UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO
NINA GARTNER
Stres in spoprijemanje pri poklicnih gasilcih v Sloveniji
Magistrsko delo
Mentor: izr. prof. dr. Robert Masten
Ljubljana, 2022
Zahvala
Hvala izr. prof. dr. Robertu Mastenu za vso spodbudo, pomoč in strokovne usmeritve pri izvedbi raziskave in vodji projekta, dr. Mateju Tušaku, ki mi je dal priložnost za sodelovanje in učenje. Hvala izr. prof. dr. Gregorju Sočanu in prijateljici Urši za velikodušno pomoč pri statističnih obdelavah. Hvala vsem poklicnim gasilcem in gasilskim enotam za odprta vrata in pripravljenost na sodelovanje.
Zahvaljujem se tudi svojim staršem, ki so mi omogočili lepo življenje in svobodno izbiro lastne poti, sestri Evi za podporo in nazadnje dragemu Juretu, zaradi katerega je vse lažje.
1
Izvleček
Gasilski poklic v Sloveniji uživa velik ugled in zaupanje, kar s seboj prinaša velika pričakovanja in hkrati neupoštevanje težav gasilcev. Raziskave kažejo, da se ti pri svojem delu srečujejo z raznolikimi visoko stresnimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na njihovo duševno zdravje. Poleg kritičnih dogodkov raziskovalci poudarjajo pomen vsakodnevnih stresorjev, ki imajo na posameznike običajno bolj škodljiv vpliv. V populaciji gasilcev obstaja višja prevalenca potravmatske stresne motnje, motenj spanja in prekomernega pitja alkohola, ki je povezana s stresnim značajem njihovega dela. Pomemben varovalni dejavnik je rezilientnost, pri PTSM pa nizka občutljivost na anksioznost. Starost in dolžina opravljanja poklicnega dela gasilcev nista enoznačno povezani s težavami v duševnem zdravju, ki se nanašajo na stres. V svoji magistrski nalogi sem preučevala pojavnost motenj spanja, prekomernega uživanja alkohola in potravmatske stresne simptomatike ter vlogo, ki jo imajo pri tem poklicni stres, rezilientnost in občutljivost na anksioznost. V raziskavo je bilo vključenih 311 slovenskih poklicnih gasilcev iz 13 poklicnih enot. Udeleženci so rešili sklop vprašalnikov, s katerimi sem pridobila njihove demografske podatke ter informacije o oceni obremenjenosti s stresom, rezilientnosti, občutljivosti na anksioznost, kvaliteti spanja, uživanju alkohola in prisotnosti potravmatske stresne simptomatike. Vprašalnike so reševali v živo po metodi papir-svinčnik ali prek spletne ankete 1ka. Rezultati raziskave so pokazali, da je tudi v Sloveniji med gasilci visoka prevalenca motenj spanja in prekomernega pitja alkohola, prevalenca simptomov PTSM pa je podobna kot v splošni populaciji. Vse mere težav v duševnem zdravju so statistično značilno korelirale med seboj, kar kaže na prisotno sopojavnost. Logistične regresije so pokazale, da sta izmed izbranih spremenljivk najpomembnejša napovednika težav v duševnem zdravju visok poklicni stres in nizka rezilientnost. Raziskava kaže na problematiko subjektivne obremenjenosti z vsakodnevnimi poklicnimi stresorji, ki počasi krhajo sposobnost za spoprijemanje s stresom.
Podatki so omejeni zaradi prečnega pristopa, ki daje vpogled le v stanje v nekem trenutku in onemogoča sklepanje o vzrokih za težave.
Ključne besede: gasilci, stres, rezilientnost, občutljivost na anksioznost, duševno zdravje Stress and coping in Slovenian occupational firefighters
Abstract
Slovene firefighters have gained a high reputation and trust, which at the same time brings great expectations of the society and non-intentional ignorance of their problems. According to research, they work in a variety of highly stressful circumstances, which may also affect their mental health. In addition to critical events, researchers emphasize the importance of everyday stressors, which tend to have detrimental effects on individuals. Research on a population of firefighters showed a higher prevalence of post-traumatic stress disorder, sleep disorders and excessive alcohol consumption, which is associated with the stressful nature of their work. An important protective factor is resilience and in PTSD low anxiety sensitivity.
Firefighters' age and length of service are not unequivocally associated to stress-related mental health problems. In my master's thesis, I studied the incidence of sleep disorders, excessive alcohol consumption and post-traumatic stress symptoms as well as the role of
2
occupational stress, resilience and anxiety sensitivity in these conditions. Research sample consisted of 311 Slovenian occupational firefighters from 13 units. By having participants complete a set of questionnaires, we were able to obtain their demographic data and information on perceived stress, resilience, anxiety sensitivity, sleep quality, alcohol consumption and the presence of post-traumatic stress symptoms. The questionnaires were completed live using the paper-pencil method or via the 1ka online survey. Results also showed high prevalence of sleep disorders and excessive alcohol consumption in Slovene firefighters, but the prevalence of PTSD symptoms is similar to the general population. Correlations between measures of mental health were statistically significant, which shows a high frequency of comorbidity between the said problems. Logistic regression showed that high occupational stress and low resilience are the most significant predictors of mental health issues in our case. The research emphasizes the importance of subjective everyday stressors (daily hassles), which can slowly weaken the capability for coping with stress. They are limited, however, because we used a cross-sectional approach, which only provides an insight into a specific moment; therefore, we cannot make conclusions about causes for these conditions.
Keywords: firefighters, stress, resilience, anxiety sensitivity, mental health
3
Kazalo vsebine
Uvod ...5
Poklic gasilca ... 5
Stres pri poklicnih gasilcih ... 5
Varovalni dejavniki ... 11
Demografske in osebnostne značilnosti gasilcev ... 12
Raziskovalni problem ... 13
Metoda ... 15
Udeleženci ... 15
Pripomočki ... 16
Postopek ... 18
Rezultati ... 20
Opisne statistike... 20
Opis duševnega zdravja bolj ogrožene skupine ... 24
Povezanost med merami stresa, rezilientnosti in izbranimi pokazatelji duševnega zdravja ... 26
Napovedniki težav s spanjem, prekomernega uživanja alkohola in potravmatske stresne simptomatike ... 29
Razprava ... 37
Prisotnost težav z duševnim zdravjem med gasilci ... 37
Varovalni dejavniki ... 39
Značilnosti skupine bolj ogroženih ... 40
Napovedovanje s stresom povezanih težav v duševnem zdravju ... 41
Nadaljnje raziskave in praktična uporabnost ... 42
Omejitve raziskave ... 43
Zaključki ... 45
Reference ... 46
Priloge ... 56
Priloga 1 ... 56
Priloga 2 ... 61
Priloga 3 ... 64
Priloga 4 ... 64
Priloga 5 ... 64
Izjava o avtorstvu, tehnični brezhibnosti magistrskega dela, etični ustreznosti izvedene magistrske raziskave in konfliktu interesov ... 65
4
5
Uvod
Poklic gasilca
Gasilstvo je poseben poklic, ki ga ljudje pogosto zaznavajo kot nevarnega, vendar občudovanja vrednega. Gasilci verjetno povsod uživajo ugled in so deležni hvaležnosti, s katerima se težko primerja katerakoli druga javna služba. Njihovo delo je simbol poguma, požrtvovalnosti in sodelovanja. Pri tem se moramo zavedati, da so hkrati v nenehnem pričakovanju nujne intervencije in nevarnosti, ki jo ta lahko prinaša. Družba je izpostavljena vedno večji globalizaciji, porastu kriminala, nasilja in nestrpnosti ter posledično porastu kritičnih dogodkov (na primer prometnih nesreč in požigov) (Rodrigues, 2018). Poleg kritičnih dogodkov, ki jih povzroči človek, se že od nekdaj srečujemo tudi z naravnimi nesrečami, ki pogosto prizadenejo večje število ljudi naenkrat. Zaradi tega imamo vedno večjo potrebo po interventnih službah, ki zagotavljajo varnost. Nujne službe, kot so gasilci, so neprestano izpostavljene stresnim okoliščinam in ogrožajočim situacijam kot so fizična, termalna, ergonomična, kemična in psihološka tveganja, česar se tui sami zavedajo (Guidotti in Clough, 1992). Njihovo delo ne vključuje zgolj boja z ognjem, temveč tudi naloge, kot je pomoč pri hujših prometnih nesrečah, pri naravnih katastrofah in povsod, kjer je potrebno posebno tehnično znanje, ki ga premorejo gasilci. K psihološkim tveganjem pripomorejo še nepredvidljivost situacije, direkten stik z nevarnostjo, trpljenje ljudi, ki jim pomagajo, tveganje lastne varnosti in visoka pričakovanja ljudi, da bodo učinkovito izpeljali svoje delo, kot vsi zaposleni v poklicih nujne pomoči pa nosijo tudi veliko družbeno odgovornost (Tamraker idr., 2020). Vse našteto jih lahko potisne do roba psiholoških zmogljivosti, kar se kaže v različnih težavah s telesnim in duševnim zdravjem (Guidotti in Clough, 1992). Njihovega zdravja in pripravljenosti na tveganje torej ne moremo razumeti brez psihološke dimenzije.
