Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov

512.700

oseb pije tvegano

81% 15-letnikov je že poskusilo ali pilo alkohol

3876 oseb sprejetih v bolnišnico/leto

ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI

PRILOŽNOSTI ZA ZMANJŠEVANJE ŠKODE IN STROŠKOV

Zdravstveni stroški, povezani s škodljivim

pitjem alkohola, so med leti 2011 in 2014

v povprečju znašali vsaj 153 milijonov EUR

letno.

Prebivalci Slovenije podpirajo strožje ukrepe za

omejevanje porabe alkohola, kot so uvedba licenc za prodajo alkohola,

določitev minimalne cene alkohola in popolna prepoved oglaševanja

alkoholnih pijač.

Vsak dan je v Sloveniji zaradi škode, povezane z alkoholom,

v bolnišnico sprejetih deset oseb, vsako leto

približno 3876 oseb.

Odstotek mladih žensk, ki se pogosto opijajo,

narašča.

0,0 alkohola

Dvig cen

Prepoved oglaševanja

podpira ukrep 0,0 77%

za vse voznike

ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI

PRILOŽNOSTI ZA ZMANJŠEVANJE ŠKODE IN STROŠKOV

LJUBLJANA

Publikacija ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI – priložnosti za zmanjševanje ško- de in stroškov je nastala z namenom, da bi vse, ki odločajo v procesu oblikovanja alkoholne politike v naši državi, opremili z verodostojnimi informacijami in podatki o obsegu problema alkohola v Sloveniji in o tem, kateri ukrepi alkoholne politike so dokazano učinkoviti. Publikacija je namenjena vsem tistim, ki soustvarjajo politiko na področju alkohola v različnih resorjih tako na ravni države kot na ravni lokalne skupnosti in ki lahko pripomorejo, da bo škoda zaradi alkohola v Sloveniji čim manj- ša. Publikacijo so pripravili strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko alkohola na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in Ministrstvu za zdravje, sodelavci spletne strani MOSA in Mednarodne mladinske zveze za alkoholno politiko. Vsebina publi- kacije je nastala na osnovi podatkov in virov, zbranih v knjigi Alkohol v Sloveniji.

Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko

, ki jo je izdal Nacionalni inšti- tut za javno zdravje, ter na osnovi nekaterih drugih slovenskih in tujih virov.

O PUBLIKACIJI

ALKOHOL PREDSTAVLJA RESEN PROBLEM

◊ Večina 15-letnikov v Sloveniji, kar 81 %, je že poskusila ali pila alkoholne pijače kljub prepovedi prodaje alkohola mlajšim od 18 let, pri čemer sta bila dva od petih že vsaj dvakrat opita.

◊ V zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladih žensk, ki tvegano pijejo.

◊ 28 % moških in 16 % žensk v starosti od 25 do 34 let se opija 1- do 3-krat mesečno ali pogosteje.

◊ Vsak dan je zaradi vzrokov, ki jih pripisujemo izključno alkoholu, v bolnišni- co sprejetih deset oseb.

◊ Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v povprečju umre okrog 956 oseb.

ŠKODA, POVEZANA Z ALKOHOLOM, MOČNO PRIZADENE DRŽAVNO BLAGAJNO

Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2011–2014 v povprečju znašala 153 milijonov € letno. Če prištejemo še grobo oce- no nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka zviša na 234 milijonov €. Vsem tem stro- škom pa bi bilo treba prišteti še nekatere druge, npr. stroške zmanjšane produktiv- nosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok.

SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA DRŽAVAM PRIPOROČA SPREJETJE DOKAZANO UČINKOVITIH UKREPOV

Dokazano najučinkovitejši ukrepi so

:

◊ preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola,

◊ omejevanje dostopnosti alkohola (npr. uvedba licenc za prodajo alkohola, omejitev prodaje po urah in dnevih, določena spodnja starostna meja za nakup alkohola in pitje alkoholnih pijač),

◊ zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. zvišanje minimalnih davčnih stopenj, določitev minimalne cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen, dodatna obdavčitev za mešane gazirane alkoholne pijače),

◊ omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač,

◊ povečevanje odgovornosti strežnega osebja,

◊ zgodnje prepoznavanje in obravnavanje tveganih pivcev,

◊ zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni in stanj zara-

ZMANJŠAJMO ŠKODO, POVEZANO Z

ALKOHOLOM V SLOVENIJI!

V SLOVENIJI ŠE NISMO UVEDLI VSEH UČINKOVITIH UKREPOV

V sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike Slovenija zaostaja za najna- prednejšimi državami v Evropi in se med 29 evropskimi državami glede obsega uvedbe učinkovitih ukrepov uvršča na 16. mesto, medtem ko je po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola v samem evropskem vrhu.

DRŽAVI KORISTI UKREPANJE ZA ZMANJŠEVANJE ŠKODE ZARADI ALKOHOLA

Vlaganje v preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola vodi k boljšemu zdravju in blagostanju prebivalcev. Pomeni manj bolezni in smrti, tudi med mla- dimi in delovno aktivnimi prebivalci, manj prometnih in drugih nezgod, manj na- silja, manj nesrečnih družin, manj odsotnosti z dela, višjo delovno učinkovitost ter prihranek denarja za posameznika in državo.

USPEŠNOST ALKOHOLNE POLITIKE V DRŽAVI JE ODVISNA OD SODELOVANJA VSEH KLJUČNIH AKTERJEV

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se na ravni države in lokalnih skupnosti za koordinacijo ukrepanja in mobilizacijo vseh ključnih akterjev sprejme strategijo in akcijski načrt za alkoholno politiko z jasnimi cilji, prednostnimi nalo- gami in ukrepi

.

JAVNO MNENJE PODPIRA UKREPE ALKOHOLNE POLITIKE

Prebivalci Slovenije v veliki meri podpirajo ukrepe za omejevanje porabe alkoho-

la. 79 % prebivalcev podpira uvedbo licenc za prodajo alkohola, 62 % prebivalcev

podpira določitev minimalne cene alkohola, 57 % prebivalcev pa podpira popolno

prepoved oglaševanja alkoholnih pijač.

V zadnjih desetletjih je bilo narejenih veliko raziskav, ki so pokazale, da ima škodljivo pitje alkohola lahko veliko različnih posledic

:

KAKŠNA JE RAZSEŽNOST PROBLEMA?

Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola se kažejo na različnih ravneh

:

POSLEDICE TVEGANEGA IN ŠKODLJIVEGA

PITJA ALKOHOLA

Tvegano pitje alkohola je način pitja, pri katerem obstaja verjetnost, da bo povzro- čena škoda zaradi pitja alkohola

. Škodljivo pitje alkohola je način pitja, kjer je z alkoholom povezana škoda že prisotna

.

Zasvojenost z alkoholom opredelimo takrat, ko so bili v zadnjem letu prisotni vsaj trije od naslednjih pojavov: povečana toleranca, ko je za doseganje enakega učin- ka potrebna čedalje večja količina alkohola, telesne motnje zaradi odtegnitve al- kohola (abstinenčna kriza), težko obvladljiva želja po pitju alkohola, težave pri ob- vladovanju pitja alkohola, vztrajanje pri pitju alkohola kljub škodljivim posledicam, zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola

.

Ljudje se razlikujemo v tem, koliko alkohola v življenju popijemo, katere alkoholne pijače pijemo in kako pogosto pijemo

. V Sloveniji velja (za starost 25–64 let)

:

◊ vsak deseti prebivalec pije čezmerno (presega mejo manj tveganega pit- ja), vsak drugi prebivalec se je v zadnjem letu visoko tvegano opil;

◊ 28 % moških in 16 % žensk v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje;

◊ 20 % prebivalcev v zadnjem letu ni pilo alkohola.

Ljudje v raziskavah običajno poročajo o manjših količinah popitega alkohola, kot ga v resnici popijejo

. Glede na to predvidevamo, da je število oseb, ki pijejo tvegano, višje.

KAJ JE TVEGANO IN KAJ ŠKODLJIVO PITJE

ALKOHOLA?

