Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin Annali del Litore capodistriano e delle reeioni vicine

hoteli riviera • portorož • Slovenija

tel 066-73 051

H A . ... .*•' ^ ^ „,4

k<*3^ * * . '** *•■ w *

* .- . ■ ■ ■ *. • »••• **..

. M • - H V; - * ' -* 'i "t

* • *■ ’ ,s c-- • ' “ . ' ■ vi; : u : ■ ■ -v / ;

' # »t .4':^ J ii . -

^ 4, T

!9 9 tf

■ ¿¡MlW

‘ll i u 1. >'7# »i- »M%", J f /7 :^

.,f o

v v * ,. - . . ^ - . ■ ■ v •• •

' •" " *. : - - ' : * " *'* *

• ,H r _ ’ .>■* J r ’•* , “ ■' ■»* , t >*• i , ', '

i ; % s . v - . » ■ * * ' ■ * v • . ■ 4 , ' <t

j ^ *• a * * ' » • * »‘S V; 1 ^ > *■ . Mr ■ ** * ^ ~~ H W V;

' A * . ' ' . v : '

' T ' / r ** ^ . w -

l l v- ' * -ii “ , , J. 1 •-* ■ • ' * , ■ >• . s , <• , , , ' *»

. , -

jk * 0 % m x .;

' , / . u ' ,«* v k*

- . ‘ N W •

-«V -• ^ '

*

kv p j,****» ’* , »<**

- „ * • - * 4 *• r-> ^ ,.

•%< ' '

. “ •*' A i#*4*

\ * ~ -j?- ¥

’ i ® fc

i A

-''V:

v . < » - * r>

* • :*^'

i ' ^ s ! rtf-- — > . ■

F '' -riii ■

. ^ *

■ . .

t * < * . .- - * <•

i t "

>' -

-•*

1 0 ' 7 7 # - 1

* ' ‘ H >: ■ >t 1 * ■- U h 4 * & iiL ‘ ^

• ’ > J ‘ ■ ' * - i ’.tj-. 0~ t

■ g m g .•

zavarovalna družba d.d.

assicurazioni s.p.a.

ISSN 0353-8281

A ^nnale S

Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin Annali del Litore capodistriano e delle reeioni vicine

2/'92

KOPER 1992

ISSN 0353-8281 UDK 908(497.12-15X082) Letnik IL, leto 1992, številka 2

UREDNIŠKI ODBOR:

Glavni urednik:

Odgovorni urednik:

Lektor:

Prevodi:

Drugi lektorji:

Recenzenti:

Oblikovalec:

Prelom:

Blagajnik:

Tisk:

Izdajatelj:

Sedež uredništva:

Žiro račun:

ČASOPISNI SVET:

Flavij Bonin, Leander Cunja, Radovan Cunja, Darko Darovec, Vesna Gomezel, Aleksej Kalc, Mitja Kaligarič, Alenka Malej, Dario Marušič, Amalia Petronio, Vida Rožac-Darovec, Alenka Šauperl-Zorko, Duška Žitko, Salvator Žitko, Jože Žumer Darko Darovec

Salvator Žitko

Vesna Gomezel, Ciril Kovač,

Goran Filipi (hrv.), Marjeta Morovič (hrv.), Alenka Kresevič (ital.), Janez Skela (angl.,), Birgit Volčanšek-Babič (nem.), V & S (ital.)

Daniel Dubovvitz (angl.), Aleksej Kalc (ital.), Vivien Kilner Tepina (angl.), Jennifer McCready (angl.), Metka Morovič (hrv.), Janez Skela (nem.)

prof. dr. Furio Bianco, dr. Ivan Gams, dr. Darja Mihelič, prof. dr.

Boris Sket, prof. dr. Kazimir Tarman, prof. dr. Tone VVraber Dušan Podgornik

Mladina Albina Rožac

Tiskarna Dan, Ljubljana, 1992

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko

Pokrajinski arhiv Koper, SLO-66000 Koper, Goriška 6, tel.: (066) 21-824

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 51400 678 9721 dr. Duša Krnel-Umek (predsednik), dr. Julij Titi (podpredsednik), Daniela Bertom, dr. Miroslav Bertoša, Tomaž Bizajl, mag. Lucija Čok, Ervin Dolenc, dr. Jadran Ferluga, Danica Filipčič, Damjan Guček, Sonja Hoyer, Evgen Koštial, dr. Darja Mihelič,

mag. Darko Ogrin, Milan Pahor, Tine Šajn, Tomo Šajn, Raul Šiškovič, dr. Vinko Šribar, Dušan Štolfa, dr. Janez Šumrada, Zdravko Vatovec, Matej Župančič

Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira.

Redakcija te številke je bila zaključena 31. avgusta 1992.

Sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Skupščina občine Koper, Skupščina skupnosti obalnih občin Koper, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, Zavarovalna družba ADRIATIC ter drugi sponzorji.

Nenaročenih rokopisov in drugega gradiva ne vračamo. Rokopise in naročnino sprejemamo na sedežu uredniš­

tva. Rokopise lahko pošiljate tudi članom uredništva.

Naklada: 900 izvodov

Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 - 550792 mb. z dne 21. 9. 1992 šteje revija Anna­

les za proizvod, od katerega se plačuje 5% davek od prometa proizvodov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev.

Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin - Annali del Litorale capodistriano e delle regioni vicine

UDK 908(497.12-15)(082) Letnik II., Koper 1992, številka 2 ISSN 0353-8281

VSEBINA / INDICE GENERALE

Seznam kratic Indice delle abbreviazioni...6 Darko Darovec: Oblike zavarovalstva v severni Istri v obdobiu Beneške reoublike - II. d e l ... 109

ČLANKI IN RAZPRAVE / ARTICOLl E SAGGI

Goran Filipi: Istrska ornitonimija: škrjanci...7 Denomlnazione ornitológica dell'lstria: le allodole Darko Ogrin: Vpliv padavin in temperatur na debelinski prirast črnih borov in hrastov grad nov v Koprskem primorju in na K ra s u ... 15 Influenza delle precipitazioni e della temperatura sullo crescita in spessore dei pini neri e delle querce nel Litorale capodistriano e sul Carso

Dario Favretto & Fabrizio Martini: Le rupi dell'lstria montana fra scienza e m i t o ...25 Severno-istrske stene med znanostjo in mitom

Anton Brancelj: Podzemna favna rakov (Arthropoda: Crustácea) v dveh vodnih jamah

na Kraškem robu ... 31 Fauna sotterranea dei gamberi

(Arthropoda:Crustacea) in due grotte del Ciglione cársico

Mitja Kaligarič: Vegetacija plevelov v vinogradih Koprskega p rim o rja... 39 La vegetazione rinotropica nei vigneti del Litorale capodistriano

Iztok Škornik: Kolonija galebov v Sečoveljskih

solinah... 53 La colonia di gabbiani reali delle saline di Sicciole Radovan Cunja: Zgodovinski oris arheoloških

raziskav na Koprskem ... 67 Cronología storica delle ricerche archeologiche

nel Capodistriano

Salvator Žitko: Listina Rižanskega placita - dileme in nasprotja domačega in tujega

zgodovinopisja - II. d e l... 87 II documento del plácito di Risano - dilemmi e

controversie nella storiografia nazionale e straniera - parte II.

Darja Mihelič: Hazard v somraku preteklosti . . 103 L'azzardo nella penombra del passato

Forme di assicurazione nelPIstria settentrionale al tempo della Repubblica di Venezia - parte II.

Krešimir Čvrljak: Tržaški humanist Raffaele

Zovenzoni (1434-1485) v Istri in Dalmaciji . . . .119 L'umanista triestino Raffaele Zovenzoni

(1434-1485) in Istria e in Dalmazia

Giuliano Veronese: L'amministrazione giudiziaria penale nell'lstria veneta del Settecento. II

funzionamento del tribunale di Capodistria

(1750-1796)... 131 Kazensko pravosodje v beneški Istri v 18. stoletju.

Delovanje sodišča v Kopru (1750-1796)

Dolores Rebula Udovič: Vloga Miroslava Vilharja v kulturnem in političnem življenju na Pivškem

1848-1871 ... 143 II ruolo di Miroslav Vilhar nella vita politica e

culturale della regione di Pivka 1848- 1871 Milica Kacin VVohinz: Tragika Viktorja Bobka.

Iz italijanskih policijskih in sodnih arhivov... 151 La tragedia di Viktor Bobek. Dagli archivi

polizieschi e giudiziari italiani

Leon Marin: Upravna in teritorialna razdelitev

slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih - II. del . . .159 La divisione amministrativa e territoriale deli'Istri a negli ultimi due secoli

Janez Kramar: Ribja industrija v Izoli v letih od

1945-1954 ... 175 L'industria del pešce a Isola dal 1945 al 1954

Olga Janša Zorn: Razvoj slovenskega pomorskega prometa po drugi svetovni v o jn i... 183 Lo sviluppo dei trasporti marittimi in Slovenia

dopo la seconda guerra mondiale

Dario Marušič: Viulin in bajs - dve glasbili

severne Istre...189 Violino e bassetto - due strumenti musicali

delPIstria settentrionale

Brigita Jenko: Arhitektura Tartinijevega gledališča v P ira n u ... 199 L'architettura del Teatro Tartini di Pirano

Vesna Gomezel: Turistična propaganda

v Slovenski I s t r i ...217 Materiali di promozione turistica nell' Istria Slovena

Pavle Stranj: Manjšinsko šolstvo na Tržaškem i n v Istri po drugi svetovni v o jn i ...

jLosviluppo del sistema scolastico minotario e maggioritarlo sul due versanti del confine italo-jugoslavo nell'ultlmo dopoguerra

Amalia Petronio: La scuola italiana a Pirano dal medioevo ai giorni n o stri...