Stres pri poklicnih gasilcih Definicija stresa
Stres ima mnogo definicij, vsem pa je skupno, da stres opredeljujejo kot posameznikov odziv na zunanjo ali notranjo obremenitev. Lazarus in Folkman (1984) ga opredelita kot proces, v katerem posameznik zazna, da neka situacija presega njegove vire za spoprijemanje s težavami ali ogroža njegovo blagostanje. M. Tomori (1990) meni, da je stres doživljanje človeka, ki ga sproži vsaka sprememba, ki zmoti njegovo notranje ravnovesje. Stres aktivira posameznikove prilagoditvene moči, posameznik pa se nanj odzove celostno, v vseh svojih dimenzijah – duševni, telesni in socialni. V svoji definiciji se M. Tomori nanaša tudi na pozitiven stres, ki mobilizira posameznikove vire za spoprijemanje in je pri soočanju z izzivi dobrodošel.
Pri opredelitvi stresa je pomembno, da ločimo med stresom in stresorji. Stres kot stanje je posledica stresorjev, stresorji pa so dogodki ali pogoji, ki jih človek zazna kot ogrožajoče ali škodljive, kar povzroči stanje napetosti (Serafino, 1990).
Lazarus in Folkman (1984) sta v svojem transakcijskem modelu stresa predpostavila, da je od posameznikove zaznave stresorja odvisno, ali bo stresor zanj predstavljal škodljiv stres ali nanj ne bo vplival oziroma bo nanj imel celo pozitiven vpliv. O pozitivnem vplivu govori tudi model obrnjene U-krivulje, po katerem za vsako obliko vedenja obstaja optimalen nivo vzburjenja, v kontekstu katerega je zmogljivost spoprijemanja največja (Yerkes in Dodson,
6
1908). Zaznava stresorja je torej pogojena s posameznikovimi preteklimi izkušnjami s tem stresorjem, z njegovim trenutnim stanjem ter njegovimi biološkimi in psihološkimi značilnostmi. Enak stresor lahko pri enem posamezniku sproži burno stresno reakcijo, medtem ko pri drugem izzove komaj zaznaven odziv, na primer kratko povišanje pritiska. Za večino ljudi so vir stresa nove in neznane razmere, stopnja in vrsta stresa, ki ga takšne okoliščine sprožijo, pa sta odvisni od človekovega dojemanja položaja (Žibret idr., 2008a). Burnost stresne reakcije je torej odvisna od pomena, ki ga posameznik pripiše stresorju (Looker in Gregson, 1989), oziroma od njegove kognitivne ocene (Lazarus in Folkman, 1984). Kljub temu so nekatere okoliščine manj odvisne od posameznikove presoje in so objektivni vzroki stresa. Običajno so to hude življenjske preizkušnje, s katerimi se sooča posameznik, na primer vojne, katastrofalne naravne nesreče ipd. Za določene dogodke lahko torej objektivno in z gotovostjo pričakujemo, da bodo za ljudi stresni, za druge pa lahko o tem le bolj ali manj uspešno sklepamo. Subjektivno doživljanje stresa je rezultat interakcije mnogih zunanjih in notranjih dejavnikov posameznika.
Vrste in viri stresa pri poklicnih gasilcih
Lazarus in Cohen (1977) navajata tri skupine stresorjev. Kataklizmični stresorji so nepredvidljivi dogodki, ki se zgodijo več ljudem hkrati, nanje močno vplivajo in za svoje obvladovanje zahtevajo veliko prizadevanja. Drugi so osebni stresorji, ki delujejo na posameznika. Ti niso nujno predvidljivi, za obvladovanje pa zahtevajo veliko vloženega truda in prizadevanja. Zadnji so stresorji ozadja, ki so na videz majhni in zanemarljivi, vendar stalno prisotni in povzročajo kronično vznemirjenje ali distres. Vsi ti stresorji lahko izvirajo iz delovnega okolja ali iz zasebnega življenja. Delovno mesto je lahko pravo žarišče škodljivega stresa, ki ga povzroča preplet dejavnikov. Battison (1999) navaja štiri vire stresa na delovnem mestu: 1) narava dela, ki ga posameznik opravlja – delovne razmere, hrup, kemikalije itn., 2) nezadovoljstvo s kariero – nizka plača, presežek kadrov itn., 3) vprašanja organizacijske strukture – nadzor, slaba povezanost s sodelavci itn. in 4) komuniciranje z ljudmi – konflikti med zaposlenimi, diskriminacija na podlagi starosti ali spola itn. Vse te vire stresa lahko preslikamo tudi na poklic gasilca, zaposlenega v določeni organizacijski strukturi.
O stresnosti dela poklicnih gasilcev nam lahko veliko pove podatek, da sta Greenberg in Baron (2000) v svoji raziskavi, v kateri sta glede na prisotnost stresorjev na določenem poklicnem mestu vsakemu poklicu dodelila število točk, gasilstvo postavila v vrh lestvice najbolj stresnih poklicev. Številne raziskave, ki so se ukvarjale s populacijo gasilcev, reševalcev in drugih služb nujne pomoči, so se osredotočile na vplive travmatičnih dogodkov, vendar poleg njih obstajajo tudi drugi viri stresa, ki so povezani z nalogami delavcev nujne pomoči in so značilni le za to populacijo. To so stresorji ozadja, ki jih v literaturi imenujejo tudi vsakodnevne težave (ang. daily hassles; Lu, 1991). Mitchell in Bray (1990) navajata nekatere blažje, ampak pogosto prisotne stresorje na delovnem mestu gasilcev, kot sta hitra vožnja na kraj nesreče in nudenje sofisticirane tehnološke pomoči na kraju nesreče. Beaton in Murphy (1993) opozarjata na strah pred lastno poškodbo in smrtjo, čustveno breme v povezavi s posredovanjem tragičnih informacij svojcem ter potrebo po uporabi zapletene in občasno nedelujoče ali nepravilno vzdrževane opreme. Prav tako so gasilci izpostavljeni mnogim organizacijskim stresorjem, kot so konflikti med sodelavci ali nadrejenimi in težave z napredovanjem. Medosebne konflikte lahko med drugim poveča preobsežno in rigidno administrativno delo ter dejstvo, da se morajo gasilci močno zanašati na timsko delo v situacijah, v katerim gre za življenje ali smrt. Tako kot v večjih organizacijskih strukturah, ki so organizirane na več ravneh, lahko pride do problemov v komunikaciji, do konflikta vlog in do nejasne porazdeljenosti nalog. Do posebne vrste takih konfliktov pride, ko uprava postavi
7
določene standarde dela, hkrati pa vseh zaposlenih ne izuri dovolj za doseg teh standardov (Goode, 1960). Zaradi izmenskega dela in stalne pripravljenosti se morajo gasilci soočati z nepredvidljivimi prekinitvami spanja, deprivacijo spanja in nižjo kvaliteto spanja, srečujejo se tudi s splošnimi težavami vseh zaposlenih, kot so skrbi zaradi višine plače, ugodnosti in varnosti zaposlitve ter z morebitnim stresom, ki ga prinaša zakonsko oziroma družinsko življenje (Beaton in Murphy, 1993).