Odstotek prebivalcev Slovenije, starih 25–34 let, ki se opija- jo 1–3-krat mesečno ali pogosteje¹².

Čezmerno pitje alkohola s starostjo narašča, visoko tvegano opijanje pa je naj-

pogostejše med mlajšimi

.

Vsak dan v Sloveniji zaradi razlogov, izključno povezanih z alkoholom, umreta dve osebi. Od leta 2008 v povprečju vsako leto pri nas umre 881 oseb, stopnja umrlji- vosti pa je nad evropskim povprečjem

. Pogosteje umirajo moški, 2/3 jih umre pred 65. letom starosti.

Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, vsako leto v pov- prečju umre dodatnih 75 oseb

. Skupaj je to najmanj 956 smrti na leto, ki bi jih lahko preprečili. V letu 2014 smo v Sloveniji zaradi smrti, 100-odstotno pripisljivih alkoholu, skupaj izgubili vsaj 4367,5 let potencialnega življenja ali v povprečju 9,8 let potencialnega življenja na vsako umrlo osebo, ki je umrla pred svojim 65. letom starosti

.

V bolnišnicah v Sloveniji zaradi škode, izključno povezane z alkoholom, vsak dan beležimo deset hospitalizacij, v povprečju 3876 hospitalizacij na leto

. Število v zadnjih letih sicer pada, a podatki iz prakse kažejo, da v bolnišnice prihajajo osebe, ki so v slabšem zdravstvenem stanju

.

Izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu v času nosečnosti povzroča posledi- ce v telesnem in duševnem razvoju ploda

.

Škodljivo pitje alkohola pa je povezano tudi s številnimi drugimi boleznimi, kot so npr. rakava obolenja, mišično-skeletne in srčno-žilne bolezni, bolezni želodca in prebavil ipd., kjer je alkohol pomemben dejavnik tveganja za razvoj teh bolezni

. Tako je smrti, povezanih z alkoholom, dejansko bistveno več.

Smrti, poškodbe in bolezni zaradi alkohola so nepotrebne in jih lahko prepreči- mo, saj se tveganemu in škodljivemu pitju alkohola lahko izognemo.

1,7x Prebivalci vzhodne Slove- nije imajo 1,7-krat večje tveganje za smrt zaradi ra- zlogov, izključno povezanih z alkoholom, v primerjavi s

NEKATERE POSLEDICE TVEGANE IN ŠKODLJIVE RABE ALKOHOLA V ŠTEVILKAH

Škodljiva raba alkohola predstavlja enega glavnih preprečljivih dejavnikov tvega- nja za kronične bolezni, poškodbe, nezgode, napade, nasilje, umore in samomore ter se v svetu uvršča med najpomembnejše dejavnike tveganja za obolevnost, manjzmožnost, invalidnost in umrljivost

.

Škodljiva raba alkohola predstavlja vzročno komponento (edino ali dodatno) za

več kot 200 prepoznanih bolezenskih stanj in poškodb

. Bolezni in stanja, kate-

rih povzročitelj je izključno alkohol, lahko v celoti preprečimo, npr. zasvojenost z

alkoholom, alkoholno cirozo jeter, alkoholni gastritis (vnetje želodčne sluznice)

idr.

40 % 15-letnikov se z alkoholom sreča že pred 13. letom

.

29%

41% 45%

40%

2002

0% 0% 0% 0%

100% 100% 100% 100%

2006 2010 2014

Odstotek mladostnikov, starih 15 let, ki so že pili alkohol pri starosti 13 let ali manj

.

Čim mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela po- zneje v življenju težave zaradi alkohola

.

Alkohol ima nevrotoksičen učinek (je škodljiv za centralni živčni sistem) v vseh obdobjih našega življenja. Ob tem raziskovalci ugotavljajo, da so možgani otrok in mladostnikov občutljivejši za škodo, ki nastane zaradi izpostavljenosti alkoholu.

Večja občutljivost je posledica razvojnih sprememb, predvsem dozorevanja možga- nov. Alkohol kot droga povzroča zasvojenost, ta proces se lahko začne že v otroštvu in mladostništvu

.

Z ALKOHOLOM SE VEČINA SREČA ŽE V MLADOSTI

Opijanje je pogostejše med fanti, a se v zadnjih letih razlike med spoloma

zmanjšujejo.

Kljub zakonski prepovedi prodaje in strežbe alkohola mladoletnim

je alkohol mla- dim zlahka dostopen

. Do alkohola najpogosteje pridejo pri prijateljih in doma, težav pa nimajo niti pri nakupu na bencinski črpalki ali v lokalu. Pitje alkohola jim pomeni način zabave in sprostitve

, v zvezi z alkoholom pa imajo več pozitivnih kakor negativnih pričakovanj

.

Več kot polovica 15- in 16-letnikov (56 %) je bila že tako opitih, da se jim je pri govoru zapletalo, so se pri hoji opotekali, so bruhali ali se pozneje niso spomnili, kaj se je dogajalo

.

V zadnjih 15 letih med slovenskimi mladostniki (starimi 15–19 let) število hospita- lizacij zaradi akutne zastrupitve z alkoholom značilno narašča, v letu 2012 jih je bilo v bolnišnico sprejetih 186

.

Akutne zastrupitve z alkoholom so vodilni vzrok za bolnišnično obravnavo zaradi zastrupitev tudi v starostni skupini od 7 do 14 let

.

V letu 2014 so bolnišnične obravnave zaradi posledic zaužitja alkohola oseb, starih do 19 let, predstavljale 5 % vseh bolnišničnih zdravljenj zaradi posledic škodljive rabe alkohola

.

Porast hospitalizacij zaradi akutne zastrupitve z alkoholom med mladost- niki (15–19 let)^25,44,45

Eden od treh slovenskih 15-le-

tnikov je bil v življenju že vsaj

dvakrat opit

.

Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2011–2014 v povprečju znašala 153 milijonov € letno

. Če prištejemo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, krimi- nalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka zviša na 234 milijonov €

. Za primerjavo: v zadnjih letih vsako leto v državni proračun s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač dobimo približno 90 milijonov €

.

Z naraščanjem porabe alkohola v Sloveniji naraščajo tudi povzročena škoda in stro- ški. Na porabo alkohola vplivajo tudi cene alkoholnih pijač, ki so po podatkih Svetov- ne zdravstvene organizacije v Sloveniji nizke, zlasti za vina

.

STROŠKI, POVEZANI S PITJEM ALKOHOLA

Alkoholna politika obravnava odnos med pitjem alkohola, blagostanjem in zdravjem posameznika ter javno blaginjo. Združuje ukrepe, ki jih država sprejme z name- nom preprečevanja in zmanjševanja škode zaradi rabe alkohola. Alkoholna politika je uspešna le, če pri njenem oblikovanju in izvajanju sodelujejo različni akterji: tako politični snovalci in odločevalci (npr. državni svet, državni zbor, ministrstva) kot tudi stroka (npr. strokovne organizacije, inštituti, strokovna združenja, fakultete), civil- na družba (npr. nevladne organizacije, lokalne skupnosti) in mediji

.

Alkoholna politika, ki se je v Evropi začela intenzivneje razvijati v devetdesetih letih 20. stoletja, vse bolj pridobiva na pomenu. Za Evropo je bilo prelomno leto 2001, ko sta EU in Svetovna zdravstvena organizacija v Stockholmu z Deklaracijo o alkoholu

opozorili na mednarodne razsežnosti problema. Sledile so številne raziskave, v ka- terih so ugotavljali, kako veliko breme za družbo predstavljata tvegana in škodljiva raba alkohola, in hkrati analize o učinkovitosti posameznih ukrepov alkoholne po- litike. Nova spoznanja so vplivala na mobilizacijo stroke in civilne družbe na tem področju, posledično pa sta se odzvali tudi mednarodna in nacionalna politika.

Alkoholna politika se v Sloveniji financira iz proračuna, sredstev Zavoda za zdrav–

stveno zavarovanje Slovenije, evropskih sredstev, virov iz sodelovanja s Svetovno zdravstveno organizacijo in drugih bilateralnih sredstev.

