SLOveNIJe
Digital Inventory Books of entomology Collections and the Database of Invertebrate Pictures at the Slovenian museum of natural History
Tomi Trilar, Ignac Sivec, Mojmir Štangelj
Oddano: 21. 9. 2012 – Sprejeto: 27. 9. 2012 1.04 Strokovni članek
1.04 Professional Article UDK: 069.426: 004.9(497.4)
Izvleček
V dobi informatike je ena od aktivnosti muzejev tudi digitalizacija kulturne dediščine, v prime- ru Prirodoslovnega muzeja Slovenije kulturne dediščine naravnega izvora. Poleg Digitalnih in- ventarnih knjig so v prispevku predstavljene še Slikovne inventarne knjige in Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev, ki med drugim služijo kot vir metapodatkov za javno dostopnost na svetovnem spletu in posredovanje podatkov mednarodni strokovni javnosti.
Ključne besede: Prirodoslovni muzej Slovenije, nevretenčarji, podatkovna zbirka, inventarne knjige, digitalizacija
Abstract
In the age of information technology it is one of the primary activities of museums to digitise the national cultural heritage, or, as in the case of the Slovenian Museum of Natural History, to digit- ise the natural cultural heritage. In addition to Digital Inventory Books we present Visual Inventory Books and Database of Invertebrate Pictures which serve as a source of metadata for public access to the Internet and providing information to the international professional community.
Keywords: Slovenian Museum of Natural History, Invertebrates, database, inventory books, digitisation
1 Temeljna izhodišča
Poslanstvo Prirodoslovnega muzeja Slovenije je zbiranje, varovanje in konserviranje premične kulturne dediščine naravnega izvora in njena predstavitev najširši javnosti.1 Vsa dediščina je podrejena zakonodaji, ki se spreminja, razvija in sledi novim spozna- njem. Na mednarodni ravni je za premično kulturno dediščino pomembna konvencija, ki so jo leta 1972 sprejeli na Unescovi generalni konferenci v Ženevi in je začela veljati leta 1975.2 Na državni ravni pa je Ministrstvo za kulturo izdalo Pravilnik o vodenju inven- tarne knjige premične kulturne dediščine,3 na katerega se posebej nanašajo tudi določila Zakona o varstvu kulturne dediščine.4 Pravilnik v 4. členu določa: »Vsak predmet v zbirki, ki predstavlja inventarno enoto, ima eno inventarno številko, ki identificira predmet.«
Predmeti z inventarnimi številkami se vodijo v inventarnih knjigah.5
Prvi poskusi ustvarjanja digitalnih vsebin v Prirodoslovnem muzeju Slovenije segajo v leto 1980 s pridobitvijo prvega računalnika Commodore VIC 20 in leto kasneje s prido- bitvijo modela Commodore 64. Muzej je dokaj uspešno sledil razvoju računalništva in se leta 1994 z domačo stranjo prvič pojavil na svetovnem spletu. Istega leta so v mu- zeju pripravili domačo stran Muzeji in galerije v Sloveniji, ki jo posodabljajo še danes.6 Slabo leto kasneje so na muzejski domači strani začeli dodajati tudi druge digitalne vsebine, k čemur stremijo še danes.
1 Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije. Uradni list RS (dalje Ur. l. RS), št.
60/2003, dosegljivo tudi na spletu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200360&stevilka=2986, sprememba: Ur. l. RS, št. 11/2009, dosegljivo tudi na spletu: http://www.uradni-list.si/1/objava.