Raziskave, ki so preučevale stres na delovnem mestu gasilcev, so v nasprotju z intuitivnimi pričakovanji ugotovile, da so gasilci težave s spanjem, plačo, konflikte na delovnem mestu, neprimerno opremo in usposobljenost za delo označili za bolj stresne kot izpostavljenost kritičnim dogodkom (Beaton in Murphy, 1993). To je zanimiva ugotovitev, ki poudarja pomen kumulativnega stresa, torej stresa, ki se nabira zaradi vsakodnevnih stresorjev na delu, ta pa prispeva k splošnemu poklicnemu distresu (Chamberlin in Green, 2010) in znižuje pomen kritičnih dogodkov, ki jih običajno označujemo za glavni izvor stresa v gasilstvu (Gist, 2007).
Tudi druge raziskave (Rakovec-Felser, 1998; Larsson, 2016) so pokazale, da so bolj kot makrotravme za posameznikovo psihofizično ravnovesje ogrožajoče mikrotravme. Te drobne, na videz nepomembne težave postanejo hudo breme, ko jim ni videti konca. Človekov organizem na splošno dobro prenese epizodičen stres, težje pa se sooča s kontinuiranim stresom, ki sčasoma vodi v poslabšanje počutja in v bolezen. Telesu namreč zmanjka energije za prilagajanje na stalno ponavljajoče se stresorje (Youngs, 2001). Akumulirane vsakodnevne težave so močneje povezane s fizičnimi in psihološkimi simptomi kot hujše stresne epizode ali kronični stresorji (Larsson idr., 2016), vendar raziskovalci opozarjajo, da so te vsakodnevne težave pogosto povezane z večjimi stresnimi dogodki. Majhne težave, kot je pozabljanje stvari, so lahko tudi simptom preobremenjenosti z nekim večjim problemom (Lu, 1991). Povezava je dvosmerna, kar pomeni, da lahko večja količina vsakodnevnih težav poveča verjetnost, da bodo posamezniki še več vsakodnevnih dogodkov ocenili kot stresne (Searle in Bennett, 2001).
Vpliv stresa na zdravje je pri gasilcih podvržen še enemu pomembnemu dejavniku, ki povečuje tveganje za pojav težav. Raziskave kažejo, da je osnova za spoprijemanje s stresom sposobnost razumevanja čustev in spoprijemanja z njimi. Stres in čustva namreč povzročajo isti mehanizmi. M. Raber in Dyck (1992) menita, da je spontano izražanje čustev najboljši način za sproščanje stresa. Dolgo potlačena čustva in stres so tako pogosto razlog za različna psihosomatska obolenja (Lazarus in Lazarus, 2000). Med gasilci je to pogosto prisotno, saj v gasilski kulturi prevladuje stereotipna mačistična podoba gasilca, ki se ne pritožuje in ima vse pod kontrolo. To lahko pripelje do manjše pripravljenosti za izražanje čustev in težav, ki jih posameznik na račun pripadnosti kulturi raje potlači (Kehl idr., 2014).
Vpliv stresa na telesno in duševno zdravje
Čeprav je stres predvsem psihološki fenomen, lahko vpliva tudi na fizično zdravje, saj spremeni fiziološko ravnovesje avtonomnega živčnega sistema. Za uravnoteženo delovanje sta pomembna simpatično in parasimpatično avtonomno živčevje, ki se v običajnih okoliščinah dinamično uravnavata. Med stresnim dogodkom je simpatično živčevje nenadoma bolj aktivno, zaradi česar se poviša srčni utrip, izločanje adrenalina in hitrost dihanja, kar pripravi telo na hiter odziv. Kronična izpostavljenost večjim ravnem stresa tako povzroči kronično telesno aktivacijo, ki lahko resno škoduje zdravju (Taelman idr., 2009). Na ravni telesnega zdravja se to kaže v povezanosti stresa z raznolikimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, nevrološke bolezni, endokrine in presnovne bolezni, bolezni dihal, bolezni prebavil, kožne spremembe, oslabljen imunski sistem in rakava obolenja. Na ravni duševnega zdravja se kažejo različne psihološke in psihiatrične motnje ter nespečnost. Kronični stres namreč povzroči
8
povišanje kortizola in kateholaminov v krvi, ki škodljivo vplivajo na možgane v smislu strukturnih in funkcijskih sprememb. Pogoste so motnje spomina in zbranosti, vedenjske in emocionalne spremembe, tesnobnost, depresivnost ter samopoškodovalno in celo samomorilno vedenje (Starc, 2008a).
Simptomov stresa je zelo veliko, saj stres vpliva na večino organov in na raznolika dogajanja v telesu. Te simptome lahko povzročajo tudi drugi dejavniki, zato moramo biti pozorni na to, da se pojavlja več sumljivih znamenj hkrati. Simptomi so lahko telesni, čustveni, kognitivni, vedenjski, motivacijski in socialni (Starc, 2008a). Pogosto se posamezniki škodljivih znamenj stresa zavedo šele tedaj, ko jim ti že močno načnejo zdravje in je za učinkovito preventivo prepozno (Žibret idr., 2008b).
Težave z duševnim zdravjem, povezane s stresom, pri poklicnih gasilcih
Gasilci so po ugotovitvah ameriške Nacionalne agencije za poklicno varnost in zdravje (NIOSH, 2007) vzorec zelo zdravih posameznikov, ko so na začetku kariere. Dokumenti o službenih poškodbah, boleznih in smrti pa razkrivajo pervazivno naravo s stresom povezanih motenj, predvsem kardiovaskularnih težav, ki so po mnenju mnogih strokovnjakov ravno posledica previsoke obremenjenosti s stresom (Starc, 2008a). Srčne bolezni so razlog za kar 45 % smrti med ameriškimi gasilci, ki umrejo na delovnem mestu (Kales idr., 2007). Zgovorne so tudi informacije o visokih prevalencah različnih težav v duševnem zdravju gasilcev (Perrin idr., 2007). Pri poklicu gasilcev obstaja visoko tveganje za razvoj potravmatskih stresnih simptomov (Del Ben idr., 2006; Heinrichs idr., 2005), samomorilnih ideacij, načrtov in poskusov samomora (Stanley idr., 2016; Stanley idr., 2015), motenj spanja (Vargas de Barros idr., 2012) in prekomernega uživanja alkohola (Carey idr., 2011), večinoma zaradi potencialne izpostavljenosti travmatičnim dogodkom, ki jo prinaša njihovo delo. P. Terdič (2008) v svoji nalogi poroča, da so gasilci tudi sami prepoznali posledice stresa. Na čustvenem področju omenjajo predvsem živčnost, razdražljivost, nezaupanje vase in druge, nezadovoljstvo, težave v odnosih in duševne bolezni, na telesnem področju so opazili težave s povišanim pritiskom, holesterolom in boleznimi, na vedenjskem področju pa zapiranje vase, nižjo kvaliteto dela ter odvisnost od alkohola in drog.
Motnje spanja
Spanje je kompleksno nevrofiziološko stanje, v katerega so vpleteni različni nevrotransmitorji, elektrofiziološka stanja in tranzicije (Grandner, 2017). S kliničnega vidika jih delimo na primarne in sekundarne motnje. Primarne naprej razdelimo na disomnije (nihanje kvalitete in količine spanja) ter parasomnije, za katere so značilni različni fiziološki spalni pojavi. Sekundarne motnje običajno povzročajo bolezni ali psihoaktivne snovi. Motnje spanja imajo raznoliko etiologijo in zanje so značilni različni faktorji, ki vplivajo na nastanek in vzdrževanje motnje. Prve so individualne karakteristike, kot so starost, vzorci uživanja alkohola in kajenje. Na spanje vplivajo tudi dejavniki, ki so povezani z delom, kot so visoke psihološke zahteve, izpostavljenost stresnim dogodkom in delo v izmenah (Rajaratnam idr., 2011).