Italijanska šola v Piranu od srednjega veka do današnjih dni

t France Ostanek: Slovensko-hrvaška jezikovna meja v Istri. Gradivo za obdobje od

leta 1860-1956-II. d e l ...

II confine linguistico sloveno-croato in Istria.

Materiale per il periodo tra il 1860 e il 1956

ZAPISKI IN GRADIVO / NOTE E FONTI Darja Mihelič: Renoviranje cerkve Sv. Jurija v Piranu (16/17. s t . ) ...

Rinnovo della Chiesa di San Giorgio a Pirano (secolo XVI/XVII.esimo)

Pierpaolo Dorsi: Deželna ustava in načelo predstavništva v Istri v dobi restavracije...

Costituzione provinciale e principio

rappresentativo nell'lstria della restaurazione Ugo Cova: Tržaški arhivski upravni fondi in upravna razdelitev Istre v avstrijski d o b i...

I fondi archivistici governativi triestini in epoca austríaca e l'amministrazione del territorio istriano Milan Pahor: Ob stoletnici začetka delovanja Tržaške posojilnice in hranilnice ...

II centenario d'attivitá della Cassa triestina di crédito e depositi

Sonja Ana Hoyer: Monografija Tartinijeve hiše v Piranu...

Monografía della Casa Tartini di Pirano Amalia Petronio: Giuseppe Tartini. Biografía e bibliografía...

Giuseppe Tartini. Biografija in bibliografija Slavica Pavlič: Dokumenti o delovanju

otroškega zavetišča v Kopru...

Documenti sull'attivitá dell'ostello giovanile di Capodistria

Branko Šuštar: Spomina vredni šolski dogodki v Boljuncu pri Trstu. Šolska kronika od Jerneja Brenceta (1849: "sholae magister") do Antona Berceta (1925: učitelj-voditelj)...

Avvenimenti scolastici degni di nota a Bagnoli della Rosandra presso Trieste. Cronaca scolastica da Jernej Brence (1849: "scholae magister") a Anton Berce (1925: maestro-guida)

Vid Vremec: Značilnosti prvega socialističnega

gibanja v avstro-ogrskih deželah ...315 Caratteristiche del primo movimento socialista

nelle regioni dell'lmpero austro-ungarico

Nada Morato: Praznična pomlad v Kortah . . . . 319 V/e attraverso la primavera (a Corte d'Isola)

Loredana Bogliun Debeljuh: Predlog za postopno uresničevanje dvojezičnosti

na istrskem regionalnem o b m o č ju ...329 Proposta di realizzazione gradúale del bilingüismo nell'area régionale istriana

Salko Pivač: Raziskava možnosti za rešitev prometne problematike v starem mestnem

jedru Pirana...333 Studio delle possibilita di soluzione dei

problemi del traffico nel centro storico di Pirano

DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ Antonio Dentoni - Litta: Discorso in occasione delLinaugurazione della mostra di letteratura

archivistica nel 1991 a Capodistria...341 Govor ob otvoritvi razstave italijanske arhivske

literature v Kopru leta 1991

Duša Krnel Umek: Razstava italijanske arhivske literature v Kopru... 342 Esposizione di letteratura archivistica italiana a

Capodistria

Daniela Juričič-Cargo: Viri za zgodovino

pazinskega o b m o č ja ... 343 Fonti per la storia della regione di Pisino

Vida Rožac Darovec: Ustanovitev šolske sekcije Zgodovinskega društva za južno Primorsko . . . . 345 Costituzione della sezione scolastica della Societa storica del Litorale

t Gorazd Marušič: Razstava "Nevidne strani

vidne umetnosti"... 346 La mostra "La faccia nascosta del Karte visibile"

Darko Darovec: Mednarodni simpozij

zgodovinarjev na temo beneške Is tre ...346 Darko Darovec: Convegno internazionale

di studi storici istro-veneti... 347 Marino Vertovec: Kratek oris delovanja

kulturnega društva "Ivan T rin k o "...347 Breve illustrazione delKattivita della Societa

culturale "Ivan Trinko"

231

239

245

257

267

279

281

289

291

295

301

OCENE IN POROČILA/RECENSIONI E RELAZIONI Trinkov koledar 1992 (t Gorazd Marušič) . . . 348 Acta carsologica (Ivan G a m s ) ... 349 Mirjam Požeš: Razvoj podeželskih naselij

v občini Koper; Branko Pavlin: Sodobne spremembe kmetijske izrabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enotah primorske

Slovenije (Igor Ju rin č ič )... 350 Stanko Flego & Matej Župančič: Arheološka

topografija občine Dolina (Radovan Cunja) . . . 351 Mario E. A. Zetto: II placito di Risano

(Goran F i l i p i ) ... 353 Pavle Merku: Topografija občine Nabrežina

(Goran F ilip i) ... 357 Nevio Šetič: Napoleon u Istri

(t Gorazd M a ru šič )... 359

"Vjesnici" Historijskog arhiva Rijeke (32/1990)

i Pazina (1/1991) (Petar S t r č i č ) ... 361 Buzetski zbornik, knjiga 17. (Božo Jakovljevič) . 363 Koper-Capodistria (Salvator Ž i t k o ) ... 365 Darko Darovec: Pregled zgodovine Istre

(Salvator Ž it k o ) ... 367 Duška Žitko: Ex voto : votivne podobe

pomorcev = immagini votive della gente

di m are (Vida Rožac D a ro v e c )... 368

Janez Kramar: Narodna prebuja istrskih Slovencev (Avgust L e š n ik )...369 Danilo Turk - Joco: Moje stoletje

(Metka G o m b a č )... 370 Učiteljski list. Bibliografsko kazalo

(Lilijana T ra m p u ž )... .371 Marijan Grakalič: Doprinos prof. dr. Mirjane

Strčič književnoj povijesti hrvatske Is tr e ... 372 Contributo della prof.dott. Mirjana Strčič alla

storia della letteratura deli' Istri a croata

Elide Riccobon: Convegno: L'lnsegnamento della lingua italiana in una prospettiva interculturale . .376 Seminar:Poučevanje italijanskega jezika v

mnogokulturalni perspektivi IN MEMORIAM

In memoriam Gorazd Marušič (1959-1992)

(Salvator Ž it k o )...378 Alenka Šauperl Zorko: Mednarodni standardi za obliko tekoče publikacije in prispevka v njej . . . 379 Standard internazionali per le pubblicazioni

contemporanee e per i contributi in esse contenuti Kazalo k slikam na o v itk u ... 384 Kazalo k slikam Tartinijevega gledališča ... 384 Sinopsisi... 385

SEZNAM KRATIC

ACRS I Atti de! Centro di ricerche storiche, Rovigno - Trieste 1970 - AMSI » Atti e Memorie della Societa Istriana di archeologia e storia

patria, Poreč 1884 -

ANSI 1 Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975 AS » Arhiv republike Slovenije

ASSP » Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli - Venezia Giulia, Trst 1970-72 -

AST 1 Archivio di Stato di Trieste ASV » Archivio di Stato di Venezia AT » Archeografo Triestino, Trst 1829 - AV * Arheološki vestnik, Ljubljana 1950 -

BCC 1 Biblioteca Centrale "Srečko Vilhar" di Capodistria NŠK 1 Narodna in študijska knjižnica Trst

MP 1 Museo del mare "Sergej Mašera" di Pirano M ZK 1 Mitteilungen der k. k. Zentral-Kommission,

Dunaj 1856-1916-17 PAK » Pokrajinski arhiv Koper PMK > Pokrajinski muzej Koper

PM"SM"P % Pomorski muzej "Sergeja Mašere" Piran Pl 1 Pagine istriane, Koper 1903 -

SMIC 1 Scuola media italiana di Capodistria SMIP » Scuola media italiana di Pirano

SM Z » Slovensko morje in zaledje, Koper 1977-1984 SŠM * Slovenski šolski muzej

VMKH 1 Vjesti muzealaca i konservatora Hrvatske, Zagreb 1952 -

vs

SEZNAM OKRAJŠAV

a.e. 1 arhivska enota b. $ busta (ovojnica)

f. l fascikel

n. » numero

P-

t. l tipografia

s. l stran

š. » arhivska škatla

izvirno znanstveno delo UDK 801.312:598.2(497.12/.13 Istra)

ISTRSKA ORNiTONIMIJA: ŠKRJANCI

Goran FILIPI

dr. doc., Pedagoška fakulteta v Pulju, 52000 Pulj, Medulinska 3, CRO dott., prof. della Facolta di Pedagogia di Pola, CRO

IZVLEČEK

V razpravi so obdelani nazivi za škrjance v Istri. Avtor poskuša podati etimologijo za več kot dvesto ornitonimov, ki so del obsežnejšega korpusa istrskih ornitonimov (več kot 8000), ki jih je avtor zbral v drugi polovici prejšnjega desetletja v Istri in na otoku Krku.