jsp?urlid=200911&stevilka=343
2 World Heritage Convention, Geneva, 1972, dosegljivo tudi na spletu: http://whc.unesco.org/en/
convention/
3 Glej Ur. l. RS, št. 122/2004, in Ur. l. RS, št. 16/2008-ZVKD-1, dosegljivo tudi na spletu: http://zakonodaja.
gov.si/rpsi/r02/predpis_PRAV6282.html
4 Glej Ur. l. RS, št. 16/2008, in Ur. l. RS, št. 123/2008, 8/2011, 30/2011, dosegljivo tudi na spletu: http://
zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO4144.html
5 Glej Pajagič Bregar, 2011.
6 Glej Pajagič Bregar, 2011.
2 Muzejske inventarne knjige
Tradicionalne muzejske inventarne knjige so bile rokopisne, z razvojem računalništva in informatike pa muzeji prehajajo na digitalne inventarne knjige (Slika 1) in podatke iz njih delijo in razširjajo po medmrežju. Za posredovanje metapodatkov iz naravo- slovnih inventarnih knjig uporabljajo razširjeno inačico standarda Dublin Core, imeno- vanega Darwin Core,7 ki se v mednarodni naravoslovni in naravovarstveni skupnosti uporablja za posredovanje podatkov o biodiverziteti. Trenutno zbirke nevretenčarjev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije vsebujejo 804.997 enot gradiva:
• 467.850 enot običajnega gradiva,
• 336.618 enot zgodovinskega gradiva in
• 529 enot tipskega gradiva.
Tipsko gradivo so tisti primerki ali serije primerkov, po katerih so bile opisane nove vrste, zgodovinsko gradivo je neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti, v kate- rem je viden razvoj zoološke miselnosti in sistematike živali, tehnik zbiranja živali in spremembe biotske raznovrstnosti. Običajno gradivo so vsi primerki iz zbirk, ki se jih ne da uvrstiti v zgoraj omenjeni kategoriji.
Kustosi (in tudi ljubiteljski zbiralci) so se že v preteklosti pri tako rekoč vseh vrstah ento- mološkega gradiva, od gradiva, hranjenega v tekočih fiksativih (najpogosteje alkohol), do mikroskopskih preparatov, držali koncepta inventarne številke in inventarne knjige.
Izjema so le suhe entomološke zbirke (žuželke, shranjene na entomoloških iglah – glej metulja na Sliki 1), kjer se ta koncept ni uveljavil in primerki ne nosijo inventarnih šte- vilk ter niso bili vpisani v inventarne knjige, temveč le urejeni po sistematiki in pod vrstnim imenom nanizani v zbirke.
Uvedba in razvoj črtne kode sta olajšala tudi inventarizacijo suhih entomoloških študij- skih zbirk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Na primerek, prepariran na entomološki igli in opremljen z etiketo z osnovnimi podatki, se doda listek s črtno kodo (Slika 1). Pri vnosu podatkov se najprej odčita črtno kodo, nato pa doda identiteto vrste in podatke iz etikete ali pa se poveže z že obstoječimi podatki iz podatkovne zbirke.
7 Glej http://www2.arnes.si/~ljprirodm6/
Slika 1: Primer digitalne inventarne knjige Osrednje slovenske študijske zbirke dnevnih metuljev iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije
3 Slikovne inventarne knjige
Poleg tradicionalnih, bodisi rokopisnih ali digitalnih, inventarnih knjig, ki so predpisa- ne z omenjeno zakonodajo, so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pripravili tudi sli- kovne inventarne knjige (Slike 2–5), ki so postale dostopne z razvojem in pocenitvijo digitalne fotografije in barvnega tiska ter z razvojem novih grafičnih formatov. Upora- bljajo JPEG 2000, ki ima končnico .jp2 in za ogled zahteva namestitev vtičnika (plugin) v brskalnik.
Slika 2–5: Primer dostopa do slikovne inventarne knjige Schmidtove entomološke zbirke nevreten- čarjev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije8
Datotečni format JPEG 2000 sodi med najprimernejše tehnike stiskanja brez izgub. Te- melji na valjčni pretvorbi in tehnologiji podkanalov. Sprejet je kot mednarodni stan- dard (ISO/IEC 15444-1, 2004) in v kakovosti stiskanja nadgrajuje predhodni standard JPEG. Podatkovni zapis je prilagodljiv in ga je mogoče nazivati na različnih ravneh, kar pomeni, da ga je mogoče dekodirati na različne načine. Z različno razvrstitvijo kode
8 Glej http://www2.pms-lj.si/oddelki/entomologija/zbirke_zgodovinske.html#schmidt
v zapisu lahko programi dosežejo znatno hitrejše delovanje, vendar zapis potrebuje kompleksne in računsko zahtevne kodeke.9
Pri Osrednji slovenski študijski zbirki dnevnih metuljev (Slika 1) in drugih skupinah ne- vretenčarjev, ki so obdelane, določene do vrst in zato inventarizirane in digitalizirane, slikovne inventarne knjige dopolnjujejo tradicionalne inventarne knjige.