Specifika, na katero opozarjajo številne raziskave, v katere so udeleženi gasilci, je motnja cirkadianega ritma, nespečnost, nočne more, prekratek spalni čas in motnje globokega spanca, kot so pogosta mikroprebujanja (Vargas de Barros idr., 2012; Starc, 2008a). Težave s spanjem so pri gasilcih zelo pogoste, saj raziskovalci poročajo o prevalenci 51 %–59 % (Vargas de Barros, 2012; Carey idr., 2011); za primerjavo navajam prevalenco v splošni populaciji, ki znaša
9
15 %–37 %. Psihološki stres na spanje vpliva na različne načine, njegovega vpliva pa se lahko oseba zaveda, lahko pa je tudi v sferi nezavednega. Ljudje, ki nimajo zadostnih mehanizmov spoprijemanja za soočanje s stresorji, lahko konflikte in čustva ponotranjijo ter s tem povzročijo kombinacijo čustvenega vzburjenja in fiziološke vzburjenosti, ki vodita v težave s spanjem, kot sta težje uspavanje in višji delež budnega časa ponoči (Vgontzas in Kales, 1999).
Vzdraženost celotnega stresnega sistema nato vpliva na izločanje hormonov in nevrotransmitorjev, ki zavirajo vse faze spanca in povzročajo budnost. Povezava pa gre tudi v obratni smeri. Starc (2008a) navaja, da dolgoročno pomanjkanje spanca prav tako vzdraži stresni sistem, zato se osebe lahko ujamejo v začaran krog stresa in nespečnosti.
Vse te težave onemogočajo kvaliteten in količinsko zadosten spanec, zato se gasilci pogosto srečujejo z deprivacijo spanja (manj kot štiri do šest ur spanja v 24 urah), ki je povezana z nižjo budnostjo in pozornostjo, negativnim vplivom na delovanje kognitivnih funkcij in kvaliteto življenja, srčno-žilnimi boleznimi itn. (Carey idr., 2011). To lahko pomembno vpliva na njihovo poklicno delo, saj morajo biti pri svojem delu izjemno zbrani in hitri, da ne pride do še večje škode, tako za udeležence v nesreči kot za njih same. Utrujenost je namreč povezana z višjim številom poklicnih nesreč (Vargas de Barros, 2012).
Prekomerno uživanje alkohola
Ljudje, ki doživljajo hujše stresne obremenitve na delovnem mestu in v zasebnem življenju, uživajo bistveno več alkohola (Sarafino, 1990; Frone, 1999). Pitje alkohola je alternativni način za spoprijemanje s stresom in uravnavanje čustev. Tesnoba in zaskrbljenost sta neprijetni čustvi in pomembna simptoma kroničnega stresa, ki na delovanje živčnega sistema deluje predvsem ekscitatorno. Ker alkohol zvišuje glavni zaviralni nevrotransmitor v možganih (GABA), ima anksiolitične in uspavalne učinke, s čimer je povezano zmanjšanje tesnobnosti in olajšanje, ki ga ljudje občutijo ob pitju (Starc, 2008b). Meyer idr. (2012) opozarjajo, da je zahtevna narava dela gasilcev potencialno povezana z odvisnostjo od alkohola. Raziskave kažejo, da jih med 50 % in 60 % poroča o prekomernem pitju in 33 % o epizodičnem popivanju (Carey idr., 2011; Haddock idr., 2015; Piazza-Gadner idr., 2014). Kljub zmernemu pitju (povprečno deset enot alkohola na teden za moške) lahko to vpliva na opravljanje nalog, ki zahtevajo visoko pripravljenost in različne spretnosti (Carey idr., 2011).
Lebeaut idr. (2018) v svoji raziskavi ugotavljajo, da so gasilci morda bolj nagnjeni k uživanju alkohola kot spodbujevalca socializacije v primerjavi z drugimi populacijami. Alkohol jim pomaga pri sproščanju in komunikaciji v družbi. Pomembna razloga za uživanje alkohola sta namreč tudi užitek in zadovoljstvo, ki ga ta sproži. Pri tem sodeluje zapleten nagrajevalni sistem v možganih, hkrati pa se sprosti še več stresnih hormonov, ki povzročijo dobro razpoloženje oziroma evforijo. Pitje alkohola tako še ojačuje fiziološki stresni odziv in s tem vpliva na organske poškodbe, ki jih povzroča dolgoročno zvišanje kortizola v krvi (Starc, 2008b).
Potravmatska stresna motnja
Potravmatski stres je značilen za ljudi, ki so doživeli dogodek, ki ni značilen za običajno človekovo izkušnjo in ga ponovno doživljajo s simptomi povečanega vzburjenja. Tak dogodek imenujemo travmatičen dogodek, v njem pa oseba izkusi okoliščine, jim je priča ali pa se sooči z okoliščinami, ki so vsebovale dejansko ali dozdevno grožnjo resne poškodbe ali smrti ali grožnjo fizični integriteti sebe ali drugih (American Psychiatric Association, 2000). Od
10
stresnega dogodka se razlikuje po naravi in intenziteti. Travmatski dogodki so običajno nenadni in nepričakovani, kar poveča njihov rušilni psihični učinek (Mikuš Kos in Slodnjak, 2000). Simptomi PTSM so ponavljajoče nočne more, vsiljive misli in podobe, psihološka reaktivnost (nenadzorovano tresenje) ter razbijanje srca, sprožijo pa jih dogodki, vonji, prizori in ljudje, ki osebo spomnijo na travmatični dogodek. Drugi simptomi so socialna izolacija, izguba interesa za aktivnosti, razdražljivost, težave s koncentracijo, težave s spanjem in preplašenost (APA, 2000).
Med najbolj travmatične dogodke pri delu poklicnih gasilcev spadajo smrt kolegov, nesreče z več posledicami, resno ranjen član reševalne ekipe, samomor sodelavca, nesreča, v kateri je poškodovan ali mrtev otrok, in nesreča, v kateri je žrtev znana gasilcu (Mitchell in Everly, 1965). Raziskave poročajo, da 85 %–96 % gasilcev doživi vsaj en travmatičen dogodek v času svoje zaposlitve, 45 % štiri ali več, v povprečju pa se število doživetih travmatičnih dogodkov giblje med tri in šest (Corneil, idr., 1999; Ben Del idr., 2006; Skeffington idr., 2016a).
Prevalenca PTSM med gasilci je višja kot v splošni populaciji. Najvišjo prevalenco so ocenili raziskovalci v ZDA, in sicer 32,4 % (Tomaka idr., 2017), Carey idr. (2011) pa poročajo o prevalenci med 17 % in 22 % v vzorcu prvih posredovalcev. V bolj rigoroznih diagnostičnih postopkih ocenjevanja (uporabljen klinični intervju kot zlati standard) so prevalenco ocenili na 4,3 %–13 % (Meyer idr., 2012). V splošni populaciji je ocenjena na 1,9 %–10 % (Carey idr., 2011; Kilpatrick idr., 2013). Metaanaliza 28 raziskav iz 14 držav je pokazala prevalenco 10 % v populaciji nujne pomoči in 14,6 %, ko so v vzorec vključili še reševalce (Berger idr., 2012).
Izjemne razlike v podatkih lahko pripišemo uporabi različnih diagnostičnih pripomočkov (Del Ben idr., 2006).