0.

V razpravi smo obdelali okoli 250 nazivov za ptice iz družine škrjancev (Alaudidae). Besedje je del obsežnej­

šega gradiva, ki smo ga zbrali v 135 krajih v Istri in na otoku Krku za vseh pet skupin istrskih idiomov (istrobe- neški, istriotski, istroromunski, hrvaški in slovenski govo­

ri). Samo zbiranje gradiva je trajalo skoraj pet let, končano je bilo 1.1989. Besedja ne obdelujemo izolira­

no, vse nazive primerjamo z ornitonimi v ožji in širši okolici, pa tudi dlje. Posebno pozorno so obdelani istrski nazivi, ki smo jih zbrali v pisanih virih.

0.1.

Za beleženje ornitonimov za vse narečne skupine uporabljamo prilagojeno hrvaško latinico, obogateno z nekaterimi znaki, kijih ni potrebno posebej razlagati, ker gre za črke, ki so običajne za take tekste (npr.: n, a, š, se ipd.). Nazivi iz pisanih virov so preneseni natanko po izvirniku da ne bi prišlo do zmede, smo jih označili s križcem (4).

Vsi nazivi so opremljeni z naglasom. Ker pa gre za pet skupin idiomov, je jasno, da vrednost naglasnih znakov ni enaka za vse. Poudarke zapisujemo, kakor je običajno v literaturi za posamezne narečne skupine. Izjema je istroromunščina, kjer je prišlo do popolnega prevzema­

nja hrvaškega naglasnega sistema, zato uporabljamo hrvaške naglasne znake. In še ena pripomba: ker je naglasni sistem v slovenskih govorih v Istri netonemskega tipa, ga tako tudi beležimo, vendar samo z dvema zna­

koma, ker odprtost ojev in ejev nima razločevalne fun­

kcije.

1 Podatki o prisotnosti vrst po izjavah informatorjev.

Na koncu razprave je dodan slovarček z zabeleženimi nazivi za vseh 135 obiskanih krajev.

1

.

Škrjanci so ptice pevke (red Passeriformes, družina Alaudidae). V Istri in na otoku Krku so prisotne naslednje vrste: poljski škrjanec (Alauda arvensis), kratkoprsti škrja­

nec (Calandrella brachydactyla), čopasti škrjanec (Gale- rida cristata), hribski škrjanec (Lullula arborea) in laški škrjanec (Melanocorypha calandra). Najpogostejša je Alauda arvensis, precej je prisotna tudi Galerida cristata, Lullula arborea je redka, Calandrella brachydactila iz­

jemno redka (ljudje jo mešajo z vrsto Lullula arborea), Melanocorypha calandra tako rekoč izginja.1

2

.

Škrjanci so si zelo podobni ptiči ("Škrjanci so tršato grajeni pevci. Glava je velika, noge so kratke, peruti pa dolge in zelo široke. Rep je bolj kratek in ravno prirezan, perje je zemljastih barv." BREHM, 262) in zato se nazivi zanje medsebojno mešajo, prepletajo. Naziv za poljske­

ga škrjanca (Alauda arvensis), ki je, kot smo že rekli, najbolj prisotna vrsta v Istri, je hiperonim za vse škrjance.

Poleg tega splošnega imena najdemo v posameznih krajih tudi posebne nazive za druge vrste. Tudi ti se zamenjujejo (npr. za vrste Calandrella brachydactila in Lullula arborea).

Coran FILIPI: ISTRSKA O RNITONIM IJA: ŠKRJANCI, 7-14

Tartinijevo gledališče nekoč: glavno pročelje (iz: Va Pirano in mezzo alPonde..., Trst, 1975, s. 51) 3

.

Največ istrskih ornitonimov za naše ptice ima za etimologijo latinsko besedo ALAUDA (REW, 313), ki je tudi v latinščini pomenila škrjanca in so jo Rimljani prevzeli iz galščine. Za istrobeneške in istriotske idiome smo zabeležili: lodola (Bivje, Bertoki, Savudrija, Maruši­

či, Skrinjari, Buje, Pertiči, Grožnjan, Oprtalj, Šverki, Brto- nigla, Vižinada, Motovun, Tar, Labinci, Višnjan, Lovrec, Funtana, Vrsar, Kanfanar, Svetvinčenat, Barban, Krnica, Veli Vrh pri Pulju, Medulin, Vodnjan, Šišan, Pireliči, Pican in Plomin), /odo/a (Fažana), í lódula (mugližanski ZUDINI, 87), lôdula (Umag, Krasica, Gradinje), dôdola (Strunjan, Lucija, Piran), dódula (Galižana); duódula (Ro­

vinj), t odo/a (Izola VASC, 188). Pri oblikah lodola/lodula

"l'a iniziale è caduto perché sentito corne parte dell'art.

(I'allodola => la lodola)" (DELI, 40). Pri izolski obliki je prišlo do nasprotnega procesa, začetni / je odpadel, ker so ga govorci imeli za člen: lodola (= 1'odola) => odo/a.2 Oblike z začetnim d (dodo/a) kažejo na asimilacijo/-d =>

d-d, kar je stilsko močneje (zaradi podvojitve).

3

.

.

Tudi v slovanskih narečjih imamo enake in podobne oblike. Ornitonimi lodola (Pomer), /odo/a (Premantura, Veli Mlun, Marušiči, Svetvinčenat, Medulin, Gradinje),

lodula (Gradina, Motovun), lodola (Dekani) so izposo­

jenke iz istrobeneščine. Oblika lodica (Plavje, Škofije, Pobegi) je hibridna izposojenka; tuja pomanjševalna pripona je zamenjana z domačo. Pri rčdola (Gradinje) je prišlo do disimilacije d-d => r-l, pri lotola pa do desono- rizacije d => t. Zanimiv je ornitonim, ki smo ga zapisali v Marezigah: loboda. Ta izraz v slovenski Istri pomeni

"labod" (BEZLAJ, 11/147) in gre najbrž za prenos pomena z ene ptice na drugo zaradi podobnosti v izrazu. Mogoče je v zvezi z labodom tudi naziv labica (Kubed), če ga razumemo kot križanje oblik za "labod" in "Alauda".

3

.

.

Oblike laudfca (Soldatiči, Mali Mlun, Veli Mlun, Vrh), lavdfca (Krasica, Beletičev Brijeg, Štrped, Premci, Čere- tež, Roč, Pračana, Foršiči, Lupoglav), loudica (Šmarje, Korte) in /avvdica (Gračišče, Dragonja, Sočerga) imajo samoglasniško skupino au iz ALAUDA, kar nas navaja na možnost, da gre za staro izposojenko iz keltščine, še posebej, ker omenjeni dvoglasnik ni prisoten v okoliških govorih (ni ga niti v benečanščini in niti v furlanščini).

Začetni I v vseh oblikah in o v loudica (Šmarje, Korte) lahko razložimo kot križanje med nepotrjenimi, prvotni­

mi istrskimi oblikami *a!auda, *alaudica z italijanskimi tipa lodola. Pravkar domnevani prvotni istrski ornitonim se mogoče skriva v krušvarski obliki lavdavlca, če ga

2 Obliko odula najdemo tudi v furlanščini, glej ASLEF, tav. 211, carta 179.

Goran FILIPI: ISTRSKA ORNITONIM IJA: ŠKRJANCI, 7-14

razumemo kot deminutivno izpeljanko od alauda križa­

no z lodola. Enako, vendar manj jasno, velja tudi za nazive ladvaca (Pičan, Cepič, Sumber), ladvfca (Kringa, Kanfanar, Cerovlje, VelaTraba, Lindar, Katuni, Veli Golji, Breg, Trget, Brseč, Beram, Sušnjevica, Kostrčan, Jeseno- vik), ledvica (beram, strmac, skitača, brovinje) in ledvsca (Plomin). Pri slednji obliki je prišlo do metateze v-d =>

d-v, pri nekaterih nazivih pa imamo spremembo a => e.

3

.

.

Tudi slovanske oblike, za katere smo rekli, da so izposojenke iz istrobeneščine, bi lahko imeli za starejše, keltske, oblike, ki so pod vplivom beneščine izgubile značilen dvoglasnik. Ta možnost je najmanj skrita v ornitonimih ludfca (Malija) in labfca (Kubed).

4

.

Pri žejanskih Romunih smo zabeležili zanimiv naziv za škrjance, čeljičenuavdu; sintagma pomeni "tisti, ki ne sliši". Očitno gre za tabu. Skok piše, da je to "ptica za koju se vjeruje da donosi nesreču i smrt" (SKOK, III/389), a ne pove kje.3

5

.

