• Rezultati Niso Bili Najdeni

Ali so naši možgani na avtopilotu?

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Ali so naši možgani na avtopilotu?"

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

September • 105 (8/2020) • Letnik 15 5

Vmesno žrebanje v veliki nagradni igri za naročnike revije IRT3000

Preverite, ali je žreb tokrat izbral vas!

UVODNIK

Darko Švetak urednik

Pri reviji IRT3000 vas, cenjeni naročniki, kar naprej razvajamo. Skrbimo za vašo odlično obveščenost, izobraževanje in včasih tudi za razvedrilo. Velika nagradna igra revije IRT3000 leta 2015 prinaša kar za 2000 evrov nagrad. Ob koncu leta jih bomo razdelili med srečneže, ki jih bomo žrebali med vsemi naročniki, novimi in tistimi, ki boste naročnino le podaljšali.

V tokratnem vmesnem žrebanju nagrado (USB ključek in blok IRT) prejmeta:

• Davorin Cimermančič, Novo mesto • Hajrudin Suljičić, Ljubljana

Oba naročnika ostajata v bobnu še za veliko žrebanje, ki bo konec leta.

Sodelujte tudi vi. Podaljšajte naročnino ali izpolnite naročilnico na spletni strani www.irt3000.si.

Letna naročnina znaša samo 30 evrov.

Revija IRT3000 je še lažje dosegljiva. Z vami smo tako na družabnih kot poslovnih omrežjih Facebook, Twitter in LinkedIn, kjer najhitreje stopite v stik z nami in spremljate aktualne aktivnosti naše ekipe.

Pogosto opazujem svet okoli sebe, tako mlajše, starejše kot tudi svoje vrstnike. In se kar zmrazim ob misli, kako dojemamo svet okoli sebe in vedno bolj zremo v takšne in drugačne zaslone.

Posebej mladi se mi zdijo, kot da so na neka- kšnem avtopilotu ali drogi. No, droga so v tem primeru pametni telefoni, saj več ur na dan obraze posameznikov obseva svetloba zaslona mobilnika. Delavnik, dopust, kosilo, športna ali kulturna prireditev – vseeno je, od mobil- nika se ne ločijo več. Poskušam si razložiti, kaj se pravzaprav dogaja. In sem šel raziskovat, saj vendarle ne morem biti edini človek, ki ga ta fenomen povezovanja človeka s svojim digital- nim pomočnikom, zabavljačem, podaljškom sebe in še čim drugim, tako zanima.

Če imam priložnost, jih opazujem. Pogosto so tako zaverovani v svoje početje, da me sploh ne zaznajo, kaj šele opazijo. Tako nekako gredo stvari: najprej odprejo mobilno aplikacijo (zelo verjetno je to Facebook, Insta- gram, Twitter, Tik Tok in kar je še podobnih rešitev, ki naj bi skrbele za naše povezovanje in družabnost). Nato hitro preletijo nekaj fotografij, npr. fotografijo živali, otroka, nekoga, ki je lasten samoportret (beri: selfi) združil z znano mislijo ali odlomkom pesmi, sliko nekogaršnjega obeda … Nadaljujejo z drsenjem prstov po zaslonu, podobe na njem se izmenjavajo s hitrostjo, ki ji sam ne morem slediti, tudi če si to želim.

Zagledajo smešno ikono ali fotomontažo.

Stisnejo všeček. Včasih napišejo kratek ko- mentar v stilu LOL, ROTFL ali kaj podobnega.

A njihove obrazne mišice pri tem večinoma mirujejo, le redko se pristno nasmejijo, vsebi- na redko izzove večjo reakcijo. Drsenje prstov po zaslonu se nadaljuje, hitrost ne popusti, izmenjujejo se fotografije skodelice kave, re- klame, celo profesionalne studijske fotografije.

Še več je sloganov, verzov, recikliranih šal in objav oglaševalcev. Pa nič. Kot da s(m)o imuni na vse to. Tu pa tam stisnejo kak všeček in nadvse kratek komentar, sicer pa se drsenje po zaslonu nadaljuje v nedogled. Oči se bleščijo, a zdi se, da posameznik deluje na avtopilotu.

Palec vztrajno ponavlja svojo vlogo, njegov gib je postal del mišičnega spomina, mehanski.

Mar sploh še razmišljamo? Še pred nedav- nim, npr. desetletje ali dve, so naši možgani impulze dojemali bistveno drugače – navduši- la nas je originalna ideja, ali pa nepričakovan zasuk, kimali smo odličnim strategijam, sledili zgodbi nadaljevank in njihovih junakov. Po- ganjala so nas čustva in domišljija. Danes tega ni več – naš okus in predstavo o tem, kaj nam je všeč, določa algoritem. Algoritem spletne storitve, ki ji namenjamo vedno več časa. Od katere smo postali odvisni, čeprav nas v bistvu mentalno ne zadovolji – zakaj bi sicer besno več ur vrteli te sličice in kratke objave? Mar ne bi bilo bolje, če bi prebrali kakšno knjigo?

Ste nori, kdo ima čas za to, če pa vse zanimivo tega sveta drvi naprej mimo nas? Prav, kaj pa kak strokovni ali pa drug vsebinsko pogloblje- ni članek na temo, ki vas dejansko zanima? To je menda več vredno in bolj koristno od spre- mljanja fotografij skodelic kave, mačk, novih oblačil ter lakov za nohte … Ste prepričani, da niste na avtopilotu?

Ali so naši možgani

na avtopilotu?

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Dojenček z jokom opozarja na svoje potrebe in svet okoli sebe spremlja z nenasitno radovednostjo (Matos, 2014). Človek je ţe od nekdaj iskal v povezavi glasbe in gibanja enost

Ta lik je pisan na mojo kožo, saj so njegove lastnosti takšne, kot moje in zato sem v svojih slikah lahko izrazila sebe, svoje počutje, dobila sem občutek moči

 Poceni papir v tistem času še ni bil poznan. Izdelava papirja v Evropi ni bila poznana vse do 12. Tudi svinčniki, kot jih poznamo danes ,so v uporabi šele od 16. 

Svoja mnenja glede izobraževanj so podali udeleženci različnih računalniških tečajev, tako starejše kot tudi mlajše generacije – le kdo bi bil še bolj primeren od

To pomeni, da so imele starejše (večje) živali višjo stopnjo osifikacije in tudi večje število okostenelih elementov kot mlajše (manjše) živali, kar se na tridimenzionalnih

zavedanje sebe, obvladovanje sebe, spodbujanje sebe, empatija in družbene spretnosti. Kot smo ugotovili, se čustvene inteligence lahko vsak nauči, ne glede na starost in

Povzel je izhodišča za razmiš- ljanje, kako ljudem vlivati moč in zna nje, da bodo s svojo dejavnostjo bolj vplivali na ugoden razvoj sebe in svoje države..

Za- nimivo je tudi, da večina ljudi kupuje ku- harske knjige predvsem zato, da jih prelista- va, prebira in pregleduje, morda celo študi- ra in analizira.. Ob tem pa