Tako kot pri zaznavi stresa je tudi pri zaznavi travmatičnih dogodkov pomembna subjektivna interpretacija. Za razvoj PTSM pri gasilcih je pomembna zaznava dogodkov kot močno ogrožajočih in travmatičnih (Ehlers in Clark, 2000); pomembna je celo bolj kot pogostost, časovna bližina in število dogodkov, ki bi jih lahko potencialno interpretirali kot travmatične (Pinto idr., 2015; Meyer idr., 2012). Močan vpliv ima tudi nagnjenost h katastrofičnemu mišljenju (Bryant in Guthrie, 2005). Raziskovalci pri tem opozarjajo na problematične mere kritičnih dogodkov, ki so namenjene splošni uporabi, saj vključujejo dogodke, ki so lahko pogost del delovnika gasilcev in sami po sebi morda niso več travmatični (Skeffington idr., 2016b). Meyer idr. 2012 opozarjajo, da so bolj pomembne podrobnosti teh dogodkov; zaznan stres je pogosto povezan s tem, kdo je v nesreči udeležen, z ustreznostjo opreme in z zgodovino posameznika, ki v nesreči posreduje. Tudi Del Ben idr. (2006) opozarjajo, da je pomemben napovednik razvoja PTSM pretekla psihološka ali psihiatrična obravnava. Zgolj osredotočanje na kritične dogodke v življenju gasilcev tako ni dovolj celostno merilo dejanskega stresa. Z osredotočanjem na jasno definirano potencialno simptomatsko sliko po travmatičnem dogodku pogosto zanemarimo druge s stresom povezane odzive (Larsson idr., 2016).
Povezava med stresom, motnjami spanja, prekomernim uživanjem alkohola in PTSM pri gasilcih
Novejše raziskave izvedene v populaciji gasilcev odkrivajo nizko povezanost med pogostostjo izpostavljenosti kritičnim dogodkom in pojavom PTSM, kar kaže na to, da so za razvoj potravmatske stresne simptomatike pomembnejši drugi dejavniki. Raziskovalci poročajo o pomembnosti poklicnega stresa, dodatnega življenjskega stresa, načina spoprijemanja, nizki socialni opori in visokem občutku krivde (Meyer idr., 2012; Armstrong
11
idr., 2014). Vedno več raziskav poroča tudi o funkcionalnem odnosu med PTSM in prekomernim uživanjem alkohola, pri čemer je alkohol blažilno sredstvo za stres, ki ga prinašajo simptomi PTSM. Vzpostavljena je jasna komorbidnost med PTSM in odvisnostjo od alkohola (Lebeaut idr., 2020). Tudi Kim idr. (2018) poročajo o tem, da izpostavljenost travmatičnemu dogodku vpliva na odvisnost od alkohola indirektno, prek potencialnega pojava PTSM pri posamezniku. Alkohola posamezniki s PTSM ne uporabljajo samo kot sredstvo za uravnavanje negativnih čustev, temveč tudi kot sredstvo za doseganje želenih čustvenih stanj in spodbujanje socialnih interakcij (Lebeaut idr., 2018). S prekomernim pitjem alkohola in psihološkim distresom se med drugim pomembno povezujejo motnje spanja (Vargas de Barros idr., 2012). Uživanje alkohola pred spanjem zniža kvaliteto spanja in vodi v izčrpanost naslednji dan. Celo zmerno pitje lahko poviša pogostost obstruktivne spalne apneje (Noal idr., 2008). Zaposleni, ki so izpostavljeni več negativnim življenjskim dogodkom, so poročali o večji izčrpanosti (Witteven idr., 2010), nespečnost pa vpliva na splošni optimizem, kar se odraža v slabši prognozi pri spoprijemanju s psihološkimi problemi in motnjami (Sing in Wong, 2011).
Varovalni dejavniki Rezilientnost
Rezilientnost lahko opredelimo kot sposobnost učinkovitega prilagajanja stresnim situacijam ter soočanja in spoprijemanja z njimi (Fletcher in Sarkar, 2013). Posamezniki z visoko izraženo rezilientnostjo navadno poročajo o intenzivnih pozitivnih čustvih, višjem nivoju notranjega lokusa kontrole ter boljšem fizičnem in duševnem zdravju (Bonanno, 2004;
Burns in Anstey, 2010). Ključna značilnost, ki karakterizira rezilientne posameznike, je fleksibilnost pri uporabi raznolikih zunanjih in notranjih zaščitnih virov ob spoprijemanju s stresom in življenjskimi dogodki. Te vire lahko delimo na psihološke in dispozicijske lastnosti posameznika, družinsko podporo in kohezivnost ter na zunanje podporne sisteme. To so najpomembnejše determinante zdravega prilagajanja na dolgoročne stresne okoliščine (Friborg idr., 2003). Med pozitivne psihološke lastnosti spadajo notranji lokus kontrole, prosocialno vedenje in empatija. Rezilientne osebe imajo pozitivno samopodobo, optimističen pogled na prihodnost, so bolj samozavestne in sposobne organizacije lastnega življenja (Clausen, 1993). Pozitivne karakteristike teh oseb vplivajo na bolj podporne odnose z družino in prijatelji, kar jim prinaša več virov socialne opore (Friborg idr. 2003). Interakcija virov in recipročnost v odnosih z okoljem kažeta, da je rezilientnost kompleksen in večdimenzionalni konstrukt, ki posamezniku omogoča, da se s pomočjo raznolikih podpornih sistemov lažje spoprijema s stresom.
Na področju raziskovanja odziva na travmo je postalo skoraj aksiomatsko, da imajo zaradi narave svojega dela prvi posredovalci oziroma zaposleni v službah nujne pomoči močno povišano tveganje za potravmatsko stresno motnjo in sorodne psihološke ali psihiatrične motnje. Medtem ko veliko raziskav poroča o višji prevalenci teh motenj v populaciji prvih posredovalcev, so nekateri raziskovalci ugotovili, da so ti hkrati nenavadno visoko rezilientni (Gist in Woodall, 2000). Taylor (1991) je prvi raziskovalec, ki je rezilientnost začel pojmovati kot lastnost, ki se razvija. V svojem raziskovanju kognitivnega prilagajanja na stres je zavzel salutogeno perspektivo. Neobičajni grožnji ali stresorju tako še vedno daje unikaten pomen in vpliv, hkrati pa brani staro modrost, da ravno stiske človeku nudijo izziv za gradnjo karakterja in rezilientnosti. Izpostavljenost kritičnim dogodkom je bistvo gasilskega dela in za večino zaposlenih ne pomeni grožnje, temveč izziv, v katerem posameznik preizkuša spretnosti, ki so bistvene za njegovo profesionalno identiteto. Organizacija je odgovorna za to, da so zaposleni
12
primerno izurjeni, opremljeni in pripravljeni za učinkovit odziv, posameznikove individualne odločitve, dejanja, vzorci spoprijemanja in odzivi pa prav tako determinirajo njegovo prilagajanje na situacije. Na rezilientnost lahko vplivajo odnosi in socialna podpora na delovnem mestu ter odobravanje in kolegialnost nadrejenih, saj predstavljajo pomemben del virov za spoprijemanje (Barnabe in Botia, 2015).
Rezilientnost se je v raziskavi z gasilci statistično značilno negativno povezovala s simptomi potravmatskega stresa ter se izkazala kot pomemben napovednik kvalitete spanja (Straud idr., 2018) in kot pomemben mediator razvoja odvisnosti od alkohola (Kim idr., 2018).
Gasilci, ki so izkazali višji nivo rezilientnosti, so doživljali manj posrednih in neposrednih stresnih posledic kot tisti z nižjo rezilientnostjo, čeprav so v obeh skupinah zaznali enake stopnje stresa(Lee idr. 2014). Rezilientnost je namreč povezana s kognitivno oceno stresorjev, kar vpliva na posledice, ki jih ti stresorji prinašajo. Oginska-Bulik in Kobylarczyk (2016) poročata, da se rezilientnost pozitivno povezuje z zaznavo stresorja kot izziva in negativno z zaznavo stresorja kot grožnje ali izgube. Gasilci so torej nagnjeni k temu, da doživete stresorje sprejmejo kot izziv.