Ornitonimi čaluvtn in čalovin (Vele in Male Mune) niso jasni. Mogoče jih lahko izvajamo od čalov "norec, bedak" (VUK2, 1030; SKOK, I/347). Znano je, da so lahko ptice metafora za neumne ljudi (neumen kot koklja ali štorklja...). Da so v igri tudi škrjanci nam pove Pirona, ki poleg gesla lodul "škrjanec" navaja tudi to: "...

Si usacom. al fig. persciocco, sempliciotto..." (PIRONA 531)

6

.

Vsi ostali nazivi za škrjance, ki smo jih zabeležili, so ali onomatopeje ali pa vsebujejo sem "čopek".4

6.1.

Onomatopejski so ornitonimi tipa škrjanc, Škrlj, seva in švrljuga/čvrljuga.5 Nazivi so slovanski in se, ne pogosto, pojavljajo tudi kot izposojenke v romanskih istrskih go­

vorih. Italijani v Taru za vrsto Galerida cristata uporablja­

jo prilagojenko carjuga, za vrsto Alauda arvensis pa imajo domačo besedo Ičdola. Enak pojav ekonomije jezika smo zabeležili v Salambatih, kjer Hrvatje čopastemu škrjancu pravijo čerjuga, poljskemu pa laudica.

3 4 5 6

Onomatopejski (in zaradi podvojitve tudi afektivni) so nazivi čmčirinči (Nova Vas), tcirimbela (Bale CERN, 32) in ičlrindela (Bale IVE, 104).

6 . ² .

Od drugih škrjancev se nekoliko razlikuje čopasti škrjanec (Galerida cristata), ker ne more skriti čopka.

Večina ornitonimov za to vrsto ima kot osnovo vsebino

"čopek".

6.2.1.

Samo dva naziva za vrsto o kateri pravkar razpravlja­

mo, nista v zvezi s čopkom. To so lodinja (Pobegi) in lodoldn (Bivje, Oprtalj, Vižinada); gre za izpeljanke od lodola z augmentativno pripono -on oziroma pripono -inja.

6

.

.

.

Drugi ornitonimi, kot smo že rekli, vsebujejo sem

"čopek". V Strpedu čopastemu škrjancu rečejo lavdtca s čufičen, v Plominu ledveca s čufičon, Italijani v Bujah pa mu pravijo Ičdola sifona. Gre za tri sintagme, ki imajo kot prvi del naziv za vrsto Alauda arvensis, kot drugi pa dopolnilo k temu nazivu. Drugi del bujske sintagme je izvedenka na -ona od furlan. suf"čop" (PIRONA, 1148)6.

Ornitonimi tipa cufaro/cufero, čufoloto in tzufa (za Trst DORIA, 823 in brez določenega kraja ROS, 1271)/fcu- fona (za Trst DORIA, 824 in brez določenega kraja ROS, 1271), ki spadajo v istrobeneške govore, ter nazivi tipa čufica, čufarič, čufar/cufač, čuflatica, ki spadajo v slovan­

ski besedni zaklad, so izpeljanke od zuf/zufo "čop, čopek" (< langobardsko ZUPPFA, REVV, 803); uporab­

ljajo pa se tudi v romanskih idiomih kot izposojenke.

Ornitonimi tipa cuplč/tup potekajo od tuba, cup/čup

"čop, čopek" (SKOK, 1/361; SKOK, I/342), nazivkukunlč pa je deminutivna izpeljanka na-/c od romanske izposo­

jenke v čakavskih govorih kukun (< lat. CINCINNUS

"koder", SKOK, II/82 < grško kikivvocf, SKOK, II/82).

6

.

.

.

Menimo, da so nazivi tcapelunga (ROS, 166 za Krk) in tcapelldnga ("aggettivo di allodola", ZONCA, 34 za Vodnjan) furlanskega izvora. Sami smo pri krških Italija­

nih zabeležili obliko kapiluga, vendar za vrsto Alauda arvensis in kot splošni naziv za škrjance. Na furlanskem področju so nazivi za škrjance tipa kapelote, čaplluda in tipa odole/odule/odula + kapelote/capeluda ipd. zelo

Ni nam znano, če kje v Istri velja mnenje, da škrjanci prinašajo nesrečo.

Vsi škrjanci imajo čopek, razlika je v tem, da ga nekatere vrste lahko zložijo, tako da se ne vidi.

Glede podrobnosti cfr. SKOK, III/389

Prim. odula sufa; šufine; odule dal suf ASLEF, tav. 212, carta 180.

Goran FILIPI: ISTRSKA ORNITONIM IJA: ŠKRJANCI, 7-14

pogosti7. Gre torej za pridevnik (od lat. CAPÏLLUS, REW, 1628), ki ga substantiziranega najdemo tudi pri Boeriu:

"capelua, s. f. capelluta, ed anche cappellaccia, Aggiunto che si da od una Specie di Allodola detta da' Sistem.

Alauda cristata, la quale ha quasi una cresta o fiocco di penne su Ha testa..." (BOERiO 133).8Naziva kapilùga in kapilûja po izrazu popolnoma sovpadata s furlanskimi oblikami, medtem ko menimo, da sta naziva, ki sta ju zapisala Rosamani in Dalla Zonca, paretimološka; naziv so ljudje imeli za zloženko in so drugi del zloženke razumeli kot "dolg" ter ga v tem smislu tudi popačili.

6

.

.

.

Romani v Balah vrsti Galerida cristata pravijo kapir- Ctšula; to je sestavljena beseda iz ben. capo "glava" (< lat.

CAPUT, ITE, R E W 1668) in rusula "čopek" (< lat. ROSA, REW 7357 s pom. pripono).

6

.

.

.

Naziv kalandron (Višnjan, Svetvinčenat) po obliki spada med omitonime za vrsto Melanocorypha calandra (g. nižje).

6

.

.

Tudi laški škrjanec (Melanocorypha calandra) se raz­

likuje od drugih škrjancev. To je največji škrjanec v Istri, od drugih se razlikuje tudi po tem, da "sa Strane na vratu ima veliku crnu ili smedju pjegu" (GJURAŠIN, 139).

Najpogostejše ime v Istri za tega škrjanca je kalandron (< lat. CALANDRA, REW, 1486 + augm. prip. -on).

Pripona je dodana zaradi velikosti našega škrjanca. Mo­

goče je v osnovi denominacije tudi v tem primeru vsebi­

na "čopek": "... Si le mot doit être rattaché à caliandrum, caliendrum "perruque" (Varron, Horace)..." (ANDR 47).

V isto skupino spadajo tudi nazivi tipa kolandro/kolan- dron/kolandra/kolarinka pri zadnji obliki je najbrž prišlo do križanja s kolar, kolarin, kolarina (< lat. *COLLÆRE, REW, 2041), zaradi pege na prsih.

Isto etimologijo ima tudi bujski istrobeneški naziv kalandrina, vendar z drugo pripono -/na.

6

.

.

V osmih krajih smo zabeležili posebno ime za hribske- ga škrjanca (Lullula arborea). Ker gre za najmanjšega škrjanca ("... Hribski škrjanec je manjši in krajši kakor drugi škrjanci..." GREGORI, 204), so vsi nazivi poma- njševalnice. Na Bivjah, v Bujah in Oprtlju mu pravijo lodolin (izpeljanka na pomanjševalno pripono -in od /odo/a), v Pomeru mu pravijo skrilatlč in kalandrlč, v Ližnjanu kolandrlč in vrharlč (deminutivna izpeljanka od vrh SKOK, lli/624 nastala najbrž zaradi habitata), v Pulju (Veli Vrh) kalandrino in kalandrina, v Rovinju kalandréina in v Filipani kolandrlč.

7

.

Naziv bravanca, ki smo ga pri vrsarskih Hrvatih zabe­

ležili za vrsto Alauda arvensis ne spada v nobeno od obdelanih paradigem za škrjance. Tovrstne oblike v Istri označujejo ptice iz rodu pastiric (Motacillae). Gre za izpeljanko na -/ca od brav "glava drobnice: oven, koza, in dr." (SKOK, I/202).

SEZNAM ZABELEŽENIH NAZIVOV

Opombe: Sosledje vrst, ki smo ga uporabili za ta seznam, je sicer običajno za ornitološke priročnike, saj bolje izraža ljudsko poimenovanje kot abecedno zapo­

redje. Zaradi istrske jezikovne stvarnosti (pet različnih idiomov) niti imena obiskanih krajev niso razvrščena po abecedi. Razvrščena so po jezikovnih conah, in to tako, da so znotraj področja nekega idioma kraji popisani od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu. Mesta so oštevilčena od 1 do 135, pred vsako številko je črka od A do H. Te črke pomenijo cone, in sicer:

A Slovenska Istra (kraji, kjer se govorijo slovenski idiomi, in kraji, v katerih se poleg slovenskih go­

vorijo še istrobeneški idiomi)

B Zahodna Istra (kraji, kjer se govorijo hrvaški in istrobeneški idiomi, in kraji, kjer se govorijo samo hrvaški govori brez istriotskih otokov) C Puljsko območje (kakor zgoraj)

D Istriotski jezikovni otoki

E Bujsko, pazinsko in labinsko območje (kraji, kjer se govorijo samo hrvaški idiomi, in zelo malo krajev, kjer se poleg hrvaških uporabljajo tudi istrobeneški govori brez istroromunski h otokov) F Romunski jezikovni otoki (kraji, kjer se poleg hrva­

ških idiomov govori tudi istrorumunski, in nekaj krajev, kjer so v uporabi samo hrvaški govori) G Severovzhodna Istra (dva kraja, kjer se govori

samo hrvaško)

H Otok Krk (hrvaški in istrobeneški idiomi).