KAJ JE ALKOHOLNA POLITIKA?

MEJNIKI SLOVENSKE ALKOHOLNE POLITIKE ⁵²

MEJNIKI EVROPSKE ALKOHOLNE POLITIKE ⁵²

MEJNIKI EVROPSKE ALKOHOLNE POLITIKE ⁵²

V zadnjih letih nam je v Sloveniji uspelo narediti nekaj pomembnih korakov v sme- ri učinkovite alkoholne politike. Sprejetih je bilo kar nekaj naprednih in učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe alkohola. Tako je leta 2001 Zakon o medijih popol- noma prepovedal oglaševanje alkoholnih pijač, leta 2003 pa je bil sprejet Zakon o omejevanju porabe alkoholnih pijač (ZOPA)

, ki je pomembno prispeval k omeje- vanju dostopnosti alkoholnih pijač, še posebej za mlade. Popolna prepoved ogla- ševanja alkoholnih pijač je bila uzakonjena le krajše obdobje, do leta 2002, ko je bil sprejet Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, saj je pod določenimi pogoji znova dovolil oglaševanje alkoholnih pijač. Z uve- ljavitvijo sprememb prometne zakonodaje, ki po novem vključuje tudi zdravstvene ukrepe, smo zmanjšali število prometnih nezgod, v katerih je bil prisoten alkohol. Z uvedbo referenčnih ambulant v primarnem zdravstvu smo povečali kapacitete za preventivno obravnavo tistih, ki tvegano in škodljivo pijejo. K boljšemu povezova- nju vseh ključnih akterjev so pripomogla tudi vlaganja države v spletni portal MOSA – Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (www.infomosa.si) in redna strokovna srečanja na nacionalni in lokalni ravni.

Glede na mednarodne primerjave in priporočila v Sloveniji še nismo uvedli vseh učinkovitih ukrepov alkoholne politike in se tako ne uvrščamo v skupino najuspe- šnejših evropskih držav, kamor sodijo predvsem skandinavske države (Švedska, Norveška, Finska). V sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike se po med- narodnih ocenah uvrščamo na 16. mesto med 29 evropskimi državami

. Raziskava v Sloveniji je pokazala, da večina ključnih akterjev ugotavlja, da se alkoholna politika v Sloveniji izvaja v omejenem obsegu ter da manjka politične volje za vodenje učin- kovite alkoholne politike

.

Za boljše rezultate potrebujemo odločitev politike, da na nacionalni in lokalnih rav- neh za to področje sprejme celovito strategijo, ki bo bolje povezala ključne akterje, zagotovila potrebne vire in vključevala učinkovite ukrepe.

V SLOVENIJI ŠE NISMO UVEDLI VSEH

UČINKOVITIH UKREPOV

Vlaganje v preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pomeni manj iz- gubljenih let življenja in tudi manjše ekonomsko breme za posameznika, njegove bližnje in družbo zaradi

:

◊ manj prezgodnjih smrti,

◊ manj samomorov in umorov,

◊ manj bolezni in zastrupitev,

◊ manj prometnih in drugih nezgod, poškodb ter invalidnosti,

◊ večje delovne učinkovitosti in manj odsotnosti z dela,

◊ manj nasilja in duševnih stisk,

◊ manj socialne izključenosti in revščine.

ZAKAJ VLAGATI V ALKOHOLNO POLITIKO?

DOKAZANO UČINKOVITI UKREPI IN KAKŠNO PODPORO IMAJO PRI PREBIVALCIH

SLOVENIJE?

Država ima pri preprečevanju tvegane in škodljive rabe alkohola na voljo vrsto do-

kazano učinkovitih ukrepov

, ki so znanstveno podprti in jih predlaga Svetovna

zdravstvena organizacija. Učinkoviti ukrepi, ki jih v Sloveniji podpira tudi večina pre-

bivalcev

, so prikazani v nadaljevanju.

KATERI UKREPI ALKOHOLNE POLITIKE SO ŠE DOKAZANO UČINKOVITI?

Še posebej v času gospodarske krize bi bilo smotrno, da bi država prednostno spre- jela ukrepe, s katerimi bi ob vloženih sredstvih lahko dosegli največ.

UKREP UČINKOVITOST UKREPA

STROŠKI ZA DRŽAVO

ALI JE V SLOVENIJI UKREP SPREJET?

Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola Postopno znižanje

dovoljene vsebnosti al- kohola v krvi za voznike do 0,2 g/l

zelo učinkovit nizki DELNO

Najvišja dovoljena raven alkohola v krvi je 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (ZPrCP).

0,0 g/l alkohola v krvi za mlade voznike, voznike javnega prevoza in voznike težkih tovornih vozil

zelo učinkovit nizki DA (ZPrCP)

Naključno preverjanje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku

zelo učinkovit visoki DA

Vozniki imajo lahko največ do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdi- hanega zraka pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih pos- ledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Poklicni vozni- ki, učitelji vožnje, vozniki začetniki, vozniki, ki prevažajo otroke, in nekateri drugi vozniki ne smejo imeti alkohola v organizmu (ZPrCP).

Postopno pridobivanje

vozniškega dovoljenja zmerno

učinkovit nizki DA

Od 16. do 18. leta starosti je obvezna vožnja s spremljevalcem.

Voznik začetnik mora po najmanj štirih mesecih od izdaje vozniškega dovol- jenja opraviti obvezen program dodat- nega usposabljanja.

Ob izgubi vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola je obvez- na udeležba v rehabilitacijskih pro- gramih pred vnovičnim opravljanjem vozniškega izpita (ZVoz).

UKREP UČINKOVITOST

UKREPA STROŠKI

ZA DRŽAVO ALI JE V SLOVENIJI UKREP SPREJET?

Omejevanje dostopnosti alkohola Določena spodnja

starostna meja za pitje alkohola

zelo učinkovit srednji NE

Nadzor države nad prodajo alkohola na drobno (državni monopol nad prodajo alkohola, uvedba licenc za prodajo alkohola)

zelo učinkovit nizki NE

Določena spodnja sta- rostna meja za prodajo alkoholnih pijač

zelo učinkovit ni podatka DA

Prepovedana je prodaja in ponud- ba alkoholnih pijač mlajšim od 18 let (ZOPA).

Omejevanje gostote prodajnih mest

zmerno učinkovit

nizki NE

Omejitev prodaje po

urah in dnevih zmerno

učinkovit nizki DA

Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro nasledn- jega dne v trgovinah; prepovedana je prodaja žganih pijač v gostinskih obratih od začetka dnevnega obra- tovalnega čas do 10. ure dopoldan (ZOPA).

Zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola Obdavčitev – zvišanje

minimalnih davčnih stopenj, v skladu z in- flacijo, za vse alkoholne pijače; stopnje naj bodo vsaj sorazmerne z vseb- nostjo alkohola Določitev minimalne cene alkohola Prepoved akcijskih in promocijskih cen Dodatna obdavčitev za mešane gazirane alkoholne pijače

zelo učinkovit nizki DELNO

Uvedeno imamo trošarino na pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. Za vino in fermentirane pijače trošarina ni uvedena oz. znaša 0 EUR (ZTro- UPB837). Trošarine se ne usklajujejo z inflacijo.

UKREP UČINKOVITOST

UKREPA STROŠKI

ZA DRŽAVO ALI JE V SLOVENIJI UKREP SPREJET?

Obravnava tveganih in škodljivih pivcev ter zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj zaradi pitja alkohola

Kratke intervencije za tvegane pivce v primar- nem zdravstvu

zelo učinkovit srednji DELNO

Ukrep se izvaja v okviru Zakona o voznikih in v okviru Nacionalnega pro- grama primarne preventive srčno-žil- nih bolezni. Vsi zdravniki splošne/

družinske medicine tveganega in škodljivega pitja alkohola ne odkri- vajo, čeprav obstajajo klinične smer- nice za zgodnje odkrivanje in kratke ukrepe^65–67.

Zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni zaradi pitja alkohola

zelo učinkovit srednji/

visoki DA

Stroške zdravljenja krije zdravstveno zavarovanje.

Povečevanje odgovor-

nosti strežnega osebja zmerno

učinkovit nizki NE

Zaposleni v strežbi odškodninsko niso odgovorni, z denarno kaznijo se kaz- nujejo pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe in posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ki streže osebi, ki kaže znake opitosti, ter kdor omogoči osebi, mlajši od 18 let, pitje alkoholne pijače na javnem mestu (ZOPA).

Omejevanje tržnega ko- municiranja alkoholnih pijač

zmerno učinkovit

nizki DELNO

Prepovedano je oglaševanje alkohol- nih pijač, ki vsebujejo več kot 15 vol.

% alkohola; alkoholne pijače z manj kot 15 vol. % alkohola je prepovedano oglaševati na radiu in televiziji med 7. in 21.30. uro, v kinematografih pa pred 22. uro (ZZUZIS-A). Prepoveda- no je oglaševanje na panojih, tablah, plakatih ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 300 metrov (ZZUZIS-A).

Legenda: ZOPA – Zakon o omejevanju porabe alkohola, ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega prometa, ZVoz – Zakon o voznikih, ZTro-UPB837 – Zakon o trošarinah, ZZUZIS-A – Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Pre-

glednica je nastala na osnovi več virovin je objavljena z dovoljenjem avtorjev5,6,60–63,65–67.

Programi ozaveščanja in informiranja neposredno ne vplivajo na zmanjševanje tve-

ganega in škodljivega pitja alkohola, so pa kljub temu nepogrešljiv del celovite alko-

holne politike, saj vplivajo na boljšo sprejemljivost drugih ukrepov v družbi in pove-

čujejo njihov učinek. Pomemben del alkoholne politike so tudi obravnave tveganega

in škodljivega pitja alkohola ter zasvojenosti zunaj zdravstva ter pomoč svojcem, pri

čemer odpravljanje posledic stane bistveno več kot ukrepi, s katerimi škodo lahko

preprečimo. Za preprečevanje škode so pomembni tudi preventivni in promocijski

programi, ki krepijo zdrav življenjski slog prebivalstva.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v Globalnem akcijskem načrtu za prepre- čevanje in nadzor nad nenalezljivimi boleznimi 2013–2020

navaja devet prosto- voljnih ciljev, med njimi tudi za najmanj 10 % zmanjšati škodljivo pitje alkohola

. SZO predlaga deset področij ukrepanja celovite alkoholne politike, ki jih je kot ključ- ne prepoznala tudi slovenska stroka

.

1. Vodenje, ozaveščanje in zavezanost k ukrepanju

2. Obravnava tvegane in škodljive rabe alkohola v zdravstvu 3. Pristopi v lokalni skupnosti in na delovnem mestu 4. Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola 5. Ukrepi na področju cen alkohola

KJE SO ŠE PRILOŽNOSTI ZA

UČINKOVITEJŠO ALKOHOLNO POLITIKO V

SLOVENIJI?

1. VODENJE, OZAVEŠČANJE IN ZAVEZANOST K UKREPANJU

◊ Sprejeti strategijo in akcijski načrt, ki bosta temeljila na do- kazano učinkovitih ukrepih, spodbujala sodelovanje države, stroke in civilne družbe in za izvajanje katerih bodo zago- tovljeni tudi potrebna infrastruktura, finančni viri ter sistem upravljanja in spremljanja napredka;

◊ Vzpostaviti medsektorsko koordinativno telo za razvoj alko- holne politike;

◊ Zagotoviti podporo sprejemanju in izvajanju alkoholne politike ter ozaveščati javnosti o tveganjih, ki jih za zdravje in blagos- tanje prebivalstva predstavljata tvegano in škodljivo pitje al- kohola, in o možnostih učinkovitega ukrepanja;

◊ Ozaveščati akterje alkoholne politike o dokazano učinkovitih ukrepih alkoholne politike;

◊ Spremljati javno mnenje glede podpore posameznim ukre- pom.

2. OBRAVNAVA TVEGANE IN ŠKODLJIVE RABE ALKOHOLA V ZDRAVSTVU

◊ Vzpostaviti celovit sistem za zgodnje odkrivanje tistih, ki tve- gano ali škodljivo pijejo, in za prepoznavanje zasvojenosti z alkoholom, ki poleg zdravstvenih vključuje tudi službe social- nega varstva, delovne organizacije in izobraževalne ustanove;

◊ Vzpostaviti celovite in dolgoročne programe pomoči za posame- znike, zasvojene z alkoholom, in njihove svojce, ki bodo dostopni tudi specifičnim skupinam prebivalcev (npr. starejšim, mladim);

◊ Vzpostaviti sistem za prepoznavanje in spremljanje tveganega in škodljivega pitja alkohola pri nosečnicah in bodočih materah;

◊ Nadgraditi obstoječe programe obravnave tveganega in ško- dljivega pitja alkohola s programi za zmanjševanje neenakosti in za specifične skupine prebivalstva (otroci, mladi, ženske, starejši, etnične skupine);

◊ Vpeljati pozitivne spodbude tako za izvajalce kot za uporab- nike in delodajalce, da se bodo prej in pogosteje odločali za napotitev, vključitev ali v primeru delodajalcev spodbujanje k vključitvi v obravnavo v zdravstvu;

◊ Za zagotavljanje večje dostopnosti v izvajanje kratkih inter-

3. PRISTOPI V LOKALNI SKUPNOSTI IN NA DELOVNEM MESTU

◊ Zagotoviti pregled programov, projektov in aktivnosti, ki se v Sloveniji izvajajo v lokalni skupnosti, izobraževalnem sistemu in delovnih organizacijah;

◊ Zagotoviti nacionalne strokovne smernice ter sistem vred- notenja za programe, projekte in aktivnosti, ki se na področju alkoholne politike izvajajo v šolskem in delovnem okolju ter v lokalni skupnosti;

◊ Sprejeti lokalne akcijske načrte za alkoholno politiko, ki bi te- meljili na prepoznanih lokalnih potrebah in bi v skupna priza- devanja povezali vse ključne akterje na lokalni ravni;

◊ Zagotoviti ustrezna orodja in usposabljanja za izvajalce pro- gramov, projektov in aktivnosti na lokalni ravni, v sistemu izo- braževanja in v delovnih organizacijah.

4. PREPREČEVANJE VOŽNJE POD VPLIVOM ALKOHOLA

◊ Zagotavljati dosledno izvajanje Nacionalnega programa var- nosti cestnega prometa

;

◊ Zagotoviti obsežne kampanje, ki so namenjene informiranju, ozaveščanju in izobraževanju splošne javnosti, zlasti mladih voznikov;

◊ Nadaljnje zniževanje dovoljene koncentracije alkohola v krvi voznikov.

5. UKREPI NA PODROČJU CEN ALKOHOLA

◊ Proučiti nadaljnje možnosti povečevanja cen alkoholnih izdelkov in zagotoviti ozaveščanje prebivalstva o pomenu uva- janja tovrstnih ukrepov;

◊ Proučiti možnosti uvedbe posebnih obdavčitev alkoholnih pi- jač, ki so posebej privlačne za mlade – npr. mešane gazirane alkoholne pijače (angl. alcopops);

◊ Uvesti višanje trošarin v skladu z inflacijo;

◊ Proučiti možnost uvedbe najnižje cene, pod katero se posa-

prodajo alkohola;

◊ Proučiti možnosti prepovedi prodaje alkohola na bencinskih črpalkah in obcestnih počivališčih;

◊ Spodbujati lokalne skupnosti, ki se soočajo s problemom srečevanja in zbiranja mladih z namenom opijanja, da se odločajo za prepoved popivanja na javnih površinah, ki niso določene za prodajo alkoholnih pijač.