Občutljivost na anksioznost
Koncept občutljivosti na anksioznost je osrednja komponenta teorije pričakovanja anksioznosti (Sandin idr., 1996). Reiss in McNally (1985) jo opišeta kot spremenljivko razlike med posamezniki, ki jo definira pretiran strah pred anksioznostjo in z njo povezanimi občutki, ki so posledica prepričanja, da občutek tesnobe povzroča bolezen, sramoto ali dodatno anksioznost (Sandin idr., 1996). Posameznik misli, da bodo posledice teh občutkov katastrofične. Občutljivost na anksioznost sestavlja splošen strah pred anksioznim vznemirjenjem in tri poddimenzije, ki se nanašajo na specifične kognitivne, telesne in socialne skrbi, povezane s simptomi anksioznosti. Kognitivna poddimenzija občutljivosti na anksioznost se kaže v tem, da posameznik, na primer, simptome tesnobe razume kot znak, da bo 'znorel', telesna zaskrbljenost se kaže v tem, da posameznik stiskanje v želodcu interpretira kot znak hude bolezni ali bližnje smrti, socialna zaskrbljenost pa se povezuje z oceno, da bo posameznika zaradi najmanjšega znaka anksioznosti (na primer potenja ali zardevanja) družba ocenila negativno (Boffa idr., 2018). Občutljivost na anksioznost je dispozicijski konstrukt, ki je konceptualno in empirično drugačen od anksioznosti kot lastnosti. Občutljivost na anksioznost namreč pomeni nagnjenost k prestrašenemu odzivu na simptome anksioznosti, anksioznost kot lastnost pa pomeni nagnjenje k prestrašenemu odzivu na vse stresorje (Sandin idr., 1996).
Občutljivost na anksioznost je povezana z vzpostavitvijo simptomov PTSM, vendar se od motnje kvalitativno razlikuje. Povišana občutljivost na anksioznost je vključena v razvoj in vzdrževanje PTSM, obratno pa tudi PTSM zvišuje občutljivost na anksioznost (Stanley idr.
2017). Prav tako je povezana z motivi za pitje, na primer pitje kot način spoprijemanja s stresom ali pitje kot oblika konformnosti (želja po asimilaciji). Raziskave o direktni povezanosti anksioznosti s tveganim pitjem dajejo kontradiktorne rezultate, zato raziskovalci sklepajo, da je s pitjem povezana indirektno, prek motivov (Lebeaut idr., 2020; Novak idr. 2003). Nekatere študije, izvedene v populaciji gasilcev, poročajo, da je občutljivost na anksioznost tudi eden izmed najbolj robustnih napovednikov tveganja za samomor (Stanley idr., 2017).
Demografske in osebnostne značilnosti gasilcev
Starost in dolžina opravljanja dela poklicnega gasilca sta pomembna dejavnika pri doživljanju in zaznavanju stresa, zgrajeni rezilientnosti in vplivu stresorjev na duševno zdravje.
13
Ugotovitve o vplivu dolžine gasilskega staža niso enoznačne. Dolžina je lahko varovalni dejavnik ali dejavnik tveganja za pojav težav z duševnim zdravjem. Guidotti in Clough (1992) sta, na primer, ugotovila, da se dolžina gasilskega staža negativno povezuje z motnjami spanja.
Po njunem mnenju se delavec navadi na pogoje dela in ustvari mehanizme spoprijemanja, ki so prilagojeni na raznolike situacije, ki jim je izpostavljen. Poleg tega se lahko izogiba najbolj ogrožajočim situacijam, kar znižuje stres. Podobne rezultate so dobili tudi Vargas de Barros idr. (2012). Medtem Chamberlin in Green (2010) pravita, da starejši gasilci poročajo o višjem psihološkem distresu. Višja starost oziroma izkušenost je bila večkrat identificirana kot pomemben dejavnik tveganja za višji potravmatski stres, saj starejši običajno doživijo več kritičnih dogodkov (Chamberlin in Green, 2010). Tamrakar idr. (2020) so ugotovili, da so strokovno psihološko pomoč v največji meri iskali samski gasilci z daljšo delovno dobo. Kot varovalni dejavnik se je torej izkazalo tudi partnerstvo. Poročeni ljudje so bolj zdravi in srečni, občutijo manj stresa in so na posledice stresa bolj odporni (Cochrane, 1988, v Tamrakar idr., 2020). Tamrakar idr. (2020) poročajo, da so gasilci, ki so iskali podporo v partnerskem odnosu, zaužili najmanj alkohola, nasprotno pa so gasilci, ki so iskali pomoč pri kolegih, zaužili največ alkohola. Podobno sta ugotovila tudi Piazza in Gardner (2014) v svoji raziskavi o prekomernem pitju alkohola, v kateri se je nižja starost pokazala kot statistično značilen napovednik prekomernega pitja (ang. binge drinking).
Raziskovalni problem
Na podlagi prebrane literature sem zastavila naslednja raziskovalna vprašanja:
RV1 Kakšna je subjektivna ocena obremenjenosti s stresom in izbranih pokazateljev težav z duševnim zdravjem med slovenskimi poklicnimi gasilci?
V raziskavi sem želela pridobiti oceno subjektivne obremenjenosti in objektivne obremenjenosti, ki jo predstavlja število doživetih stresnih situacij. Zanimalo me je, v kolikšni meri so pri slovenskih poklicnih gasilcih prisotni stres in težave v duševnem zdravju. Pri tem sem se osredotočila na pogoste težave, o katerih poročajo raziskave, kot so motnje spanja, prekomerno uživanje alkohola in potravmatska stresna simptomatika. Zanimalo me je tudi, kako pogosto se pri posameznikih hkrati pojavljata dva ali več pokazateljev težav v duševnem zdravju.
RV2 Kako izraženi so varovalni dejavniki pri gasilcih?
Raziskave poročajo o visoki rezilientnosti pri gasilcih (Gist, 2007), ki je pomemben varovalni dejavnik pri soočanju s stresom. Zanimalo me je, ali je rezilientnost varovalni dejavnik tudi pri slovenskih poklicnih gasilcih, saj se morajo zaradi narave dela stalno in fleksibilno spoprijemati s stresorji. Kot drugi varovalni dejavnik me zanima občutljivost na anksioznost. Nizka občutljivost na anksioznost posameznika namreč varuje pred preveliko občutljivostjo na neprijetne občutke, ki so posledica stresnih okoliščin in dogodkov. Ker se povezuje predvsem s PTSM, jo bom obravnavala v tem kontekstu.
RV3 Kakšne so lastnosti bolj ranljive podskupine gasilcev?
Na podlagi mer stresa in rezilientnosti sem definirala bolj ranljivo skupino posameznikov.
V skupino bodo uvrščeni posamezniki, ki bodo poročali o višji ravni občutenega stresa in nižji rezilientnosti. Zanima me, kakšne so druge demografske in psihološke lastnosti te skupine v primerjavi s preostalimi posamezniki.
14
Poleg tega sem na podlagi preteklih raziskav želela preveriti nekaj hipotez. Predpostavila sem naslednje:
H1: Pokazatelji duševnega zdravja bodo statistično značilno pozitivno povezani med seboj.
Raziskave poročajo o pogosti vzajemni povezanosti različnih težav na področju duševnega zdravja. Različne težave se lahko med seboj vzdržujejo in na ta način krhajo posameznikovo zdravje, kar se kaže v novih pridruženih težavah. Predvidevam, da bodo zaradi sopojavnosti pokazatelji slabšega duševnega zdravja med seboj statistično značilno povezani.
H2: Rezilientnost, subjektivno zaznan poklicni stres in dolžina gasilskega poklicnega staža bodo statistično značilni napovedniki težav v duševnem zdravju (prekomerno pitje alkohola in težave s spanjem).