Pred ornitonimom imamo kratico idioma, in sicer:

IV istrobeneški govori IS istriotski govori IR istroromunski govori HR hrvaški govori SL slovenski govori

CG črnogorski govor v Peroju.

Seznam posameznih vrst se konča z nazivi pod črto;

pod prvo so nazivi, ki so zapisani v literaturi za kraje, ki smo jih tudi sami obiskali, pod drugo pa nazivi iz litera­

ture, ki veljajo za druge istrske kraje, ki jih sami nismo obiskali.

7 Poglej ASLEF, tav. 212, carta 180.

8 Enako obliko, kapeluja, smo za vrsto Alauda arvensis zabeležili v Arbanasih pri Zadru.

Goran FILIPI: ISTRSKA O RN ITO N IM IJA: ŠKRJANCI, 7-14

MELANOCORYPHA CALANDRA: B 27 OPRTALJ IV: lodolón

B 30 VIŽINADA IV: lodolón

A 3 BIVJE IV: kalandrón B 33 TAR IV: carju ga

A 5 BERTOKI IV: kalandrón B 35 SOLDATIČI HR: čer juga

B 19 SAVUDRIJA IV: kalandrón B 36 VIŠNJAN IV: kalandrón

B 23 BUJE IV: kalandrma B 45 MARIČI HR: cuflática, čuflica

B 24 KRASICA IV: kalandrón C 50 SVETVINČENAT HR: kalandrón

B 28 ŠVERKI IV: kalandrón HR: kalandrón

B 33 TAR IV: kalandrón C 55 PAČIČI HR: cúfica

B 45 MARIČI HR: kalandrón C 64 MARČANA HR: čufarica

C 56 BAN KOVIČI HR: kolándra C 66 VALTURA HR: čufarica

C 57 CAJANA HR: kolandrón, kolándra C 67 PULA (VELI VRH) IV: čufoloto

C 58 HRELJIČI HR: kolándro C 69 POMER HR: čupič

C 59 FILIPANA HR: kolándro C 70 LIŽNJAN HR: čupič

C 62 KRNICA (LUKA) HR: kolandrón C 71 MEDULIN IV: čupič

C 63 PEROJ CG: kalendrón HR: čupič

C 64 MARČANA HR: kalendrón E 79 ŠTRPED HR: lavdtca s čufičen

C 65 VELI VAREŠKI HR: kolannka, kolándro E 87 PIRELIČI IV: cufero

C 66 VALTURA HR: kolandrón, kolándro E 93 DRAGUČ IV: čufarič

C 67 PULA (VELI VRH) IV: kalandrón E 94 BORUT HR: cufač, cufač

C 68 ŠKATARI HR: kalandrón E 96 CEROVLJE HR: čufarič

C 69 POMER HR: kalandrón E 107 BLAŠKOVIČi HR: kalandrón

C 70 LIŽNJAN HR: kolandrón E 109 PLOMIN HR: ledvaca s čufičon

C 71 MEDULIN IV: kolandrón F 121 ŠUŠNJEVICA IR: cúfica

C 72 PREMANTURA HR: kolandrón H 127 OMIŠALJ HR: kukunlč

D 73 ROVINJ IS: kalandrón H 128 DOBRINJ HR: kukunlč

D 74 BALE IS: kalandrón H 131 SKRBČIČ! HR: kukuljfca

D 75 VODNJAN IS: kalandrón capel unga (za Krk, ROS 166); cap peli ônga (za Vodni an, ZONCA 34).

D 76 FAŽANA IS: kalandrón

zufa (za Trst, DOR!A 823; brez omembe kraja, ROS 1271); zufona (.

D 77 GALIZANA IS: kalandrón Trst, DORIA 824; brez emembe kraja, ROS 1271).

D 78 ŠIŠAN IS: kalandrón

E 108 ŽMINJ IV: kalandrón LULLULA ARBOREA:

calandron (za mugi., ROS, 744; za Trst, DORIA, 112; KOS, 78; PING, A 1 PLAVJE SL: lodfca9

77); kalandrón (za mugi. ZUDINI, 68). A 2 ŠKOFIJE SL: lodfca

A 3 BIVJE IV: lodola

A 4 DEKANI SL: skrjánc, lódola

CALANDRELLA BRACHYDACTYLA: A 5 BERTOKI IV: lodola

A 6 STRUNJAN IV: dódola

D 77 GALIŽANA IS: kalandrma A 7 POBEGI SL: lodfca

cirimbèla (za Bale, CERN, 32); árlndéla (za Bale, Ive, 104) A 9 LUCIJA IV: dódola

calandrina (za Trst, DORIA, 112; KOS, 78) A 10 KUBED SL: labica

A 11 MALIJA SL: ludfca

GALERIDA CRISTATA: A 12 ŠMARJE SL: loudfca, lótola, skrjánc

A 13 GRAČIŠČE SL: lawdíca

A3 BIVJE IV: lodolón A 14 MAREZIGE SL: loboda

A 7 POBEGI SL: lódinja A 15 KORTE SL: loudfca

A 10 KUBED SL: cúfor A 16 DRAGONJA SL: lawdfca

A 14 MAREZIGE SL: cúfar A 17 SOČERGA SL: lawdfca

A 17 SOČERGA SL: cúfica B 19 SAVUDRIJA IV: lodola

B 23 BUJE IV: lódola sifona B 20 UMAG IV: lôdula

B 25 PERTIČI IV: cùfaro B 21 MARUŠIČI HR: lódola

9 Ornitonimi za to vrsto veljajo tudi kot splošni nazivi za vrste Calandrella brachydactyla, Calenda cristata, Lullula arbórea in Melanocorypha calandra.

Goran FILIPI: ISTRSKA ORNITONIM IJA: ŠKRJANCI, 7-14

B 22 ŠKRINJAR!

B 23 BUJE B 24 KRASICA B 25 PERTIČI B 26 GROŽNJAN B 27 OPRTALJ B 28 ŠVERKI B 29 BRTONIGLA B 30 VIŽINADA

B 31 MOTOVUN

B 32 BELETIČEV BRIJEG B 33 TAR

B 34 LABINCI B 35 SOLDATIČI B 36 VIŠNJAN B 37 ŽBANDAJ B 38 BADERNA B 39 TINJAN B 40 LOVREC B 41 KRINGA

B 42 FUNTANA

B 43 VRSAR B 44 GRADINA B 45 MARIČI B 46 KANFANAR B 47 ROVINJSKO SELO

B 48 KRMED

C 49 SALAM BATI C 50 SVETVINČENAT C 51 PETEHI

C 52 DRAGUZETI

C 53 BARBAN

C 54 REŽANCI C 55 PAČIČI C 56 BAN KOVIČI C 57 GAJANA C 58 HRELJIČI C 59 Fl LIPANA C 60 RAKALJ C 61 KRNICA C 62 KRNICA (LUKA)

C 64 MARČANA

C 65 VEL! VAREŠKI C 66 VALTURA C 67 PULA (VELI VRH) C 68 ŠKATARI

C 69 POMER

IV: /odo/a IV: Iddola IV: Iddula HR: lavdîca IV: laudica, Iddola IV: lodola

IV: Iddola IV: Iddola IV: Iddola IV: Iddola IV: Iddola

HR: cvrl j ûga, lôdula HR: lavdîca

IV: Iddola IV: Iddola HR: laudtca IV: Iddola HR: cvrljûga HR: cvrljûga HR: crvaljûga IV: Iddola HR: cvrljûga HR: ladvtca IV: Iddola HR: crljûga IV: Iddola HR: bravarîca HR: cvrljûga, lôdula HR: cvrljûga IV: Iddola, laudica HR: ladvtca

HR: crljûga, cvrljûga HR: cvrljûga HR: cvrljûga IV: Iddola HR: lôdola HR: cvrljûga HR: cvrljûga IV: Iddola HR: cvrljûga HR: sêva HR: cvrljûga HR: cvrljûga HR: cvrljûga HR: cvrljûga HR: cvrljûga HR: crljûga IV: Iddola HR: crljûga HR: cvrljûga HR: crljûga HR: cvrljûga IV: Iddola HR: sêva HR: sêva, Iddola

C 71 MEDULIN

C 72 PREMANTURA

D 73 ROVINJ D 74 BALE D 75 VODNJAN

D 76 FAŽANA

D 77 GALIŽANA D 78 ŠIŠAN E 79 ŠTRPED E 81 MALI MLUN E 82 VELI MLUN E 83 PREMCI E 84 ČIRITEŽ E 85 ROČ E 86 GRADINJE E 87 PIRELIČI E 88 PRAČANA E 89 FORŠIČI E 90 VRH E 91 KRUŠVARI E 92 LUPOGLAV