7. TRŽNO KOMUNICIRANJE ALKOHOLNIH PIJAČ

◊ Uvesti popolno prepoved oglaševanja vseh alkoholnih pijač;

◊ Prepovedati sponzorske in donatorske aktivnosti, ki so namenjene promociji alkoholnih pijač;

◊ Posebno pozornost posvetiti prepovedi aktivnosti za po- speševanje prodaje;

◊ Zagotoviti sistem spremljanja in vrednotenja tržno komunik- acijskih sporočil za alkoholne pijače v vseh medijih, vključno s spletom in mobilnimi aplikacijami, ki bo zagotavljal boljši nadzor.

8. PREPREČEVANJE JAVNOZDRAVSTVENIH POSLEDIC NEFORMALNE PRIDELAVE TER NEDOVOLJENE PONUDBE IN PRODAJE ALKOHOLA

◊ Izboljšati nadzor nad proizvodnjo in prodajo alkoholnih pijač, npr. z uvedbo davčnih nalepk;

◊ Vzpostaviti učinkovit sistem nadzora neregistrirane porabe alkohola in njegove kakovosti.

9. PREPREČEVANJE NEGATIVNIH POSLEDIC PITJA IN ZASTRUPITVE Z ALKOHOLOM

◊ Več pozornosti nameniti usposabljanju strežnega osebja in zagotavljanju varnosti v pivskih okoljih;

◊ Vzpostaviti lokalne akcijske skupine ter sprejeti regijske in lo- kalne akcijske načrte za preprečevanje tveganega in škodlji- vega pitja alkohola, zlasti med mladimi, v pivskih okoljih in v lokalni skupnosti nasploh;

◊ Proučiti možnost uvedbe posebnih dovoljenj/licenc za prodajo in ponudbo alkoholnih pijač z namenom, da se licenca lahko odvzame, če prodajalec oz. ponudnik ponavlja kršitve zako- nodaje;

◊ Uvesti obvezna zdravstvena sporočila o tveganjih, povezanih s

pitjem alkohola v času nosečnosti, in druga zdravstvena opo-

zorila na embalaži alkoholnih pijač oziroma prehranskih izdel-

kov, ki vsebujejo alkohol.

10. SPREMLJANJE IN NADZOR

◊ Zagotavljati celovit sistem spremljanja posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola in učinkovitosti ukrepanja;

◊ Zagotavljati spremljanje fizične in cenovne dostopnosti alko- hola;

◊ Zagotavljati ekonomsko oceno bremena, ki ga za posamezni- ka in družbo predstavlja alkohol, in sistem merjenja ekonom- ske uspešnosti in učinkovitosti ukrepov alkoholne politike;

◊ Vzpostaviti sistem spremljanja posledic tvegane in škodljive rabe alkohola ter zasvojenosti v nosečnosti;

◊ Zagotavljati podatke o tveganem in škodljivem pitju alkohola v različnih skupinah prebivalstva (npr. ženske, mladi, starejši, etnične skupine, brezposelni) s predlogi konkretnih ukrepov;

◊ Zagotavljati sistematično spremljanje preventivno-promocij- skih programov, raziskav in akterjev s področja problematike alkohola v Sloveniji;

◊ Vzpostaviti sistem vrednotenja preventivno-promocijskih programov in programov zmanjševanja škode na področju problematike alkohola;

◊ Zagotoviti celovita periodična poročila o rabi alkohola, vzorcih

pitja, posledicah tveganega in škodljivega pitja alkohola, pre-

ventivnih programih in izvajanju ukrepov alkoholne politike na

nacionalni in regionalnih ravneh.

1. Zorko M, Hočevar T, Tančič Grum A, Petrič VK, Radoš Krnel S, Lovrečič M, Lovrečič B. Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/

publikacije-datoteke/alkohol_v_sloveniji_0.pdf

2. World Health Organization [Svetovna zdravstvena organizacija]. European action plan to reduce the harmful use of alcohol 2012–2020 [Evropski akcijski načrt za zmanjševanje škodljive rabe alkohola 2012–2020]. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2012. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/178163/E96726.

pdf?ua=1

3. World Health Organization [Svetovna zdravstvena organizacija]. Global status report on alcohol and health [Globalno poročilo o stanju na področju alkohola in zdravja]. Geneva: WHO; 2014.

Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.who.int/substance_abuse/publications/global_

alcohol_report/msb_gsr_2014_1.pdf?ua=1

4. Petrič VK. Predlogi ukrepov. V M Zorko, T Hočevar, A Tančič Grum, VK Petrič, S Radoš Krnel, M Lovrečič, B Lovrečič, Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana:

Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.nijz.si/

sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/alkohol_v_sloveniji_0.pdf

5. Babor TF, Ceatano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K, et al. Alcohol: No Ordinary Commodity: Research and Public Policy [Alkohol: Nenavadna dobrina. Raziskave in javna politika]. Oxford: Oxford University Press, 2010.

6. Anderson P, Baumberg B. Alcohol in Europe [Alkohol v Evropi]. London: Institute of Alcohol Studies, 2006. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: ec.europa.eu/health/archive/ph_

determinants/life_style/alcohol/documents/alcohol_europe_en.pdf

7. Rehm J, Mathers C, Popova S, Thavorncharoensap M, Teerawattananon Y, Patra J. Global burden of disease and injury and economic cost attributable to alcohol use and alcohol use disorders [Globalno breme bolezni in poškodb ter ekonomski stroški, pripisljivi rabi alkohola in motnjam zaradi rabe alkohola]. The Lancet 2009; 373(9682): 2223–33. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(09)60746-7/abstract 8. World Health Organization [Svetovna zdravstvena organizacija]. Mednarodna klasifikacija

bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene. Deseta revizija (1. knjiga, 2.

izdaja). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005.

9. American Psychiatric Association [Ameriško psihiatrično združenje]. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, Fourth Edition, Text Revision (DSM-IV-TR) [Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj, četrta izdaja, revizija (DSM-IV-TR)]. Washington DC:

American Psychiatric Association, 2000.

10. Hovnik Keršmanc M, Čebašek-Travnik Z, Trdič J. Pivsko vedenje odraslih prebivalcev Slovenije leta 1999 (rezultati raziskave). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2000.

11. Toš N, Malnar B, Hafner Fink M, Uhan S, Štebe J, Kurdija S, Švara S, Kecman I. Stališča o zdravju in zdravstvu III, Slovensko javno mnenje 1999/2; Mednarodna raziskava o kakovosti življenja.

Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1999.

12. Lovrečič M, Lovrečič B. Alkohol. V S Tomšič, T Kofol Bric, A Korošec, J Maučec Zakotnik, Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji. Ljubljana:

Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.nijz.si/

sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/izzivi_desetletje_cindi_14.pdf

13. Hovnik Keršmanc M, Zorko M, Macur M. Alkohol. V H Koprivnikar, M Zorko, A Drev, M Hovnik Keršmanc, I Kvaternik, M Macur, Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/

publikacije-datoteke/uporaba_tobaka_alkohola_in_drog.pdf

14. Stockwell T, Zhao J, Macdonald S. Who underreports their alcohol consumption in telephone surveys and by how much? An application of the ‘yesterday method’ in a national Canadian substance use survey [Kdo podporoča o svoji rabi alkohola in za koliko? Implementacija

VIRI

15. Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) [Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj]. Alcohol consumption among adults [Raba alkohola pri odraslih]. V Health at a Glance: Europe [Kratko o zdravju: Evropa]. OECD Publishing, 2012. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: dx.doi.org/10.1787/9789264183896-25-en

16. World Health Organization [Svetovna zdravstvena organizacija]. Alcohol in the European Union:

Consumption, harm and policy approaches [Alkohol v Evropski uniji: Raba, škoda in politični pristopi]]. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2012. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/160680/e96457.pdf

17. Lovrečič B, Lovrečič M. Slovenci in alkohol. Isis 2015; 24(8/9): 50–53. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.zdravniskazbornica.si/admin/categories/magazines/pdf/isis2015-08-09.

pdf

18. Lovrečič M, Lovrečič B. Ocena zdravstvenih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola.

V M Zorko, T Hočevar, A Tančič Grum, VK Petrič, S Radoš Krnel, M Lovrečič, B Lovrečič, Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/

publikacije-datoteke/alkohol_v_sloveniji_0.pdf

19. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Baza podatkov Zdravniško poročilo o umrli osebi. Ljubljana:

Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015.

