna ivernih plošč (2003, 18) je navedeno, da je razmah kompleksnega sistema Lesne Slovenj Gradec konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let združil podjetja na Koroškem v celovito gozdarsko in lesno predelovalno verigo. Skupaj je bilo teh organizacij 24, v katerih je bilo nekoliko manj kot 3000 zaposlenih. Izjemno močna navezanost na trg bivše Jugoslavije, ki je bil po letu 1990 izgubljen, in vzporedno učinek splošno slabih razmer za panogo lesarstva v Sloveniji sta povzročila nezadržno nazadovanje lesarske dejavnosti na Koroškem.
Nadaljnje nazadovanje si podjetja v gozdarski in lesnopredelovalni dejavnosti prizadevajo zaustaviti in gradijo razvojno strategijo na vrednostni verigi lesa, ki kot surovinski vir predstavlja primerjalno prednost Koroške pokrajine. Poudarek razvojne strategije je na trajnostnem in sonaravnem gospodarjenju z gozdovi ter predelavi lesa v produkte, ki bodo omogočali uspešno prodajo končnim potrošnikom na različnih trgih.
13 Sklepna ugotovitev poglavja
Gospodarstvo Koroške statistične regije deli usodo nihanja gospodarskih gibanj, ki so prisotna v drugih regijah in celotni državi. Glede na majhnost regije pa je znatno večja občutljivost na negativne in pozitivne odklone poslovanja podjetij in tako se to neposredno izraža v rezultatih gospodarjenja regije. Zgodovinski pregled sprememb, ki so jih bile deležne vodilne panoge na Koroškem, priča o teh nihanjih, ki so zaznamovala tudi problematiko, povezano z zaposlovanjem in predvsem neugodnimi demografskimi gibanji v zadnjih letih v Koroški statistični regiji.
14
3 STRUKTURA IN ANALIZA POSLOVANJA PRAVNIH OSEB IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV NA OBMOČJU STATISTIČNE REGIJE KOROŠKA
Podatki, ki jih družbe, zadruge in samostojni podjetniki posredujejo na AJPES, omogočajo preglednost poslovanja. Poslana letna poročila, ki jih AJPES analizira, združuje in objavi, služijo uporabnikom za različne potrebe analitične obravnave. Objavljeni zbirni podatki o poslovanju družb, zadrug in samostojnih podjetnikov po statističnih regijah omogočajo vpogled poslovanja v zaokroženih regionalnih enotah, združeni podatki o poslovanju družb, zadrug in samostojnih podjetnikov v Sloveniji pa tudi primerjavo z državnim nivojem.
3.1 Družbe in zadruge
AJPES pridobiva podatke v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 59.
členu predpisuje obvezno predložitev letnih poročil poslovanja za namen državne statistike.
Družbe in zadruge so na osnovi letnih poročil posredovale tudi posebne predpisane obrazce za državno statistiko oziroma zaradi spremljanja ekonomskih gibanj na različnih ravneh. Ti obrazci pa niso primerni za evidentiranje poslovanja bank, zavarovalnic, družb za upravljanje in nekaterih drugih finančnih in investicijskih družb, zato niso zajeti v poročilu AJPES in tudi ne v tem poglavju. Ravno tako niso obravnavane družbe s področja Koroške regije, ki so v stečaju ali likvidacijskem postopku. Pri oceni poslovanja družb v tem poglavju je potrebno upoštevati, da letna poročila družb, zavezana k reviziji, za leto 2013 še niso revidirana.
AJPES (2014a, 2) navaja, da je bilo za leto 2013 predloženih 1131 letnih poročil družb, ki so poslovale na območju Koroške, kar je za 0,4 odstotne točke manj kot 2012. V letu 2013 je bilo ustanovljenih 61 družb, 51 družb pa je prenehalo s poslovanjem. V letu 2013 je bilo uvedenih20stečajnihpostopkovdružb.Vstrukturidelujočihdružbpovelikostijebilo90,6 % mikro, 5,7 % majhnih, 2,4 % srednjih in 1,2 % velikih družb.
Za leto 2013 (navaja AJPES (2014a, 3)) je poročilo o poslovanju na območju Koroške oddalo 9 zadrug, ki so imele 141 zaposlenih. Ustvarile so 38.103.000,00 EUR prihodkov in izkazale 102.000,00 EUR neto čistega dobička.