E 93 DRAGUČ

E 95 MAVRI E 96 CEROVLJE E 97 KATUN E 98 BERAM E 99 VELA TRABA E 100 LINDAR E 101 PICAN E 102 ČEPIČ E 103 SVETI PETAR

U ŠUMI E 104 PARIŽI E 105 KATUNI E 106 ŠUMBER E 107 BLAŠ KOVIČI E 108 ŽMINJ E 109 PLOMIN E 110 STRMAC E 111 VELI GOLJI E 112 BREG E 113 TRGET E 114 SKITAČA E 115 B ROVI NJE F 116 VELEM UN E F 117 M ALEM UNE F 118 ŽEJANE F 121 ŠUŠNJEVICA

IV: Iddola HR: lodola HR: seva, Iddola IS: duddula IS: čirimbčla HR: člrlmbela IS: Iddola

HR: čvrljuga, šiva, Iddula IS: Iddola

IS: dddula IS: Iddola HR: lavdtca HR: laudica HR: laudica HR: lavdtca HR: lavdtca HR: lavdtca IV: lodula

HR: lodola, rodola IV: Iddola

HR: lavdtca HR: lavdtca HR: laudtca HR: lavdavica HR: lavdtca IV: ladvica HR: ševica HR: ladvtca HR: švrljuga HR: ladvtca, ledvtca HR: ladvtca

HR: ladvtca IV: Iddola HR: ladvica HR: ladvica HR: Škrlj HR: Škrlj HR: ladvtca HR: ladvtca HR: ladvica IV: Iddola HR: ladvtca IV: Iddola HR: ledvica HR: ledvtca HR: ladvtca HR: ladvtca HR: ladvtca HR: ledvtca HR: ledvtca

HR: čaluvtn, čalovtn HR: čaluvtn, čalovtn IR: čeljičenuavdu IR: ladvtca

Coran FILIPI: ISTRSKA O RNITONIM IJA: ŠKRJANCI, 7-14

F 122 F 123 F 124 G 125 G 126 H 127 H 128 H 131 H 132

KOSTRCAN NOVA VAS JESENOVIK IČIČ!

BRSEČ OMIŠALJ SVETI IVAN SKRBČIČI KORNIČ

IR: ladvîca

IR: činčirina, skrljînu IR: ladvîca

HR: sêva HR: ladvîca HR: sêva HR: sêva HR: sêva HR: sêva

H 133 KRK H 134 PUNAT H 135 BAŠKA

IV: kapilùga HR: sêva, sêvlca HR: sêva HR: sêva

duddula (za Rovinj, ROS, 334); la dvvodula (za Rovinj, AiS, 111/497); la lodula (za Motovun, AIS, 111/497); luddula (za Rovinj, ROS, 556) dddola (za Piran, ROS, 324); le dodole (za Piran, AIS, 111/497); lodola (za Trst, KOS, 233; PINC, 184); Iddola (za Koper in Trst, ROS, 348; za Izolo, VASC, 155; za Trst, DORIA, 334); lodula (za mugl., ZUDINI, 87); loduot (za veljotski, BART, 201); odola (za Izolo, VASC, 188)

R/ASSUNTO

II presente sagglo tratta i nomi di allodole in Istrla. Si cerca di daré I'etimología per piú di 200 voci che fanno parte di un vasto corpus che contiene oltre 8000 ornitonimi, frutto di una ricerca durata piú anni in Istria.

KRATICE CITIRANIH DEL

ANDR Jacques André, Les noms d'oiseaux en latin, Librarie C. Klincksieck, Paris, 1967

AS LE F Atlante storicolinguisticoetnografico friulano;

urednik G. B. Pellegrini, Padova Videm, 1972 in d.

BART Matteo Giulio Bartoli, Das dalmatische, I - II, Dunaj, 1906

BEZLAJ France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, I - II (A - O), SAZU, Ljubljana, 1982

BOERIO Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto ve- neziano, Venezia, 1856

BREHM Theo Jan (skrajšal, predelal in dopolnil), Brehm v barkah. Velika knjiga o živalih, Cankarjeva za­

ložba, Ljubljana, 1978

CERN Domenico Cernecca, Dizionario del dialetto di Valle d'Istria, Centra di ricerche storiche Rovinj, 1984 DELI Manlio Cortelazzo, Paolo Zolli, Dizionario eti- mologico della lingua italiana,\ - V, Zanichelli, Bolog­

na, 1979 1983

DORIA Mario Doria, Grande dizionario del dialetto triestino, Edizioni "Italo Svevo" "II Meridiano", Trst, 1984

GJURAŠIN Stjepan Gjurašin, Ptice I - II, Naklada "Ma­

tice Hrvatske", Zagreb, 1899,1901

GREGORI J. Gregori, I. Krečič, Naši ptiči, DZS, Lju­

bljana, 1979

IVE Antonio Ive, I dialetti ladinoveneti dell'lstria, Ar- naldo Forni Editore, Bologna, 1975

KOS Ernesto Kosovitz, Dizionario vocabolario del dialetto triestino e della lingua italiana, Librería interna- zionale "Italo Svevo", Trst, 1968

PING Gianni Pinguentini, Nuovo dizionario del dialet­

to triestino, Del Bianco Editore, Modena, 1984 (ripro- duzione anastatica dell'edizione 1969)

PIRONA G. A. Pirona, E. Carletti, G. B. Corgnali, II nuovo Pirona vocabolario friulano, Societá filológica friulana, Videm, 1983

REW VV. Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wórterbuch, Heidelberg, 1972

ROS Enrico Rosamani, Vocabolario giu/iano, Capelli Editore, Bologna, 1958

SKOK Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga Hi srpskoga jezika I - IV, JAZU, Zagreb, 1971 -1974

VASC Antonio Vascotto, Voci della padata ¡solana nella prima meta di questo secolo, Imola, 1987

VUK2 Vuk Stef. Karadžič, Srpski rječnik I - II, Prosve­

ta, Beograd, 1986 (po dunajski izdaji iz leta 1852) ZONCA G. A. Dalla Zonca, Vocabolario dignanese italiano, U.I.I.F. U.P.T., Padova, 1978

ZUDINI DiomiroZudini Pierpaolo Dorsi, Diziona­

rio del dialetto muglisano, Casamassima Editore, Videm, 1981

Coran FILIPI: ISTRSKA O RNITONIM IJA: ŠKRJANCI, 7-14

i

Tartinijevo gledališče nekoč: notranjščina gledališke dvorane (foto ibid.)

izvirno znanstveno delo UDK 630*1(497.12 Kras):551.58 630*1 (497.12 Koper):551.58

VPLIV PADAVIN IN TEMPERATUR NA DEBELINSKI PRIRAST ČRNIH BOROV IN HRASTOV GRADNOV V KOPRSKEM PRIMORJU IN NA KRASU

Darko OGRIN

mag.geografije, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, SLO mag. in geografia, Facolta di Lettere e Filosofia di Lubiana, SLO

IZVLEČEK

Avtor je v prispevku analiziral odnos med širino letnic in padavinami ter temperaturami pri črnih borih in hrastih gradnih iz Koprskega primorja in Krasa. Ugotovil je, da je debelinski prirast večji, če v dobi rasti pade nadpovprečna količina padavin in če so temperature podpovprečne. Pomembno je, da je nadpovprečno namočena tudi jesen preteklega leta. V drugem delu predstavlja poskus rekonstrukcije padavin v rastni sezoni s pomočjo kronologije letnic hrasta gradna iz Topolovca (Slovenska Istra) in letne količine padavin s pomočjo kronologije črnih borov iz Komna na Krasu.

UVOD

Z zakonitostmi priraščanja dreves se ukvarja gozdar­

sko prirastoslovje (M.Kotar, 1986; V.Stamenkovič, 1974;

P.R.Morey, 1974). Ožja veda, ki raziskuje odnose med klimo in drevesnim prirastkom (višinskim in debelinskim) v sedanjosti in v preteklosti, pa je dendroklimatotagija (H.C.Fritts, 1976; P.de Martin, 1970).

Rast drevja je proces, ki ga uravnavajo številni dejav­

niki. Genetična konstitucija dreves določa, kako bo po­

tekala rast, vendar pa ta potek rasti modificira vpliv dejavnikov iz okolja. Naše domače drevesne vrste rastejo s podaljševanjem poganjkov (višinska rast) in z debelitvijo debla (kambijalni ali debelinski prirastek). Rast v višino je po mnenju M. Kotarja (1986, str.44,70) bolj odvisna od asimilacijskih pogojev prejšnjega leta, medtem ko je debelinski prirastek (širina letnic) bolj odvisen od klimat­

skih in prehrambenih pogojev v tekočem letu.

Klimatski signal, ki je zapisan v širini drevesnih letnic, ni enako jasno izražen na vseh rastiščih.Izrazitejši je na območjih, kjer je klima eden od odločilnih dejavnikov, ki pogojujejo prirast. V literaturi so opisani primeri den- droklimatoloških raziskav v aridnih in semiaridnih pok­

rajinah (H.C.Fritts,1974; L.J.Graumlich,1987), v Sredozemlju (A.Aloui,1987, A.Berger - J. Guiot - L.Mat- hieu, 1979; F.Seue,1973), ob zgornji gozdni meji in ob polarni gozdni meji (V.C.La Marche - C.W.Sto-

ckton,1974; O.Haikkinen,1985; K.J.Hansen-Bristovv in drugi,1988; H.C. Garfinken - L.B.Brubaker, 1980).