Ti trije dejavniki so se v literaturi izkazali kot pomembni napovedniki težav, povezanih s stresom. Rezilientnost je pomembna lastnost za spoprijemanje s stresom, zato predvidevam, da se bodo bolj rezilientni posamezniki s stresom soočali bolj učinkovito. Posledično bodo na merjenih področjih imeli manj težav z duševnim zdravjem. Posamezniki, ki so s stresom bolj obremenjeni, imajo več težav z zdravjem, tako duševnim kot telesnim, zato predvidevam, da bo višja ocena zaznanega poklicnega stresa napovedovala višjo prisotnost težav, povezanih s stresom. Dolžina poklicnega staža se je običajno izkazala za enega izmed napovednikov, vendar ne vedno v isti smeri.
H3: Rezilientnost, subjektivno zaznan poklicni stres, občutljivost na anksioznost in dolžina poklicnega staža bodo statistično značilni napovedniki PTSM in količine težav, prisotnih v duševnem zdravju.
Za razvoj potravmatske stresne motnje je po mnenju raziskovalcev pomembna subjektivna ocena stresa, zato predvidevam, da bodo gasilci, ki bodo izrazili visoko oceno obremenjenosti s poklicnim stresom, bolj verjetno kazali simptome potravmatskega stresa.
Ker je rezilientnost eden izmed glavnih varovalnih dejavnikov, ki vpliva na posameznikovo uspešnost soočanja s stresom, predvidevam, da bo višja rezilientnost negativno napovedovala simptome PTSM. Za razvoj in vzdrževanje je po ugotovitvah nekaterih avtorjev pomembna tudi občutljivost na anksioznost, zato jo bom dodala kot napovednik v model logistične regresije. V model bom dodala tudi dolžino poklicnega staža, saj je za dlje zaposlene gasilce več možnosti, da so v svoji karieri doživeli enega ali več travmatičnih dogodkov.
Tuji avtorji omenjajo visoko sopojavnost problemov pri posameznikih, ki so visoko stresno obremenjeni in se s stresom ne spoprijemajo na učinkovit način. Predvidevam, da se bo posameznik z nizko rezilientnostjo slabše soočal s stresnimi situacijami, kar bo pri njem povzročilo še več stresa in z njim povezanih težav. Stresna obremenjenost in višina posameznikove rezilientnosti bosta torej dobro napovedovali, koliko negativnih pokazateljev duševnega zdravja je prisotnih pri posamezniku.
15
Metoda
Udeleženci
V raziskavi je sodelovalo 327 slovenskih poklicnih gasilcev iz 13 slovenskih teritorialnih poklicnih gasilskih enot. Po začetnem pregledu podatkov smo iz vzorca izločili tri udeležence, saj so izpustili skoraj vse odgovore (izpolnjeni so bili le demografski podatki), in naknadno še 11 udeležencev, ki so izpustili pet ali več vprašalnikov od sedmih. Nihče od preostalih udeležencev ni izpustil več kot dveh vprašalnikov. Pri opisnih statistikah sem upoštevala celoten vzorec udeležencev, ki so izpolnili določen vprašalnik, pri ostalih statističnih analizah pa sem iz vzorca izločila udeležence, ki jim je manjkal podatek, pomemben za analizo. Končni vzorec v statističnih analizah posameznih vprašalnikov je sestavljalo 311 gasilcev, od tega 310 moških.
V tabeli 1 je prikazan pregled udeležencev glede na gasilske enote.
Tabela 1
Število udeležencev glede na gasilske enote.
Gasilska enota f %
CZR Domžale 28 9,0
GARS Jesenice 24 7,7
GARS Kranj 11 3,5
GB Koper 37 11,9
GB Maribor 19 6,1
GB Ljubljana 83 26,7
GRC Ajdovščina 8 2,6
GRC Novo mesto 2 0,6
KGZ Ravne na Koroškem 10 3,2
GE Nova Gorica 25 8,0
PGE Celje 14 4,5
PGE Krško 30 9,6
ZGRS Sežana 9 2,9
Neopredeljen 11 3,5
Skupaj 311 100,0
Največ udeležencev je bilo iz Gasilske brigade Ljubljana, najmanj pa iz GRC Novo mesto.
11 udeležencev v spletni anketi ni opredelilo enote, v kateri so zaposleni. Povprečna starost udeležencev je bila 36,6 let (SD = 8,5), povprečna dolžina staža poklicnega gasilca pa 12,9 let (SD = 8,3).
267 udeležencev (85,9 %) je poročalo, da so v zvezi oziroma poročeni, 33 (10,6 %) je samskih, osem (2,6 %) ločenih in dva (0,6 %) ovdovela. Eden svojega trenutnega statusa ni opredelil. Tega smo izločili iz analiz, v katerih so bili pomembni podatki o trenutnem statusu.
Nekateri vprašalniki niso bili izpolnjeni v celoti. Osebe, ki niso zadostno izpolnile enega izmed vprašalnikov, sem izločila iz analiz, v katerih so bili potrebni podatki s tega vprašalnika.
V končnem vzorcu podatka o starosti ni navedlo pet oseb, podatka o dolžini gasilskega staža ni navedla ena oseba, vprašalnika PSQI niso izpolnile štiri osebe, podatka na vprašalniku ASI ni
16
navedlo sedem oseb, vprašalnika SOOS-14 ni izpolnilo deset oseb, vprašalnika TSQ osem oseb, vprašalnika RSA pa 11 oseb. Osebam, ki so imele na vprašalnikih Likertovega tipa največ dva manjkajoča odgovora, sem manjkajoči podatek vstavila z enkratnim vstavljanjem. Vrednost vsakega manjkajočega podatka sem ocenila tako, da sem izračunala aritmetično sredino njegovih prejšnjih odgovorov na tem vprašalniku.
Pripomočki
Na začetku sklopa vprašalnikov smo pridobili osnovne demografske podatke. Posamezniki so navedli podatke o svojem spolu, starosti, dolžini opravljanja dela poklicnega gasilca (v letih), trenutnem zakonskem statusu in o uresničeni ali želeni nameri za pogovor o svojih morebitnih duševnih težavah s sodelavcem ali strokovnjakom s področja duševnega zdravja. Raziskava je bila osredotočena na specifično populacijo, zato smo pri merah stresa uporabili tudi gasilcem prilagojeno lestvico možnih travmatičnih dogodkov pri delu. Ker nismo našli ustrezne dostopne lestvice za mero stresa v zasebnem življenju, smo poleg lestvice možnih travmatičnih dogodkov uporabili še kratko lestvico visoko stresnih dogodkov v zasebnem življenju, ki smo jo izdelali na podlagi literature. Za mero stresa na delovnem mestu smo prevedli in uporabili lestvico SOOS-14.
Uporabili smo naslednje vprašalnike:
Vprašalnik o stopnji tveganosti pitja alkohola – jedrnata oblika (AUDIT-C)
Za oceno stopnje tveganega pitja v populaciji poklicnih gasilcev smo uporabili kratko obliko samoocenjevalnega Vprašalnika o stopnji tveganosti pitja (The Alcohol Use Disorders Identification Test – concise – AUDIT-C, Bush idr., 1998), ki služi kot hiter presejalni test za identifikacijo prekomernega pitja. Njegova občutljivost je primerljiva z daljšo obliko AUDIT. V slovenščino je prevedena in prirejena originalna različica vprašalnika AUDIT (Kolšek idr., 2013), za potrebe naše raziskave pa smo iz prevoda vzeli le prva tri vprašanja, ki sestavljajo skrajšano različico AUDIT-C. Ta sestoji iz treh postavk in ocenjuje količino, pogostost in epizodično pitje alkohola. Posameznik lahko na vprašalniku zbere od 0 do 12 točk, s tem da 0 točk pomeni, da nikoli ne pije. Kritično mejo za oceno tveganega pitja smo glede na priporočila avtorjev vprašalnika in drugih raziskav postavili na 5 ali več točk (Kyung idr., 2004; Bush idr., 1998).