3.1.1 Poslovanje družb v letu 2013
Prikaz zbirnih podatkov (Preglednica 1) iz letnih poročil o poslovanju družb za območje statistične regije Koroška vključuje relevantne postavke za presojo uspešnosti poslovanja v letu 2013 in primerjavo z letom 2012.
15
Preglednica 1: Podatki o poslovanju družb Koroške regije v letu 2013
Zap. št. Opis Leto Vrednost
1 Število poslovnih subjektov 2012 1.135
(število predloženih letnih poročil) 2013 1.131
Indeks 99,6
2 Prihodki 2012 1.583.028
(v tisoč EUR) 2013 1.593.341
Indeks 100,7
2a Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 2012 758.649
(v tisoč EUR) 2013 769.412
Indeks 101,4
2b Čisti prihodki od prodaje na trgu EU 2012 614.132
(v tisoč EUR) 2013 613.324
Indeks 99,9
2c Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU 2012 165.534
(v tisoč EUR) 2013 166.373
Indeks 100,5
3 Povprečna mesečna bruto plača na 2012 1.359
zaposlenega (v EUR) 2013 1.394
Indeks 102,6
4 Čisti dobiček poslovnega leta 2012 59.008
(v tisoč EUR) 2013 57.428
Indeks 97,3
4a Število družb s čistim dobičkom 2013 795
5 Čista izguba poslovnega leta 2012 21.236
(v tisoč EUR) 2013 29.377
Indeks 138,3
5a Število družb z izgubo 2013 304
6 Neto poslovni izid – čisti dobiček minus 2012 37.772
čista izguba (v tisoč EUR) 2013 28.051
Indeks 74,3
8 Število zaposlenih 2012 11.911
2013 11.744
Indeks 98,6
9 Neto dodana vrednost 2012 394.267
(v tisoč EUR) 2013 395.362
Indeks 100,3
10 Neto dodana vrednost na zaposlenega 2012 33.102
(v EUR) 2013 33.666
Indeks 101,7
Vir: AJPES (2014a, 14, 15).
Iz navedenega je razvidno, da se je število poslovnih subjektov v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 zmanjšalo za 4, prihodki od prodaje na domačem in tujih trgih so se povečali
16
zgolj za 10.313,00 EUR, z dobičkom je poslovalo 70,2 % družb, zaskrbljujoče pa je povečanje izgub za 38,3 % v letu 2013 v primerjavi z letom 2012. Družbe so ustvarile neto poslovni izid 28.051.000,00 EUR, neto dodano vrednost na zaposlenega 33.666,00 EUR in so povprečno izplačale mesečno bruto plačo na zaposlenega 1.394,00 EUR v letu 2013.
Od vseh prihodkov družb v letu 2013 (Slika 1), je dosežena prodaja na tujih trgih 49 %, prodaja na domačem trgu 48 % in drugi prihodki 3 %.
Slika 1: Deleži prihodkov družb Koroške v letu 2013.
Vir: AJPES (2014a, 7).
Po podatkih AJPES (2014a, 10, 11) za Koroško regijo je med družbami, ki so posredovale podatke za leto 2013, kar 1.025 ali 90,6 % vseh uvrščenih med mikro družbe, ki so zaposlovale 26,1 % vseh delavcev in ustvarile 19,7 % vseh čistih prihodkov od prodaje, dosegle 23,3 % dodane vrednosti regijskega gospodarstva, poslovno leto pa zaključile z neto čistim dobičkom 3.761.000,00 EUR. Majhne družbe, ki jih je bilo 65, so zaposlovale 19,6 % vseh delavcev, dosegle 17,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje, ustvarile 19,3 % neto dodane vrednosti regijskega gospodarstva ter oblikovale 5.868.000,00 EUR neto čistega dobička.
Srednje družbe, teh je bilo v Koroški regiji 27, so zaposlovale 28,8 % vseh delavcev, dosegle 21,8 % vseh čistih prihodkov, ustvarile 26,5 % dodane vrednosti regijskega gospodarstva in zaključile z neto čisto izgubo v višini 498.000,00 EUR. Skupaj je 14 velikih družb zaposlovalo 26,2 % vseh delavcev, doseglo 42,2 % vseh čistih prihodkov, ustvarilo 31,0 % neto dodane vrednosti regijskega gospodarstva in ustvarilo neto čisti dobiček v višini 18.920.000,00 EUR.