Podnebje Koprskega primorja in Krasa uvrščamo med najtoplejše v Sloveniji in ga označujemo za submedite- ransko. Po podatkih za meteorološko postajo Portorož (1974 - 1989) znaša povprečna letna temperatura v krajih ob morju 13.5°C, januarska 5.1 °C, julijska pa 22.7°C. Na Krasu so ta povprečja nekoliko nižja. Komen (1955 -1980) ima letno temperaturno povprečje 11.5°C, januarsko 2.7°C in julijsko 20.6°C. Letno pade v Kop­

rskem primorju od 1000 do 1500 mm padavin (količina narašča od morja proti notranjosti), na Krasu pa do 1600 mm. V dobi rasti (april-september) pade približno polovica letne vsote.

Kljub navidezno zadostnim padavinam pa nastopi v poletnih mesecih - zaradi visokih temperatur, ki pospe­

šujejo izhlapevanje - suša (vlažnostni deficit - slika 1), ki je na Krasu še potencirana zaradi kameninske zgradbe.

Po Furlanu (1966) znaša v Kopru vlažnostni deficit (raz­

lika med padavinami in potencialno evapotranspiracijo) v obdobju od maja do avgusta 590 mm. Zaradi visokih poletnih temperatur in vlažnostnega deficita v rastni sezoni smo predvidevali, da ta dva klimatska elementa bistveno vplivata na debelinski prirastek dreves v obeh submediteranskih pokrajinah.

Darko O G RIN : VPLIV PADAVIN IN TEMPERATUR NA DEBELINSKI PRIRAST..., 15-24

1. Walter-Gaussenov klimadiagram za Kubed METODOLOGIJA

Zgodovina dendroklimatoloških raziskovanj ima že stoletno tradicijo. V tem času so se razvili nekateri stan­

dardni postopki raziskovanja, ki so podrobneje opisani v tuji (H.C. Fritts,1976; M.K.Hughes in ostali,1982) in tudi v domači literaturi (D.Ogrin/1989/ 1989a). Tu pov­

zemamo le bistvo posameznih postopkov.

Prvi postopek zahteva skrbno selekcijo rastišč, znotraj slednjih pa še selekcijo bolj homogenih lokacij vzorče­

nja. Izbirati moramo med drevesnimi vrstami, ki so pro­

storsko dovolj razširjene in imajo dobro vidne letnice.

Med drevesi pa izbiramo taka, ki rastejo bolj na samem in so brez vidnih poškodb. V pokrajinah, ki ju obravna­

vamo, smo za najprimernejši vrsti določili črni bor (Pinus nigra) in hrast graden (Quercus petraea). Odločili smo se za 7 lokacij: štiri s črnimi bori (Bržanija, Socerb, Petrinje in Lipa-Komen) ter tri s hrasti gradni (Brdo, Plasa in Topolovec - slika 2). Lokacije Socerb, Petrinje, Plasa in Lipa-Komen se nahajajo na kraškem reliefu, druge pa so iz flišnega dela Koprskega primorja.

Pri borih smo večino vzorcev pridobili z vrtanjem z gozdarskim prirastnim svedrom. Z vsake lokacije smo dobili po 10 izvrtkov, razen iz Lipe-Komna, od koder smo analizirali 4 kolobarje. Skupno smo pri črnih borih raziskali 34 vzorcev. Ker smo bili pri hrastih vezani na posek dreves, je število analiziranih vzorcev manjše - le 8.

V nadaljevanju smo vsem vzorcem izmerili širino letnic na 1/100 mm natančno in sestavili kronologijo letnic - izmerjenim širinam letnic smo pripisali leta, v katerih so letnice nastale. Sledilo je ti. "križno datiranje".

Grafične predstavitve kronologij posameznih vzorcev iz

ene lokacije smo primerjali med seboj, ugotavljali va­

riabilnost in sinhronost v priraščanju ter odstranjevali morebitne napake pri datiranju.

Širina drevesnih letnic ni odvisna samo od prehra­

mbenih pogojev v obdobju rasti, ampak se spreminja tudi s starostjo dreves. Do kulminacije debelinskega prirastka, ki ga bori dosežejo med 8. in 12. letom, hrasti pa okoli 45. leta (V. Stamenkovič, 1974), širina letnic narašča, nato postopoma upada, dokler prirast ne pre­

neha. Da bi odpravili vpliv starosti na širino letnic, smo izvedli t.i. "izravnavo". S pomočjo izračunavanja zapo­

rednih drsečih sredin smo določili krivuljo biološkega poteka rasti. Od te krivulje do dejanskih prirastkov v posameznih letih, ki nihajo okoli nje v odvisnosti od pogojev v okolju, smo izračunali indekse. Indekse smo predstavili kot časovno serijo.

Iz posameznih kronologij, osvobojenih biološkega trenda rasti, smo nato izračunali povprečne kronologije za posamezne lokacije. Grafična primerjava vzorcev znotraj lokacij, kakor tudi med lokacijami, je pokazala, da med njimi obstaja velika sinhronost v priraščanju. Na podlagi te ugotovitve sta bili izdelani povprečni kronolo­

giji za lokacije s črnimi bori in hrasti gradni.

V končni fazi smo obe povprečni kronologiji primer­

jali s klimatskimi podatki meteoroloških postaj. Ker od­

nosi med prirastkom in klimo niso funkcijski, ampak statistični, smo povezavo med širino letnic in tempera­

turami ter padavinami ugotavljali s pomočjo računanja korelacijskih koeficientov (r). Pomembnost korelacijske zveze smo ugotavljali s pomočjo t-testa, oziroma smo kot pokazatelje vsaj določene stopnje povezanosti upošte­

vali korelacijske koeficiente, ki so bili večji (manjši) od

± 0,20.

Darko O G RIN: VPLIV PADAVIN IN TEM PERATUR NA DEBELINSKI PRIRAST..., 15-24

Tabela 1: Pregled podatkov o lokacijah vzorčenja Lokacija Nadmorska

višina

Lega Naklon

površja

Matična podlaga

Tip prsti Globina prsti

Tekstura Grobi pesek

Melj Glina Drobni

pesek

Bržanija 210 m JZ pobočje 10-16 st. lapor ^{- - . - . - -}

Socerb 390 m planota 0 st. apnenec rendzina 9-13 cm ilovnata glina 6.04% 21.7% 44.5% 27.76%

Petrinje 410 m planota 0 st. apnenec rendzina 4-14 cm ilovnata glina 6.03% 21.3% 29.6% 43.70%

Lipa 560 m JV pobočje apnenec rendzina ^{- - . . . .}

Komen 315 m JV pobočje apnenec rjava pokarb. - - - - - -

VPLIV PADAVIN IN TEMPERATUR NA ŠIRINO LETNIC ČRNIH BOROV

Oris lokacij vzorčenja Bržanija

Lokacijo Bržanija smo poimenovali po pokrajini, ki se spušča izpod kraškega roba (Stene) v dolino Rižane oz.

Osapske reke. Tu smo na približno 10 -16 stopinj strmem, prisojnem, lapornatem pobočju pri vasi Bezovi­

ca (n.v. 210 m) izbrali za analizo 10 dreves črnega bora.

Nasad črnega bora, iz katerega smo izbirali vzorce, je nastal na nekdanjem erozijskem žarišču, ki so ga pogoz­

dili pred 90 leti. Nad lapornato osnovo se je v omenje­

nem času nabrala 5-10 cm debela plast slabo preperelih iglic - prave prsti tu ni. Drevesa, iz katerih smo dobili izvrtke, so bila stara okoli 60 let in so dosegla višino 10- 15 m. Kronologija za to lokacijo je dolga 50 let (1938 - 1988).

Socerb

Lokacija Socerb je na Podgorsko-socerbskem krasu, ob socerbskem gradu, na nadmorski višini 390 m. Vzorce smo vzeli iz črnih borov, ki rastejo posamično ali v manjših skupinah tik ob robu planote. Tlaso plitva. Deset meritev v obsegu drevesnih korenin je pokazalo, da se je na apnenčasti osnovi razvila 9 do 13 cm globoka, ilovnato glinena, nesklenjena rendzina. Drevesa ob so­

cerbskem gradu so enako visoka kot v Bržaniji, stara pa 50 do 60 let. Kronologija širin letnic je dolga 38 let (1950 -1988).

Petrinje

V podobnih rastiščnih razmerah kakor črni bori iz Socerba rastejo tudi črni bori na lokaciji Petrinje, ki leži nekoliko višje (410 m) in je pomaknjena bolj v notranjost planote. Petrinjski bori so starejši (60 - 70 let) in višji (15 -18 m) od socerbskih. Kronologijo letnic za to lokacijo smo sestavili za obdobje 1946 -1988, to je, za 42 let.