20. Kovše K, Tomšič S, Mihevc Ponikvar B, Nadrag P. Posledice tveganega in škodljivega uživanja alkohola v Sloveniji. Zdravniški vestnik 2012; 8: 119–27. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani:

vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/viewFile/560/448

21. World Health Organization [Svetovna zdravstvena organizacija]. Global Information System on Alcohol and Health [Globalni informacijski sitem na področju alkohola in zdravja]. Geneva:

World Health Organization, 2010. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: apps.who.int/gho/

data/?showonly=GISAH&theme=main

22. World Health Organization [Svetovna zdravstvena organizacija]. European Health For All database 2010 [Baza podatkov Zdravje za vse v Evropi 2010]. Geneva: World Health Organization, 2010. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: data.euro.who.int/hfadb 23. Ministrstvo RS za notranje zadeve, Policija. Podatki policije o smrtih v prometnih nesrečah za

obdobje 2000–2013. Ljubljana: MNZ; 2014. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.policija.

si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2013.pdf

24. Lovrečič B, Lovrečič M. Poraba alkohola in zdravstveni kazalniki tvegane in škodljive rabe alkohola. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016. Pridobljeno s spleta 25.8.2016:

www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/2014-alkohol-porocilo_0.pdf

25. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Baza podatkov Zbirka bolnišničnih obravnav (hospitalizacij) zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015.

26. Kravos M, Malešič I. Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodni Sloveniji. Zdravniški vestnik 2011; 80: 258–67. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.dlib.si/preview/

URN:NBN:SI:DOC-MDRTM133/24ee4c43-1c9b-4f7e-a7f3-fa1157d648fa

VIRI

30. Zorko M, Hočevar T, Tančič Grum A, Bajt M, Jeriček Klanšček H. Alkohol in slovenski mladostniki v obdobju 2002–2010. V M Zorko, T Hočevar, A Tančič Grum, VK Petrič, S Radoš Krnel, M Lovrečič, B Lovrečič. Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2014. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.nijz.si/sites/www.

nijz.si/files/publikacije-datoteke/alkohol_v_sloveniji_0.pdf

31. Jeriček Klanšček H, Bajt M, Drev A, Koprivnikar H, Zupanič T, Pucelj V. Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015: 49–58. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2015_e_

verzija30_06_2015.pdf

32. Uradni list RS, št. 15/2003 Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA). Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200315&stevilka=589

33. Boben-Bardutzky D, Boben D, Čebašek-Travnik Z, Levačič M, Sorko N, Zorko M. Odraščanje: z ali brez alkohola?: rezultati raziskave med slovenskimi osnovnošolci. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, 2009.

34. Boben-Bardutzky D, Boben D, Čebašek-Travnik Z, Levačič M, Sorko N, Zorko M. Pot v odraslost – z ali brez alkohola?: rezultati raziskave o odnosu srednješolcev do alkohola. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, 2010.

35. Flash Eurobarometer 401. Young people and drugs [Mladi in droge]. Brussels: European Commission; 2014. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: ec.europa.eu/public_opinion/flash/

fl_401_en.pdf

36. Stergar E, Urdih Lazar T. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino, Slovenija 2011: ESPAD 2011. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, 2014. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.cilizadelo.

si/e_files/content/ESPAD 2011_Slovenija.pdf

37. Zalta A, Kralj A, Zurc J, Lenarčič B, Medarič Z, Simčič B. Mladi in alkohol v Sloveniji. Koper:

Univerza na Primorskem. Znanstveno-raziskovalno središče Koper, 2008. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: csg.zrs.upr.si/media/uploads/files/Mladi in alkohol v Sloveniji.pdf

38. Boben D, Sorko N. Pasti odraščanja v alkoholni kulturi. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, 2014.

39. Bajt M, Zorko M. Uživanje alkoholnih pijač med mladostniki – izsledki fokusnih skupin, 2009.

Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.zdravjevsoli.si/attachments/article/173/fokusne porocilo_alkohol.pdf

40. Kolšek, M. Pogostost pitja in pivske navade osnovnošolcev v Sloveniji. Doktorska disertacija.

Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2000.

41. Tivadar B, Kamin T. Razvoj pristopov za spodbujanje zdrave prehrane in gibanja v srednjih šolah.

Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005.

42. Ramovš J, Ramovš K. Pitje mladih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2007.

43. Hibell B, Guttormsson U, Ahlström S, Balakireva O, Bjarnason T, Kokkevi A, et al. The 2011 ESPAD Report. Substance Use Among Students in 36 Countries [ESPAD Poročilo 2011. Raba psihoaktivnih snovi med šolsko mladino v 36 državah]. Stockholm: CAN, 2012. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.espad.org/uploads/espad_reports/2011/the_2011_espad_

report_full_2012_10_29.pdf

44. Perharič L, Rok-Simon M, Jamšek M, Grenc D, Krek M. Trends in hospitalisation due to poisoning and in telephone enquiries to the Poison Control Centre involving Slovenian children and young people [Trendi bolnišničnih obravnav zaradi zastrupitev in trendi telefonskih poizvedb na Centru za zastrupitve v zvezi s slovenskimi otroki in mladostniki]. Clinical Toxicology 2010; 48(3): 284.

45. Perharič L, Rok Simon M, Zgaga A, Šömen Joksič A. Ten-year trends of hospital admissions due to acute poisoning in Slovenia [Desetletni trend sprejemov v bolnišnice zaradi akutnih zastrupitev v Sloveniji]]. Toxicology Letters 2014; 229S: S97.

46. Sedlak S, Zaletel M, Kasesnik K, Zorko M. Ekonomske posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015. Pridobljeno 24.5.2016 s

47. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Interni izračun ekonomskih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji 2012–2014 (neobjavljeno).

48. Rehm J, Shield KD, Rehm MX, Gmel G, Frick U. Alcohol consumption, alcohol dependance and attributable burden of disease in Europe: Potential gains from effective interventions for alcohol dependance [Raba alkohola, odvisnost od alkohola in alkoholu pripisljivo breme bolezni v Ebropi:

Potencialne koristi učinkovitih ukrepov za preprečevanje odvisnosti od alkohola]]. Canada:

Centre for Addiction and Mental Health, 2012. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.zora.

uzh.ch/64919/1/CAMH_Alcohol_Report_Europe_2012.pdf

49. Ministrstvo za finance RS. Državni proračun 1992–2016. Bilten javnih financ, 2016. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.mf.gov.si/en/areas_of_work/general_government_finance/

public_finances/bulletin_of_government_finance/

50. European Commission [Evropska komisija], Ministry of Social Affairs and Health Finland [Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje Finska], World Health Organization [Svetovna zdravstvena organizacija]. Status report on alcohol and health in 35 European countries [Poročilo o stanju na področju alkohola in zdravja v 35 evropskih državah]. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2013. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: http://www.euro.

who.int/__data/assets/pdf_file/0017/190430/Status-Report-on-Alcohol-and-Health-in-35- European-Countries.pdf

51. World Health Organization [Svetovna zdravstvena organizacija]. Declaration on Young People and Alcohol [Deklaracija o mladih in alkoholu]. The WHO European Ministerial Conference on Young People and Alcohol, Stockholm 19−21 February 2001. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2001. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.euro.who.int/data/assets/pdf_

file/0011/88589/E73074.pdf?ua=1

52. Petrič VK. Razvoj alkoholne politike. V M Zorko, T Hočevar, A Tančič Grum, VK Petrič, S Radoš Krnel, M Lovrečič, B Lovrečič. Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko.

Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2014. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani:

www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/alkohol_v_sloveniji_0.pdf

53. Committee on National Alcohol Policy and Action (CNAPA) [Komite za nacionalno alkoholno politiko in ukrepe]. Member States call on the European Commission for a new and comprehensive strategy to tackle harmful use of alcohol and alcohol related harm [Poziv držav članic Evropski komisiji k razvoju nove in celovite strategijo za zmanjšanje škodljive rabe alkohola in škodo zaradi alkohola]. Brussels: European Commission; 2015. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: ec.europa.eu/health/alcohol/docs/eu_scoping_paper_cnapa_en.pdf 54. European Council [Evropski svet]. Community strategy to reduce alcohol-related harm (Council

conclusions – 2001) [Skupnostna strategija za zmanjšanje škode zaradi alkohola (Zaključki Sveta – 2001)]. Brussels: European Council; 2001. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: eur- lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:c11564a

55. Mackenbach JP, Mckee M. Successes and failures of health policy in Europe [Uspehi in neuspehi zdravstvene politike v Evropi]. Glasgow: European observatory on health systems and policies, 2013. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.euro.who.int/__data/assets/

pdf_file/0007/215989/Successes-and-Failures-of-Health-Policy-in-Europe.pdf

56. Radoš Krnel S, Albreht T, Omerzu M, Švab I, Markič M. Mnenje akterjev o izvajanju aktivnosti na področju alkoholne politike v Sloveniji. Zdravniški vestnik 2011; 80(6): 458–68. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-0J2VOXX6/48ef875c-2c7a- 4688-ba31-eabe9579205c

57. Radoš Krnel S, Kamin T, Košir M, Markič M. Stakeholders’ interests through their opinions on the alcohol policy measures in Slovenia = Interesi akterjev alkoholne politike skozi njihovo mnenje o ukrepih alkoholne politike v Sloveniji. Zdravstveno varstvo 2010; 49 (2): 86–98. Pridobljeno

61. Deutsche Hauptstelle für Suchtfragen e.V. (DHS) [Nemški center za problematiko odvisnosti].

Reducing drinking and driving. Report. [Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Poročilo.].

Hamm, DHS, 2008. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.dhs.de/fileadmin/user_upload/

pdf/Pathways_for_Health-Project/reducing_drinking_and_driving_report.pdf

62. Deutsche Hauptstelle für Suchtfragen e.V. (DHS) [Nemški center za problematiko odvisnosti].

Reducing drinking and driving. Recommendations & Conclusions [Preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Priporočila in zaključki.]. Hamm, DHS, 2008. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.dhs.de/fileadmin/user_upload/pdf/Pathways_for_Health-Project/reducing_

drinking_and_driving_conclusions.pdf

63. Anderson P, Chisholm D, Fuhr DC. Effectiveness and cost-effectiveness of policies and programmes to reduce the harm caused by alcohol [Učinkovitost in stroškovna učinkovitost politik in programov za zmanjševanje škode zaradi alkohola]]. The Lancet 2009; 373: 2234–46.

Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.who.int/choice/publications/p_2009_CE_Alcohol_

Lancet.pdf

64. Ministrstvo za zdravje RS. Raziskava javnega mnenja o podpori ukrepom na področju tobaka in alkohola. Ljubljana: MZ, 2014.

65. Anderson P, Gual A, Colom J. Alcohol and primary health care: clinical guidelines on identification and brief interventions. Barcelona: Department of health of the Government of Catalonia, 2005. Slovenski prevod: Kolšek M, Alkohol in osnovno zdravstvo – Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega pitja in kratki ukrepi. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2006.

Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: http://www.gencat.cat/salut/phepa/units/phepa/pdf/

cg_1.pdf

66. Gual A, Anderson P, Segura L, Colom J. Alcohol and primary health care: training programme on identification and brief interventions. Slovenski prevod: Kolšek M, Alkohol in osnovno zdravstvo – Priročnik za poučevanje odkrivanja ter ukrepanja ob tveganem in škodljivem pitju alkohola.

Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2006. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.phepa.net/

units/phepa/pdf/tripa_training_ok.pdf

67. Kolšek M. O pitju alkohola: priročnik za zdravnike družinske medicine. 2. dopolnjena izdaja.

Ljubljana: Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2011.

68. World Health Organization [Svetovna zdravstvena organizacija]. Global action plan for the prevention and control of noncommunicable diseases 2013−2020 [Globalni načrt za preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni 2013–2020]. Geneva: WHO; 2013. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: apps.who.int/iris/bitstream/10665/94384/1/9789241506236_eng.

pdf

69. Slovenska agencija za varnost v prometu. Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022. Ljubljana: Slovenska agencija za varnost v prometu;

2012. Pridobljeno 24.5.2016 s spletne strani: www.avp-rs.si/file/2015/11/NPVCP_knjižica.pdf

512.700

oseb pije tvegano

81% 15-letnikov je že poskusilo ali pilo alkohol

3876 oseb sprejetih v bolnišnico/leto

ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI

PRILOŽNOSTI ZA ZMANJŠEVANJE ŠKODE IN STROŠKOV

Zdravstveni stroški, povezani s škodljivim

pitjem alkohola, so med leti 2011 in 2014

v povprečju znašali vsaj 153 milijonov EUR

letno.

Prebivalci Slovenije podpirajo strožje ukrepe za

omejevanje porabe alkohola, kot so uvedba licenc za prodajo alkohola, določitev minimalne cene

alkohola in popolna prepoved oglaševanja

alkoholnih pijač. Vsak dan je v Sloveniji

zaradi škode, povezane z alkoholom,

v bolnišnico sprejetih deset oseb, vsako leto

približno 3876 oseb.

Odstotek mladih žensk, ki se pogosto opijajo,

narašča. 0,0 alkohola

Dvig cen

Prepoved oglaševanja

podpira ukrep 0,0 77%

za vse voznike

512 700

hazardous drinkers

81%

of 15 year-olds have already tried alcoholic

beverages

3876

annual alcohol-related hospitalizations

ALCOHOL POLICY IN SLOVENIA

OPPORTUNITIES FOR REDUCING HARM AND COST

Annual estimated health costs related to

alcohol use between 2011 and 2014 amounted to €153

million.

Public support of stricter alcohol-related

measures, such as alcohol licensing, minimal alcohol pricing

and total ban on alcohol advertising 10 people are

hospitalized every day as a result of alcohol

use.

Increase in percentage of young female binge

drinkers 0.0 blood alcohol content

Increase in alcohol prices

Ban on alcohol advertising of the public support a blood alcohol

77%

concentration limit of 0.0 for all drivers

ALCOHOL POLICY IN SLOVENIA

OPPORTUNITIES FOR REDUCING HARM AND COST

LJUBLJANA

512 700

hazardous drinkers

153 million

Annual alcohol-related health costs:

81%

of 15 year-olds have already tried alcoholic

beverages

deaths due to 956

alcohol per year

3876

annual alcohol-related hospitalizations

ALCOHOL POLICY IN SLOVENIA

OPPORTUNITIES FOR REDUCING HARM AND COST

Annual estimated health costs related to

alcohol use between 2011 and 2014 amounted to €153

million.

Slovenia lagging behind European countries with strictest alcohol

policies Public support of stricter alcohol-related

measures, such as alcohol licensing, minimal alcohol pricing

and total ban on alcohol advertising

Two out of five adolescents have engaged in binge

10 people are hospitalized every day

as a result of alcohol use.

Increase in percentage of young female binge

drinkers

€

0.0 blood alcohol content

Recognizing hazardous drinkers Increase in alcohol prices

Limiting alcohol availability

Ban on alcohol advertising of the public support a blood alcohol

77%

concentration limit of 0.0 for all drivers

The aim of the publication is to equip policy-makers in different sectors at the nati- onal and local community levels, and others working to reduce alcohol-related harm in Slovenia, with credible data on the extent of the alcohol problem in the country and information on effective, evidence-based alcohol-related policy measures. The publication was prepared by alcohol experts working at the National Institute of Public Health and the Ministry of Health of Slovenia, colleagues from the MOSA network, Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola (Mobilizing so- ciety for more responsible attitudes towards alcohol), and the Alcohol Policy Youth Network. The contents of the publication are based on data and sources included in the monograph, Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledi- ce škodljivega pitja, mjenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko (Alcohol in Slovenia. Trends in the way of drinking, health consequences of harmful drinking, stakeholders’ opinions and suggested measures for an effective alcohol policy),

published in 2014 by the National Institute of Public Health, as well as on other national and international sources.