Prodaja na tujih trgih Prodaja na domačem trgu Drugi prihodki
17
Preglednica 2: Poslovanjedružb Koroške regije glede navelikostvskladu s55. členom ZGD-1vletu 2013
Velikost Družbe Zaposleni Čisti prihodki od prodaje Število Delež v % Število Delež v % v tisoč EUR Deležv%
Mikro 1.025 90,6 3.069 26,1 304.926 19,7
Majhne 65 5,7 2.303 19,6 269.837 17,4
Srednje 27 2,4 3.384 28,8 337.443 21,8
Velike 14 1,2 2.988 26,2 636.903 42,2
Skupaj 1.131 100,0 11.744 100,0 1.549.109 100,0
Vir: AJPES (2014a, 10).
Na rezultate poslovanja družb v letu 2013 (Preglednica 2) je odločilno vplivalo 14 velikih družb z 42,2 % deležem vseh čistih prihodkov od prodaje in zaposlovalo 26,2 % zaposlenih na območju Koroške v letu 2013. Tudi mikro in majhna podjetja s skupaj 45,7 % deležem vseh zaposlenih potrjujejo pomen tega segmenta gospodarstva.
Najuspešnejša pri ustvarjanju prihodkov in največjem deležu zaposlenih v letu 2013 je bila, kot navaja AJPES (2014a, 11), na območju Koroške regije predelovalna dejavnost. 259 družb v tej dejavnosti je ustvarilo 64,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje, z 68 % vsemi zaposlenimi so družbe v predelovalni dejavnosti zaključile leto 2013 z neto čistim dobičkom v višini 12.698.000,00 EUR. Tudi sicer je udeležba in vpliv družb predelovalne dejavnost v Koroškiregijibistvenovečjainizstopajočavprimerjavizrepubliškim(Preglednica 3).
Preglednica 3: Predelovalna dejavnost v letu 2013
Območje Delež družb v % Delež zaposlenih v % Čisti prih. od prodaje v %
Koroška 22,9 68,0 64,2
Slovenija 12,0 37,6 30,5
Vir: AJPES (2014a, 11).
Gibanje neto izidov poslovanja družb statistične regije Koroška od leta 2006 do 2013 (Preglednica 4) izkazuje rast do nastopa kriznih razmer. Sledijo rezultati z negativnim izidom v letu 2009 in postopno okrevanje gospodarstva, ki pa še vedno ne beleži višine neto čistih dobičkov, doseženih pred letom 2008.
18 Preglednica 4: Poslovanje družb po letih
Leto Čisti dobiček Čista izguba Neto čisti dob. +, izg. -
(v tisoč EUR) (v tisoč EUR) (v tisoč EUR)
2006 60.506 22.455 38.051
2007 77.649 20.307 57.342
2008 65.548 21.323 44.225
2009 38.849 44.823 -5.974
2010 48.010 39.713 8.297
2011 63.601 18.410 45.191
2012 59.335 25.451 33.884
2013 57.428 29.377 28.051
AJPES (2014a, 5).
Nihanja rezultatov poslovanja družb (Slika 2) po posameznih letih dokazujejo, da so krizne razmere močno vplivale na poslovanje družb z najnižjo doseženo točko v letu 2009. V nadaljevanju rezultati poslovanja družb po izkazanih letnih podatkih še vedno niso konstantni z naraščajočim trendom, ki bi nakazoval preseganje rezultatov pred kriznim obdobjem.
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
38051 57342 44225 -5974 8297 45191 33884 28051
Slika 2: Poslovanje družb Koroške regije Vir: AJPES (2014a, 6).
-10000 0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
19
3.1.2 Primerjava poslovanja družb na Koroškem z družbami v Sloveniji
Prikaz zbirnih podatkov (Preglednica 5) iz letnih poročil o poslovanju družb v letu 2013 zajema relevantne postavke za presojo deleža družb statistične regije Koroška v primerjavi z vsemi družbami v Sloveniji.
Preglednica 5: Podatki o poslovanju družb Koroške regije v primerjavi s poslovanjem družb v Sloveniji v letu 2013
Zap. št.