Pri zbirkah, za katere v muzeju nimajo zaposlenih specialistov, pa do ureditve in do- končne inventarizacije slikovne inventarne knjige nadomeščajo tradicionalne inven- tarne knjige, ki so pomemben dokument o zbirki, na osnovi katerega je mogoča tudi osnovna določitev gradiva. Slikovne inventarne knjige se hranijo v tiskani obliki, do- stopne pa so tudi na svetovnem spletu.10
4 Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev
Svetovni splet je ena večjih pridobitev človeštva v zadnjih treh desetletjih in brez njega si današnje delo kustosa težko predstavljamo. Njegov razmah je pospešil tudi prehod na digitalne tehnike fotografiranja ter digitalnega snemanja zvoka in videa. Svetovni splet vsebuje nepredstavljive količine informacij, ki pa so v nasprotju s strokovnim in znanstvenim tiskom nerecenzirane in zato pogosto napačne (Slika 6). Še posebej kri- tično je to pri podajanju slikovnega gradiva iz rastlinskega in živalskega sveta. Zato so se v Prirodoslovnem muzeju Slovenije odločili, da digitalno slikovno, zvočno in vi- deo gradivo, ki se kopiči na diskovnih poljih, predstavijo v Podatkovni zbirki fotografij nevretenčarjev,11 ki bo uporabniku ponudila preverjene (recenzirane) informacije in pravilno določeno gradivo vseh zvrsti podatkov.
9 Glej Taubman in Marcellin, 2002.
10 Glej http://www2.pms-lj.si/oddelki/entomologija/zbirke.html
11 Glej http://www1.pms-lj.si/animalia/
Slika 6: Pravilni in napačni slikovni iskalni rezultati s svetovnega spleta za niz »Athalia rosae«
(kožekrilec s slovenskim imenom repna grizlica)
Osnova Podatkovne zbirke fotografij nevretenčarjev je interaktivna stran s predstavitvijo vrste živali iz skupine nevretenčarjev (Invertebrata) (Slika 7–8). Ta interaktivna stran se v realnem času ustvari iz podatkovne zbirke, ki je v ozadju. V Podatkovni zbirki fotografij nevretenčarjev so predstavljene predvsem vrste, ki živijo v Sloveniji, ne glede na to, kje so bile fotografirane. Vključene pa so tudi alpske, balkanske in vzhodnosredozemske vrste (oz. vrste jugovzhodne Evrope). Namen zbirke je prikazati biotsko pestrost nevre- tenčarjev na tem ozemlju, pa tudi vrste, pomembne za človeka, domorodne, tujerodne in invazivne.12
12 Domorodne ali avtohtone vrste živijo na ozemlju Slovenije ali so se k nam priselile po naravni poti, medtem ko so se tujerodne vrste k nam razširile s pomočjo človeka. Invazivne vrste pa so tiste tujerodne vrste, ki se hitro širijo na novo območje in uspevajo v naravnih habitatih, tako da s svojo prisotnostjo in pogostostjo povzročajo opazne spremembe v strukturi in/ali funkciji ekosistema.
Zbirka trenutno vsebuje čez 3400 vrst nevretenčarjev, ki so predstavljene z več kot 8100 fotografijami, zvočnimi ali video posnetki, risbami ali kartami razširjenosti. Vrsto živali v podatkovni zbirki lahko uporabnik poišče po slovenskem, angleškem in znan- stvenem imenu vrste (latinskem imenu) ali pa do nje pride s pomočjo taksonomske hierarhije (Sliki 8 in 9).
Fotografije za Podatkovno zbirko fotografij nevretenčarjev je do sedaj prispevalo 67 fo- tografov, za pravilno določitev živalskih skupin pa skrbi 84 specialistov za posamezne sistematske skupine nevretenčarjev. Fotografije, zvočno in video gradivo so bili prido- bljeni na 952 lokacijah, ki se nahajajo v 29 državah.13
Slika 7–8: Prikaz iskanja in strani z opisom harlekinske polonice (Harmonia axiridis), invazivne tuje- rodne vrste, v Podatkovni zbirki fotografij nevretenčarjev Prirodoslovnega muzeja Slovenije
13 Glej http://www1.pms-lj.si/animalia/uvod.php
5 Posredovanje podatkov mednarodni skupnosti
Tako digitalne inventarne knjige kot Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev služita kot vir metapodatkov za posredovanje mednarodni strokovni javnosti in javni dostopnosti podatkov na medmrežju. Prirodoslovni muzej Slovenije na primer posreduje metapodatke izbranih digitalnih inventarnih knjig v Global Biodiversity Information Facility (dalje GBIF)14 ter vsebine in metapodatke Podatkovne zbirke fotografij nevretenčarjev v projekt KeyToNature in kulturni informacijski portal Europeana.