ABOUT THE PUBLICATION

ALCOHOL IS A SERIOUS PROBLEM

The harmful effects of alcohol use are many. In Slovenia:

◊ despite the ban on selling alcohol to persons under 18 years of age, most 15 year-olds have tried or drunk alcoholic beverages and two out of five have engaged in binge drinking at least twice in their lives;

◊ there has been an increasing trend in binge drinking among young women over the past ten years;

◊ among young adults (25–35 years), 28% of men and 16% of women en- gage in binge drinking at least once and up to three times per month;

◊ ten people are admitted to hospitals every day for reasons exclusively re- lated to alcohol;

◊ every year, an average of 956 people die as a result of the harmful effects of alcohol use on health and traffic accidents caused by drunk drivers.

GOVERNMENT FUNDS ARE STRONGLY AFFECTED BY COSTS RELATED TO ALCOHOL USE

For the period 2011–2014, health costs related to alcohol use in Slovenia were esti- mated on average at €153 million per year; adding the costs resulting, for example, from traffic accidents, crime, domestic violence and theft, brings the amount to

€234 million. Reduced productivity and the anguish felt by close family members, especially children, are also costs that need to be taken into account.

WHO RECOMMENDS EVIDENCE-BASED MEASURES

To reduce alcohol-related harm, WHO recommends taking evidence-based action to:

◊ prevent drunk driving;

◊ limit alcohol availability, for example, by introducing alcohol licensing, re- stricting sales to certain days/hours, and decreasing the age limit for the purchase and use of alcohol;

◊ reduce the affordability of alcohol, for example, by increasing minimal al- cohol tax rates and introducing minimal alcohol prices, bans on happy hours and promotional pricing, and additional taxation on mixed carbon- ated alcoholic beverages (alcopops);

◊ limit the marketing and advertising of alcoholic beverages;

◊ increase the responsibility of serving personnel;

◊ ensure the early identification and treatment of hazardous drinkers;

◊ provide treatment for alcohol-related mental and behavioural disorders,

LET’S REDUCE ALCOHOL-RELATED HARM

IN SLOVENIA!

EFFECTIVE MEASURES NOT YET IN PLACE IN SLOVENIA

Slovenia is lagging behind the countries in Europe that are most advanced in intro- ducing effective measures of alcohol policy. While being in top place among 29 European countries with respect to the consequences of alcohol-related harm, Slovenia is in 16th place concerning the introduction of effective measures to re- duce it.

BENEFITS OF REDUCING ALCOHOL-RELATED HARM

Investment in the prevention of hazardous and harmful alcohol use leads to better population health and well-being, lower morbidity and mortality rates (also among youth and the working population), fewer traffic and other accidents, less violence, fewer unhappy families, less absenteeism, higher work efficiency, and better eco- nomy for the individual and the country.

EFFECTIVE ALCOHOL POLICY DEPENDS ON COOPERATION AMONG KEY STAKEHOLDERS

To facilitate the coordination of interventions and the mobilization of all key sta- keholders, WHO recommends adopting alcohol strategies at the national and lo- cal-community levels, including action plans with clear goals, priority areas and activities.

PUBLIC SUPPORT OF ALCOHOL-POLICY MEASURES

The Slovenian population strongly supports introducing measures to limit alcohol

use, such as alcohol licensing (79%), minimal prices for alcohol (62%), and a total

ban on alcohol advertising (57%).

Research in recent decades has identified a variety of adverse outcomes of harmful alcohol use.

SCOPE OF THE PROBLEM

The consequences of hazardous and harmful alcohol use are seen at the following levels:

CONSEQUENCES OF HAZARDOUS AND

HARMFUL ALCOHOL USE

Hazardous alcohol use constitutes drinking alcohol to the extent of possibly cau- sing alcohol-related harm whereas harmful alcohol use is drinking alcohol to the point of actually causing alcohol-related harm.

Alcohol addiction is defined by the presence of at least three of the following phenomena in the preceding year: the ability to tolerate the increasing amounts of alcohol needed to achieve the same effect; physical disorders resulting from alcohol withdrawal (abstinence crisis); a barely manageable desire for alcohol;

problems in managing alcohol use; a continued use of alcohol despite harmful consequences; neglect of other activities due to alcohol use.

People consume alcohol in different ways, depending on the beverage and amount involved and how often they drink.

A Slovenian population survey carried out in 2012 among 25–64 year-olds indicated that:

◊ every tenth resident drank excessively (that is, they exceeded the lim- it for moderate drinking) and every other resident had engaged in binge drinking at least once in the previous year;

◊ 28% of men and 16% of women aged 25–34 years had engaged in binge drinking at least once and up to three times per month;

◊ 20% of the population had not drunk alcohol in the previous year.

Another Slovenian population survey carried out in 2011–2012 indicated that al- most half the population aged 25–64 years were hazardous drinkers (drank excessively) and/or had been engaged in binge drinking in the previous year (Fig.

1).

People taking part in surveys usually underreport their alcohol consumption.

Thus, the actual number of hazardous drinkers in Slovenia is probably higher than that recorded.

Fig. 1. Percentage of hazardous drinkers, 25–64 years, Slovenia, 2011–12

Source: Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe (Use of tobacco, alcohol and illicit drugs in Slovenian population, inequalities and combinations of such use).¹³

WHAT IS THE DIFFERENCE BETWEEN

HAZARDOUS AND HARMFUL ALCOHOL

USE?

In Slovenia, binge drinking occurs most frequently among the younger popula- tion while excessive drinking increases with age (Fig. 2).

Fig. 3 illustrates the percentage of the population who engage in binge drinking at least once and up to three times a month.

Fig 2. Binge drinking and excessive drinking, Slovenia, 2001−2012

Fig. 3. Percentage of population who binge drink at least 1–3 times per month, 25–34 years, Slovenia, 2001–2011

Every day in Slovenia, two people die for reasons exclusively connected to alcohol.

Since 2008, an average of 881 people have died every year in Slovenia as a result of alcohol use, a mortality rate, which is above the European average.

Men die more frequently from alcohol-related causes than women, two thirds of them be- fore the age of 65. In addition, an average of 75 people die every year as a result of traffic accidents caused by drunk drivers.

Thus, at least 956 deaths a year are preventable. In 2014 in Slovenia, at least 4368 years of potential life were lost so- lely as a result of deaths due to harmful use of alcohol (on average 9.8 years per person who died before the age of 65).

Ten people are hospitalized every day due to alcohol-related harm, which adds up to an average of 3876 admissions a year.

Although the number of admissions has been decreasing in recent years, the data indicate that the health status of those admitted is poorer than in the past.

During pregnancy, exposure of the foetus to alcohol can affect its physical and mental development.

Contributing to the numbers of alcohol-related deaths are those caused by va- rious diseases, such as cancer, muscular-skeletal and cardiovascular diseases, and gastrointestinal diseases, for which alcohol is an important risk factor.

Alcohol-related deaths, injuries and diseases are unnecessary and can be pre- vented by avoiding hazardous and harmful alcohol use.

1.7x The risk of alcohol-related

death among the popula- tion of eastern Slovenia is 1.7 times higher than that of the population of western Slovenia.

CONSEQUENCES OF HAZARDOUS AND HARMFUL ALCOHOL USE

Harmful alcohol use represents one of the main preventable risk factors for chronic diseases, injuries, accidents, assault, violence, murder and suicide. It is also one of the most important risk factors for morbidity, disability, disablement and mortality.

Harmful alcohol use is the sole or an additional causal factor of more than 200 known medical conditions and injuries.

Diseases and conditions caused exclu- sively by alcohol (for example, alcohol addiction, alcohol liver cirrhosis, alcohol gastritis, inflammation of gastric mucosa) can be prevented.

Fig. 5. Risk of alcohol-related death in east- ern Slovenia as compared to western Slovenia,

2007–2009