Opis Gospodarske
Koroška
družbe
Slovenija
Delež v % Kor./Slo
1 Št. posl. subjektov 1.131 61.312 1,8
2 Prihodki (v tisoč EUR) 1.593.341 75.713.898 2,1
2a Čisti prihod. od prodaje na domačem trgu
769.412 47.681.042 1,6
(v tisoč EUR)
2b Čisti prihod. od prodaje na trgu EU
613.324 19.235.431 3,2
(v tisoč EUR)
2c Čisti prihod. od prodaje na trgu izven EU
166.373 7.491.595 2,2
(v tisoč EUR)
3 Stroški dela 270.739 10.214.866 2,6
(v tisoč EUR)
3a Stroški plač 196.508 7.468.217 2,6
(v tisoč EUR)
3b Povp. mes. plača na zaposlenega (v EUR)
1.394 1.461 (95)*
4 Čisti dob. poslov. leta 57.428 2.831.496 2,0
(v tisoč EUR)
4a Število družb s čistim dobičkom
795 37.048 2,2
5 Čista izg. poslov. leta 29.377 2.662.283 1,1
(v tisoč EUR)
5a Število družb z izgubo 304 21.366 1,4
6 Neto poslovni izid (čisti dobiček minus čista izguba)
28.051 169.212 16,6
(v tisoč EUR)
7 Število zaposlenih 11.744 425.833 2,8
8 Neto dodana vrednost 395.362 16.612.199 2,4
(v tisoč EUR)
9 Neto dodana vred. na zaposlenega (v EUR)
33.666 39.011 (86)*
* indeks
Vir: AJPES (2014a, 14-15), AJPES (2014b, 28–30).
20
Po podatkih GZS OZ Koroška (2014a) doseženi neto čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2013 v višini 28.051.000,00 EUR uvršča Koroško na peto mesto med 12 statističnimi regijami v državi, kjer je neto izgubo beležilo šest statističnih regij. V Preglednici 5 se to izraža z izstopajočim deležem 16,6 % neto čistega dobička gospodarstva Koroške v RS.
3.2 Poslovanje samostojnih podjetnikov v letu 2013
AJPES (2014c, 2) navaja, da je podatke iz letnih poročil za leto 2013 predložilo 2.469 samostojnih podjetnikov oziroma 5,1 % manj kot leta 2012. Po poročilu AJPES (2014d) je za Slovenijo te podatke predložilo skupaj 69.626 samostojnih podjetnikov, kar je 2.699 ali 4 % manj kot leta 2012. Delež po številu samostojnih podjetnikov Koroške regije v Sloveniji je 3,5 %. Samostojni podjetniki posamezniki na Koroškem so zaposlovali 1.614 delavcev, kar je 0,3 % manj kot v letu 2012, v Sloveniji je teh zaposlenih 42.437, kar je 1,1 % več kot leta 2012. Delež zaposlenih delavcev pri samostojnih podjetnikih na Koroškem je 3,8 % od vseh zaposlenih pri samostojnih podjetnikih v Sloveniji v letu 2013. Ob navedbah števila zaposlenih je potrebno pojasnilo, da po podatkih iz letnih poročil samostojnih podjetnikov posameznikov podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih.
Preglednica 6: Poslovanje samostojnih podjetnikov Koroške statistične regije in primerjava s poslovanjem samostojnih podjetnikov v Sloveniji v letu 2013
Vrsta kazalnika Samostojni
Koroška podjetniki
Slovenija
Delež sam. podj.
Koroška/Slovenija v %
Prihodki 192.358 4.764.361 4,0
Odhodki 178.836 4.444.689 4,0
Neto dodana vrednost 51.464 1.268.670 4,1
Dohodek sam. podj. 15.032 381.715 3,9
Negativni poslovni izid 1.510 62.035 2,4
Neto doh. sam. podj. 13.522 319.680 4,2
Vir: AJPES (2014c, 3), AJPES (2014d, 16).
Ob upoštevanju, da je v letu 2013 delež števila samostojnih podjetnikov Koroške v primerjavi s Slovenijo 3,5 %, primerljivi kazalniki (Preglednica 6) dokazujejo uspešnost poslovanja, saj izkazujejo razliko od 0,4 do 1,1 odstotne točke, razen pri odhodkih, ki jih presegajo za 0,5 odstotne točke.