Lipa - Komen

Na lokacijah Bržanija, Socerb in Petrinje smo analizi­

rali izvrtke. Iz okolice Lipe in Komna na Krasu pa smo dobili po dva kolobarja črnega bora. Kolobarja iz okolice Komna sta iz borovih dreves, ki so rasla na jugovzho­

dnem pobočju hriba, na nadmorski višini okoli 315 m.

Po podatkih Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa iz Sežane so se tu na apnenčasti podlagi razvila

rjava pokarbonatna tla. Kolobarja sta iz umetno zasaje­

nega sestoja, starega okoli 85 let.

Kolobarja iz okolice Lipe sta z jugovzhodnega poboč­

ja Trstelja, v nadmorski višini okoli 560 m. Matična osnova je tudi tu apnenec, na njej pa se je razvila rendzina. Črna bora iz Lipe sta nekoliko mlajša od sosed­

njih iz Komna. Mlajši ima 55, starejši pa nekaj nad 60 let.

Iz vseh štirih kolobarjev smo sestavili povprečno krono­

logijo, dolgo 38 let.

Rezultati korelacijske analize

Odnose med padavinskimi in temperaturnimi razme­

rami ter širino letnic prikazujejo koeficienti korelacije (r).

Širino letnic smo primerjali s podatki o temperaturah in padavinah v 18- mesečnem obdobju, od maja v pretekli vegetacijski sezoni do oktobra tekoče sezone, ko se rast v glavnem zaključi. Primerjavo smo opravili po mesecih in letnih časih, za vegetacijsko sezono (obdobje od aprila do vključno septembra) in po letih.

Za proučevanje vpliva klimatskih razmer v pretekli vegetacijski sezoni in v dobi mirovanja neposredno po njej smo se odločili zato, ker je debelinski prirastek v tekoči sezoni odvisen tudi od pogojev priraščanja v prejšnji, kakor tudi od samega poteka mirovanja.

Povprečna kronologija, ki smo jo izdelali za vse štiri lokacije s črnimi bori, je dolga 38 let (1951 - 1988).

Primerjali smo jo s podatki meteorološke postaje Komen.

Bližnja meteorološka postaja, vsaj za lokacije Bržanija, Socerb in Petrinje, je sicer Kubed, vendar so bili rezultati za te tri lokacije v odnosu s podatki za Kubed že pred­

stavljeni (D.Ogrin, 1989). Komen smo v tem primeru izbrali tudi zato, ker je lokacija Lipa-Komen, ki je vsebo­

vana v skupni kronologiji, prikazala močnejše odnose s klimo od drugih treh lokacij. Kljub temu pa se rezultati, ki so bili dobljeni s pomočjo podatkov meteorološke postaje Komen, bistveno ne razlikujejo od tistih, ki smo jih dobili s pomočjo postaje Kubed, le zveze so v primeru

Komna močnejše.

V dobi mirovanja (pozimi) in na začetku vegetiranja (spomladi) višje temperature od povprečja stimulirajo prirast (zima r= 0,4970/ 0,05; pomlad r= 0,2846 / NS;

marec r= 0,5544/0,01). Povprečna zimska temperatura je v Komnu 3,4°C (1955-1980), spomladanska pa 10,8°C (1955-1980), kar je po Frittsu (1976, str. 165) pod opti­

malno temperaturo za fotosintezo, ki je za drevesne vrste iz zmernega pasu od 15 do 20°C. V drugih mesecih in

Darko O C RIN : VPLIV PADAVIN IN TEMPERATUR NA DEBELINSKI PRIRAST..,, 15-24 '

Tabela 2: ČRNI BORI - rezultati korelacijske analize

padavine temperature

N r t P N r t P

Maj 37 -0.4613 -3.070 0.01 29 0.2468 1.323 NS

O Jun 37 0.0104 0.061 NS 29 -0.0045 -0.020 NS

te-J ^{Jul 37 0.0601 0.356 NS 29 -0.1294 -0.670 NS}

o—J ^{Avg 37 0.0661 0.392 NS 29 0.0113 0.058 NS}

LU Sep 37 -0.1349 -0.800 NS 29 -0.2890 -1.560 NS

OJCč. ^{Okt 37} 0.2509 1.533 NS 29 -0.2976 -1.610 NS

Nov 37 0.1030 0.613 NS 29 -0.3535 -1.960 0.1

Dec 37 0.2491 1.522 NS 29 0.0838 0.437 NS

Jan 38 -0.0728 -0.430 NS 30 0.1780 0.957 NS

Feb 38 0.0141 0.084 NS 30 0.2554 1.398 NS

OH— ^{Mar 38 -0.1184} -0.710 NS 30 0.5544 3.525 0.01

—1 _{Apr 38 -0.0676 -0.400 NS 30 -0.0049 -0.020 NS}

>U

OLU

Maj 38 0.1532 0.930 NS 30 -0.3671 -2.080 0.05

Jun 38 0.1741 1.060 NS 30 -0.0255 -0.130 NS

H Jul 38 0.2972 1.868 0.1 30 -0.3234 -1.800 0.1

Avg 38 -0.0469 -0.280 NS 30 -0.3694 -2.100 0.05

Sep 38 0.3881 2.526 0.05 30 -0.2342 -1.270 NS

Okt 38 0.2241 1.380 NS 30 -0.3143 -1.750 0.1

Zima 29 0.2177 1.159 NS 25 0.4970 2.747 0.05

Pomlad 30 -0.0675 -0.350 NS 26 0.2846 1.454 NS

Poletje 30 0.3225 1.803 0.1 26 -0.3880 -2.060 0.1

Jesen 30 0.1941 1.047 NS 26 -0.2841 -1.450 NS

Veg.doba 38 0.3713 2.399 0.05 30 -0.4829 -2.910 0.01

Leto 38 0.3413 2.179 0.05 30 0.0257 0.136 NS

N - število r - korelacijski koeficient t - t-test p - nivo pomembnosti

letnih časih višje temperature zavirajo prirast. Izrazit je negativen pomen nadpovprečno visokih temperatur po­

leti (r= -0,388 / 0,1) in v vegetacijski dobi (r= -0,4829 / 0,01). Povprečne poletne temperature se v Komnu gib­

ljejo okoli 19,8°C, v vegetacijski dobi pa okoli 16,3°C (1955-1980). V tem času povzročajo višje temperature visoko evapotranspiracijo, kar rastline zaradi pomanjka­

nja talne vlage občutijo kot sušo.

Po D. Plutu (1981) je v Kubedu in na Kozini poten­

cialna evapotranspiracija višja od povprečne količine padavin v juliju in avgustu, v Kopru pa je to obdobje daljše in traja od maja do avgusta. Kot faktor sušnosti pa niso upoštevane talne in kamninske razmere, ki na kra- škem svetu sušnost še pospešujejo.

Višje temperature v jeseni preteklega leta (september r= -0,289 / NS; oktober r= -0,2976 / NS; november r=

-0,3535/ 0,1) so neugodne za prirast. H. C. Fritts (1976, str. 396) razlaga ta pojav na dva načina. Prvič, da višje temperature od normalnih v jeseni lahko podaljšajo rast tkiv, ki porabijo zaloge hrane, namenjene rasti v nasled­

nji pomladi. In drugič, višje temperature v jeseni odložijo pripravo lesa na zimo. To poveča občutljivost tkiv na poškodbe zaradi mraza in negativno učinkuje na priras­

tek v naslednji rastni sezoni.

Pri vplivu padavinskih razmerje slika bolj enostavna.

Ob strani puščamo statistično pomemben korelacijski

koeficient za maj v pretekli sezoni (r= -0,4613 / 0,01).

Vsi ostali statistično pomembni koeficienti so pozitivni in se nanašajo na padavinske razmere v vegetacijski dobi (julij r= 0,2972 / 0,1; september r= 0,3881 / 0,05;

poletje r= 0,3225 / 0,1; vegetacijska doba r= 0,3713 / 0,05). Statistično pomemben je tudi r za letno vsoto padavin (r= 0,3413 / 0,05), kar pomeni, da črni bori s Krasa v letih z nadpovprečno količino padavin (v obdob­

ju 1951 -1980 je povprečje za Komen 1666 mm) tvorijo tudi širše letnice. Isto lahko trdimo tudi za padavine poleti in v celotni vegetacijski dobi.

Potreba po višji količini padavin na Krasu ni toliko povezana z nizkimi količinami padavin, saj jih je v Komnu več kot 1500 mm letno - v vegetacijski dobi čez 800 mm, poletje pa je za jesenjo s 412 mm padavin (1951-1980) drugi najbolj namočeni letni čas. Ta potre­

ba je bolj povezana s kraškim značajem površja in tanko odejo prsti, ki zadrži le malo vlage. Mala retenzijska sposobnost prsti in relativno visoke temperature poleti (povprečje 1955-1980 je 19,8°C) sušnostše pospešujejo, zaradi česar rastline doživijo v rastni sezoni večkrat "sušni stres".

"Odzivna funkcija" (slika 3), ki prikazuje odvisnost širine letnic od obeh opazovanih klimatskih elementov, priča, da so za bore s Krasa za prirast ugodna leta, v katerih je jesen prejšnjega leta nekoliko hladnejša in bolj