GBIF je medvladna organizacija, ki deluje na planetarni ravni. Ustanovljena je bila z namenom spodbujanja prostega in odprtega dostopa do podatkov o biodiverziteti prek svetovnega spleta. Prek globalne mreže držav in organizacij GBIF popularizira in pomaga pri mobilizaciji, dostopu, iskanju in uporabi informacij o pojavljanju organiz- mov v času in prostoru na Zemlji. Sodelovanje v GBIF-u je velikega pomena tudi za Slo- venijo, saj je zaradi burne zgodovine njenega ozemlja mnogo naravoslovnega gradiva shranjenega v muzejih v Trstu, na Dunaju, v Budimpešti in drugod. Ko bodo podatki o tem gradivu posredovani GBIF-u, jih bodo posamezniki lahko uporabljali za potrebe raziskovanja in naravovarstva brez osebnega obiska omenjenih muzejev.
Slika 9: Primer Osrednje študijske zbirke bolh Prirodoslovnega muzeja Slovenije iz mednarodne po- datkovne infrastrukture GBIF (Global Biodiversity Information Facility). V kvadratku je prikazano tip- sko in običajno gradivo iz zbirke, kjer so na mikroskopskih stekelcih shranjene ustrezno preparirane bolhe.
14 Glej http://data.gbif.org/
Kot primer je v pričujočem prispevku navedena Osrednja študijska zbirka bolh, ki jo Prirodoslovni muzej Slovenije od leta 2008 posreduje v GBIF v dveh podatkovnih nizih, kot podatke, locirane v Sloveniji, in kot podatke zunaj Slovenije (Slika 9).15
Prirodoslovni muzej Slovenije kot partner sodeloval tudi pri projektu KeyToNature (KljučDoNarave),16 v katerem se je povezalo 14 partnerjev iz 11 evropski držav, financi- rala pa ga je Evropska komisija v okviru programa eContent+. V projekt so poleg dru- gih aktivnosti posredovali tudi vsebine in metapodatke iz Podatkovne zbirke fotografij nevretenčarjev. Metapodatke so posredovali v enostavnem metapodatkovnem nizu, razvitem v projektu (Slika 10), ki je te podatke združeval v podatkovno zbirko, ki jo lahko mednarodna skupnost pregleduje v večjezičnem iskalniku.
Slika 10: Metapodatkovna shema projekta KeyToNature, v katerem je kot partner sodeloval Prirodoslovni muzej Slovenije
15 Glej http://data.gbif.org/datasets/resource/624 in http://data.gbif.org/datasets/resource/626
16 Glej http://www.keytonature.eu/wiki/ in http://www.keytonature.eu/wiki/Slovenia
Prirodoslovni muzej Slovenije pa je bil tudi prvi evropski naravoslovni muzej, ki se je pridružil kulturnem informacijskem portalu Europeana. Z zgoraj omenjeno Podatkov- no zbirko fotografij nevretenčarjev sodeluje v evropski kulturni zakladnici od leta 2010 (Slika 11).17
Slika 11: Primer izpisa iz Europene za drobnovratnika, drobnega slepega jamskega hroščka, ki velja za prvo opisano jamsko žival na svetu. Na fotografiji je tipsko gradivo, ki ga hrani Prirodoslovni mu- zej Slovenije.
6 zaključek
Glavni namen digitalizacije je kustosom olajšati delo z muzejskimi predmeti in obe- nem strokovni in znanstveni javnosti omogočiti in olajšati dostop do muzejskih pred- metov. Ob tem nastajajo tudi metapodatki, ki so vir za posredovanje mednarodni stro- kovni javnosti in javni dostopnosti podatkov in vsebin na medmrežju. S tem muzeji postajajo vidni, zanimanje javnosti za muzejske zbirke se povečuje, prav tako obisk na razstavah. Z vsebinami, ki so javno dostopne na medmrežju, pa muzeji prispevajo k popularizaciji stroke in obenem znanosti ter pedagoškim delavcem ponujajo drago- cene učne pripomočke.