21
Preglednica 7: Struktura prihodkov samostojnih podjetnikov Koroške statistične regije in primerjava s strukturo prihodkov samostojnih podjetnikov v Sloveniji v letu 2013
Prihodki Koroška
(v tisoč EUR)
Slovenija (v tisoč EUR)
Delež (v %)
I . Prihodki od prodaje 190.534 4.724.730 4,0
- čisti prihodki od prodaje na
domačem trgu 158.972 4.126.270 3,9
- čisti prihodki od prodaje na trgih
EU 28.316 486.487 5,8
- čisti prihodki od prodaje na trgih
izven EU 1.182 67.612 1,
II. Finančni prihodki 165 3.137 5,2
III. Drugi prihodki 1.659 36.502 4,5
Skupaj 192.358 4.764.369 4,0
Vir: AJPES (2014c, 6), AJPES (2014d, 16).
V strukturi prihodkov za leto 2013 (Preglednica 7) ob 3,5 % deležu samostojnih podjetnikov Koroške v Sloveniji vse kategorije izkazujejo višje prihodke od 0,4 do 2,3 odstotne točke, razen pri čistih prihodkih od prodaje na trgih izven EU, kjer so nižji za 1,8 odstotne točke.
3.3 Pregled števila prebivalcev in zaposlenih oseb v podjetjih od leta 1990
Podatki SURS so zajeti za različne organizacijske oblike podjetij, tako kot jih je od 1990 obravnaval SURS s številom zaposlenih v Sloveniji in statistični regiji Koroška. Z navedenimi podatki SURS je možno primerjati razmerja in nihanja števila prebivalcev ter zaposlenih v Sloveniji in statistični regiji Koroška. Ni pa možna primerjava med podatki SURS in AJPES s podatki v poglavju 3.1.1. in 3.1.2, saj so v poročilih AJPES vključena zgolj podjetja po ZGD-1, ki v 55. členu predpisuje oddajo podatkov na posebnih predpisanih obrazcih za spremljanje ekonomskih gibanj na različnih ravneh. Takšen način posredovanja podatkov pa ne vključuje bank, zavarovalnic, družb za upravljanje in drugih investicijskih in finančnih družb. Zato te niso vključene v podatkih AJPES, ravno tako kot tudi ne družbe, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Iz navedenih razlogov odstopajo letni podatki o poslovanju družb, objavljeni v dokumentih AJPES in dokumentih SURS.
22
Preglednica 8: Število prebivalcev in zaposlenih oseb v Sloveniji in statistični regiji Koroška od leta 1990 do 2012
Leto Štev. preb.
Slovenija
Štev. preb.
Koroška
Delež v %
Zaposlene osebe Slovenija
Zaposlene osebe Koroška
Delež v %
1990* 1.996.377 74.325 3,722 770.046 27.007 3,507
1991* 1.999.945 74.551 3,727 696.229 24.961 3,585
1992* 1.998.912 74.587 3,731 649.831 23.581 3,628
1993** 1.994.084 74.477 3,734 626.806 22.941 3,659
1994*** 1.989.408 74.406 3,740 602.889 21.573 3,578
1995** 1.989.477 74.357 3,737 593.848 21.286 3,584
1996** 1.990.266 74.166 3,726 581.651 20.831 3,581
1997*** 1.986.989 73.965 3,722 590.049 20.763 3,518
1998*** 1.984.923 73.947 3,725 591.653 20.945 3,54
1999*** 1.978.334 73.947 3,737 606.928 21.567 3,553
2000*** 1.987.755 74.047 3,725 615.493 21.653 3,517
2001*** 1.990.094 74.075 3,722 626.444 21.872 3,491
2002*** 1.994.026 74.027 3,712 631.053 21.335 3,380
2003*** 1.995.033 73.901 3,704 632.982 20.720 3,273
2004*** 1.996.433 73.860 3,699 637.004 20.699 3,249
2005**** 1.997.590 73.839 3,696 666.175 21.222 3,185
2006**** 2.003.358 73.754 3,681 675.060 21.114 3,127
2007**** 2.010.377 73.619 3,661 696.116 21.422 3,077
2008**** 2.025.866 73.714 3,638 717.564 21.801 3,038
2009**** 2.032.362 72.481 3,566 699.436 20.544 2,937
2010**** 2.046.976 72.812 3,557 685.733 19.445 2,836
2011**** 2.050.189 72.494 3,535 671.812 18.931 2,817
2012**** 2.055.496 72.364 3,520 673.926 18.187 2,699
* Zaposleni v podjetjih in drugih organizacijah (razen pri zasebnikih in samostojnem osebnem delu).
** Ocena števila zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah (brez samozaposlenih).
*** Zaposlene osebe v podjetjih, družbah in drugih organizacijah (brez samozaposlenih).
**** Zaposlene osebe pri pravnih osebah.
Vir: SURS (2015a, 2015b, 2015c).
Zaradi različnih opredelitev podjetij od 1990 dalje, ni možna primerjava v absolutnih vrednostih za zaposlene osebe. Za leta 1993, 1995 in 1996 so dostopne zgolj ocene o številu zaposlenih, kar ne omogoča neposredne primerljivosti z ostalimi letnimi podatki.
Navedeni podatki omogočajo izračun razmerij pri vpogledu v gibanja prebivalstva in zaposlenih v Sloveniji v primerjavi s Koroško statistično regijo. V letu 1990 je delež
23
prebivalcev Koroške v Sloveniji 3,72 % in zaposlenih oseb v podjetjih in drugih organizacijah 3,51 %. V letu 2012 je delež prebivalcev Koroške v Sloveniji padel na 3,52 % in zaposlenih oseb v podjetjih in drugih organizacijah na 2,69 %. Število prebivalcev v Sloveniji je 1990 do 2012 naraslo za 2,96 %, število prebivalcev Koroške pa se je v istem obdobju zmanjšalo za 2,64 %.
Delež prebivalcev Koroške v Sloveniji se je za obdobje od 1990 leta do 2012 tako zmanjšal za 0,2 odstotni točki, delež zaposlenih oseb v podjetjih in drugih organizacijah pa se je za isto obdobje zmanjšal za 0,8 odstotne točke. Delež zaposlenih oseb v podjetjih in drugih organizacijah v razmerju s celotnim prebivalstvom v Sloveniji 1990 leta je bil 38,57 %, v letu 2012 pa je padel na 32,79 % zaposlenih oseb v Sloveniji. Za Koroško je bil delež zaposlenih oseb v podjetjih in drugih organizacijah v razmerju z vsemi prebivalci v pokrajini leta 1990 36,34 %, leta 2012 pa 25,13 %. To kaže na bistven upad v deležu zaposlenih v Koroški statistični regiji v primerjavi s Slovenijo v navedenem obdobju.
Sklepna ugotovitev poglavja
Podatki poslovanja družb in samostojnih podjetnikov Koroške v primerjavi s Slovenijo izkazujejo rezultate, ki dosegajo povprečje v Sloveniji. Krizne razmere so kazalce uspešnosti usmerile navzdol in rezultati pred letom 2008 še niso doseženi in tega tudi ne nakazuje konstantno naraščanje. Primerljivost rezultatov s podjetji v Sloveniji v poslovnem letu 2013 pa potrjuje izvozno usmerjenost 1,8 % podjetij iz Koroške regije, ki so ustvarila 3,2 % čistih prihodkov od prodaje na trgu EU in 2,2 % čistih prihodkov prodaje na trgih izven EU od podjetij v Sloveniji in samo 1,6 % prihodkov od prodaje na domačem trgu. Zgolj 1,1 % delež čiste izgube v Sloveniji v poslovnem letu 2013 je pripadal 1,4 % podjetjem iz Koroške regije (od vseh podjetij, ki v Sloveniji poslujejo z izgubo). Navedeni podatki dokazujejo prizadevanja za učinkovito poslovanje, ki so vključevala tudi prestrukturiranje podjetij.
Koroška statistična regija je za Slovenijo v deležu zaposlenih oseb (Preglednica 8) v primerjavi s celotnim prebivalstvom v letu 1990 zaostajala za 2,24 odstotne točke, v letu 2012 pa se je ta delež dramatično povečal na 7,66 odstotne točke. Del izgubljenih delovnih mest v navedenem obdobju je možno pripisati spremembam, katere so bili deležni veliki poslovni sistemi. S prenovo so veliki poslovni sistemi sicer uspeli ohraniti podjetja, kot je navedeno v predhodnem odstavku s povečanjem učinkovitosti poslovanja in prestrukturiranjem. Del podjetij je v sestavi velikih poslovnih sistemov, ki pa so končali v stečaju ali likvidaciji in posledično prispevali k ukinitvi delovnih mest.