17 Glej http://www.europeana.eu/portal/search.html?query=Prirodoslovni+muzej+Slovenije
Izzivov za naprej ne manjka. Ozko grlo je seveda digitalizacija sama, ki zahteva ne- prestano izboljševanje tehnike in pristopov k digitalizaciji in kot imperativ postavlja varnost predmeta, ki ga digitalizirajo. Pri ustvarjanju metapodatkov o naravoslovnem gradivu ozko grlo predstavlja tudi geolociranje nahajališč predmetov.
Naslednji izziv je povezovanje obstoječih javno dostopnih vsebin na enem mestu. Zato v Prirodoslovnem muzeju Slovenije leta 2012 načrtujejo povezavo Imenika slovenskih imen nevretenčarjev18 s Podatkovno zbirko fotografij nevretenčarjev, ki bo uporabniku Imenika omogočila hiter ogled vrste, ki jo je našel. V Podatkovni zbirki fotografij ne- vretenčarjev načrtujejo uvedbo servisa, ki bo uporabniku omogočil dostop do karte svetovne razširjenosti vrste.
Digitalizacija muzejskih predmetov, javno predstavljanje in omogočanje dostopa do digitaliziranih vsebin postavlja pred zaposlene tudi nove zahteve in vprašanja. Nepre- stano je treba preprečevati vdore in nepooblaščeno spreminjanje vsebin, skrbeti za sprotno ustvarjanje rezervnih kopij ter obnavljanje računalniške opreme. Nedorečena zgodba pa je navsezadnje tudi vprašanje avtorskih pravic.
Navedeni viri
Darwin Core, The Biodiversity Information Standards (TDWG). Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://rs.tdwg.org/dwc/
Entomološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://www2.pms-lj.si/oddelki/entomologija/zbirke.html Flea collection of Slovenian Museum of Natural History (Slovenia only). The Global Biodiversity Information Facility. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://data.gbif.org/
datasets/resource/624
GBIF Data Portal. (2001). The Global Biodiversity Information Facility. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://data.gbif.org/
Imenik slovenskih imen nevretenčarjev. Slovene Vernacular Names of Invertebrates. Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://www1.pms-lj.si/
animalia/
KeyToNature: a new e-way to discover biodiversity. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://www.keytonature.eu/wiki/
Muzeji in galerije v Sloveniji. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://www2.arnes.
si/~ljprirodm6/
18 Glej http://www1.pms-lj.si/imenik/
Pajagič Bregar, G. (2011). Inventarne številke na muzejskih predmetih. Priročnik: muzejska konzervatorska in restavratorska dejavnost. Splošne konservatorsko-restavratorske tehnike.
4.18. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije.
Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev. Database of Invertebrate Pictures. Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://www1.pms-lj.si/
animalia/
Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine. (2004). Uradni list RS, št. 122 ter št. 16/2008-ZVKD-1. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://www1.pms-lj.
si/imenik/
Prirodoslovni muzej Slovenije. Europeana. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani:
http://www.europeana.eu/portal/search.html?query=Prirodoslovni+muzej+Slovenije Taubman, D. S., in Marcellin, M. W. (2002). JPEG2000: Image compression fundamentals, standards
and practice. Boston, ZDA: Kluwer academic publishers.
Učenje biodiverzitete je lahko zabavno! KeyToNature. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://www.keytonature.eu/wiki/Slovenia
Zakon o varstvu kulturne dediščine. (2008). Uradni list RS, št. 16 in št. 123 ter št. 8/2011 in 30/2011. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/
predpis_ZAKO4144.html
Zgodovinske entomološke zbirke. Prirodoslovni muzej Slovenije. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://www2.pms-lj.si/oddelki/entomologija/zbirke_zgodovinske.
html#schmidt
World flea collection of Slovenian Museum of Natural History (excluding Slovenia). The Global Biodiversity Information Facility. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://data.
gbif.org/datasets/resource/626
World Heritage Convention, Geneva, 1972. Pridobljeno 6. septembra 2012 s spletne strani: http://
whc.unesco.org/en/convention/
dr. Tomi Trilar
Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, 1000 Ljubljana e-pošta: ttrilar@pms-lj.si
dr. Ignac Sivec
Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, 1000 Ljubljana e-pošta: isivec@pms-lj.si
Mojmir Štangelj
Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, 1000 Ljubljana e-pošta: mojmir@pms-lj.si