24
4 RAZVOJ PERIFERNEGA OKOLJA IN RAZVOJNE USMERITVE
Načrte in operacije razvoja perifernega okolja je potrebno obravnavati z dveh vidikov. Država v nacionalnih načrtih vključuje strateške razvojne načrte: od krovnih nacionalnih do področnih in teritorialnih, kjer so temeljne enote statistične regije. Bolj operativni nivo strateških razvojnih usmeritev pa se izvaja v samih statističnih regijah, zato se to tudi imenuje načrtovanje od spodaj navzgor.
4.1 Teoretične opredelitve razvojne perspektive perifernega okolja
Pri obravnavi razvoja perifernega okolja je pomembno razširiti okvir pogledov tudi na širši državni vidik, znotraj katerega ta manjša sestavna enota – statistična regija eksistira. Po navedbah Murn (2009, 14) ima država dve temeljni nalogi v okviru razvojne politike. Prva je določanje pravnega okvirja za učinkovito delovanje tržnega gospodarstva, druga pa izvajanje makroekonomske stabilizacijske, alokacijske, porazdelitvene in razvojne funkcije. Ti nalogi opravlja s pomočjo politik, med katerimi so v ospredju razvojne politike. Murn (2009, 17) nadaljuje, da so razvojne politike vlade po uredbi določene z dokumenti razvojnega načrtovanja. Kot nadaljuje Murn (2009, 18), razvojno načrtovanje zajema tri vrste dokumentov: strateške, izvedbene in druge. Dokumenti so hierarhično povezani, zato morajo biti medsebojno usklajeni.
Slika 3: Hierarhična povezava razvojnih dokumentov Vir: Murn (2009, 17).
25
Po navedbah Murna (2009, 19) v praksi razvojno načrtovanje zajema štiri tipe nalog, ki so opredeljeni v dokumentih razvojnega načrtovanja. Prvi tip so razvojne prednostne naloge, podrobneje opredeljene v Strategiji razvoja Slovenije, drugi tip so naloge, ki v Strategiji razvoja Slovenije niso med prednostnimi, so pa vendarle v drugih pomembnih dokumentih.
Med takšne dokumente sodi Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007 do 2023 (Vlada RS, 2006), ki vključuje ključne razvojno-naložbene projekte na državni in regionalni ravni za razvojni preboj države kot celote. Tretji tip so razvojne naloge, pomembne za posamezna področja razvoja in jih obravnavajo področni dokumenti razvojnega načrtovanja, in četrti tip razvojnih dokumentov predstavljajo regionalni razvojni dokumenti. Te vrste regionalnega načrtovanja, imenovane tudi od spodaj navzgor, so izjemno pomembne za uveljavljanje interesov, izpostavljanje potreb, uresničevanje strategije in vizije v lokalnem okolju.
4.2 Razvojna strategija in programi za Koroško
Strateški razvoj pokrajin je otežen tudi zaradi zakonsko in formalno neopredeljenih regij, ki bi lahko prevzemale tovrstno odgovornost. Kot navajata Bojnec in Djurić (2009, 296), je Slovenija v zadnjih dvajsetih letih doživela pomembne regionalne in strukturne spremembe.
Proces vzpostavljanja pokrajin, ki bi postale nosilke regionalnega razvoja in kot take primerljive s pokrajinami v drugih državah EU, z razvito lokalno samoupravo ostaja odprto vprašanje. Ker Slovenija ni imela institucionalizirane vloge pokrajin, predstavljajo občine osnovno celico za uresničevanje regionalnega razvoja.
Tako morajo občine v razvojnih usmeritvah slediti nacionalnim ciljem in prioritetam. Tudi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2 2011, 5. člen) navaja, da se regionalna politika načrtuje z naslednjimi medsebojno usklajenimi dokumenti:
– strategija razvoja Slovenije, – državni strateški prostorski akt,
– program državnih razvojnih prioritet in investicij, – programski dokumenti na mednarodni in državni ravni, – regionalni in območni razvojni programi ter
– dogovori za razvoj regij.
V nadaljevanju ZSRR-2 (2011, 6. člen) opredeljuje, da je temeljna funkcionalna teritorialna enota za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja razvojna regija, ki jo v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi, ter na kateri je možno zagotoviti interesno sodelovanje razvojnih partnerjev. Razvojna regija Koroška ima v razvojnem dokumentu, imenovanem Državni razvojni program (Vlada RS 2008, 57), sledečo opredelitev: »Koroško regijo bomo