Vprašalnik za oceno travmatičnih dogodkov (TSQ)
Za oceno prisotnosti potravmatske stresne simptomatike med gasilci smo uporabili Vprašalnik za oceno travmatičnih dogodkov (The Trauma Screening Questionnaire – TSQ, Brewin idr., 2002). TSQ je samoocenjevalni vprašalnik, namenjen ocenjevanju prisotnosti posledic travmatičnega dogodka. Vsebuje deset postavk, ki so opisi simptomov potravmatske stresne motnje. Udeleženci pri posamezni postavki označijo »DA« v primeru, da so pri sebi v zadnjem tednu določen simptom zaznali vsaj dvakrat, v nasprotnem primeru označijo »NE«.
Uporablja se kot presejalni test. Izid vprašalnika je »pozitiven«, če posameznik poroča o prisotnosti šestih ali več simptomov. Vprašalnik pri opisih simptomov vsebinsko sledi diagnostičnim kriterijem DSM-5 za PTSM. Avtorji vprašalnika poročajo o ustrezni občutljivosti (0,76–0,86), specifičnosti (0,93–0,97) in splošni učinkovitosti (0,90–0,92) pri kritični vrednosti 6 (Brewin idr., 2002). Psihometrične lastnosti vprašalnika v slovenski različici so v prilogi 3.
17 Pittsburški vprašalnik kvalitete spanja (PSQI)
Za oceno prisotnih motenj spanja smo uporabili Pitsburški vprašalnik kvalitete spanja (Pittsburgh Sleep Quality Index – PSQI, Buysse idr, 1989). Lestvico je za uporabo v slovenskem prostoru prevedla in priredila Košir (2021). Gre za samoocenjevalni vprašalnik, ki meri kakovost in vzorce spanja. Sestavljen je iz 19 postavk, ki tvorijo sedem kompozitnih skorov (1) subjektivna kakovost spanja, 2) latenca uspavanja, 3) trajanje spanja, 4) učinkovitost spanja, 5) motnje spanja, 6) uporaba zdravil za spanje in 7) dnevna neučinkovitost). Vprašalnik ima še pet dodatnih postavk, ki v proces vrednotenja niso vključene. Posameznik odgovarja na štiristopenjski Likertovi lestvici od 0 do 3. Seštevek točk na kompozitnih skorih tvori skupen rezultat vprašalnika PSQI, ki se giblje med 0 in 21 točkami. Vsota 0 kaže na popolno odsotnost težav, vsota 21 pa na prisotnost težav na vseh področjih kakovosti spanja. Avtor vprašalnika je kot mejno vrednost v validacijski študiji predlagal vrednost 5 (Buysse idr., 1989), kar je bilo potrjeno v kasnejših raziskavah (Curcio idr., 2013). Študije, izvedene na klinični populaciji, so kot mejno vrednost predlagale 7 ali 8 točk (Beck idr., 2004; Carpenter in Andrykowsky, 1998;
Zhang idr., 2020). Notranja zanesljivost znaša = 0,083, retestna pa r = 0,85, p < 0,01. Buysse idr. (1989) so v svoji študiji predlagali enofaktorski model vprašalnika, vendar več raziskav poroča o dvo- ali trifaktorski strukturi (Cole idr., 2006; Otte idr., 2015). V slovenski validaciji vprašalnika T. Košir (2021) poroča o zanesljivosti skupnega seštevka = 0,68, retestni zanesljivosti r = 0,71, p < 0,01, in primerni konstruktni veljavnosti. Vprašalnik, validiran v slovenskem prostoru, se prilega trifaktorski strukturi (zaznana kakovost spanja, učinkovitost spanja in dnevna neučinkovitost) z nadrednim faktorjem splošne kakovosti spanja.
Lestvica rezilientnosti za odrasle (RSO)
Za oceno rezilientnosti smo uporabili Lestvico rezilientnosti za odrasle (Resilience scale for Adults – RSO; Friborg idr., 2003). Lestvico je za uporabo v slovenskem prostoru prevedla Logar Zakrajšek (2018), ki jo je uporabila v svoji doktorski nalogi. Gre za samoocenjevalni vprašalnik, s katerim ocenjujemo stopnjo delovanja notranjih in zunanjih zaščitnih dejavnikov, ki pripomorejo k ugodnemu izidu ob soočanju s stresorji, ki prinašajo pomembno tveganje za duševno zdravje. Originalna lestvica ima visoko notranjo zanesljivost ( = 0,94) in retestno zanesljivost (r = 0,86, p < 0,01). Vključuje 33 postavk, ki sestavljajo šest podlestvic. Te se delijo na individualne dejavnike rezilientnosti (3) – zaznavanje sebe (ω = 0,89), načrtovana prihodnost (ω = 0,81) in strukturiran stil (ω = 0,86) – ter na mere funkcioniranja v socialnem okolju (3) – socialne kompetence (ω = 0,79), družinska kohezivnost (ω = 0,86) in socialni viri (ω = 0,94). Podlestvice dejavnikov rezilientnosti imajo ustrezno zanesljivost. Udeleženci odgovarjajo s pomočjo sedemstopenjskega semantičnega diferenciala, pri čemer se vsaka postavka zaključuje s pozitivnim ali negativnim atributom (Logar Zakrajšek, 2018).
Indeks občutljivosti na anksioznost (ASI)
Za oceno občutljivosti na anksioznost smo uporabili Vprašalnik občutljivosti na anksioznost (Anxiety sensitivity inventory – ASI; Peterson in Reiss, 1992). Lestvico je za uporabo v slovenskem prostoru prevedla S. Lidjan (2015), ki jo je uporabila v svoji magistrski nalogi. Indeks je zasnovan kot samoocenjevalni vprašalnik, ki meri splošno občutljivost na anksioznost in ga sestavljajo tri podlestvice, ki merijo občutljivost na anksioznost na psihološkem, telesnem in socialnem nivoju. V evropski validacijski študiji se je izkazalo, da je
18
vprašalnik notranje visoko zanesljiv = 0,91 ter da indeks ločuje med občutljivostjo na anksioznost in anksioznostjo kot lastnostjo, podatki pa se bolj prilegajo enofaktorski strukturi (Sandin idr., 1996). Sestavljen je iz 16 postavk, na katere odgovarjamo s pomočjo petstopenjske Likertove lestvice. Notranja zanesljivost prevedenega vprašalnika je ustrezna,
= 0,88 (Lidjan, 2015).
Lestvica virov poklicnega stresa-14 (SOOS-14)
Za oceno poklicnega stresa smo uporabili skrajšano obliko Lestvice poklicnega stresa (The Sources of Occupational Stress-14 scale; SOOS-14; Kimbrel idr., 2011). Nanaša se na zaznani stres na delovnem mestu glede na različne izvore stresorjev. Skrajšana verzija ima 14 postavk, po eno postavko za vsak faktor originalne različice lestvice. Iz originalne lestvice je izpuščen faktor stresa zaradi druge službe, dodana pa je postavka, ki naj bi merila splošen stres.
Postavke glede na vsebino merijo 1) slabe zdravstvene navade, 2) diskriminacijo, 3) organizacijske/delovne konflikte, 4) finančne skrbi, 5) pomanjkanje nadzora, 6) zaskrbljenost zaradi poklicnih veščin, 7) pretekle kritične dogodke, 8) splošen stres, 9) dolgčas/rutino, 10) podstandardno opremo/zaposlene, 11) konflikte s sodelavci, 12) motnje spanja, 13) družinske probleme in 14) skrbi glede lastne varnosti. Lestvica vključuje 14 postavk, na katere posameznik odgovarja na petstopenjski Likertovi lestvici (1 – ni stresno do 5 – zelo stresno).
Skrajšana oblika ima ustrezno notranjo zanesljivost ( = 0,86; Kimbrel idr., 2011) in retestno zanesljivost (r = 0,51, p < 0,001; Kimbrel idr., 2015). Skrajšana oblika se dobro prilega enofaktorski rešitvi (χ2 (77) = 113,2, p = 0,005; RMSEA = 0,054; SRMR = 0,064; CFI = 0,906;
Kimbrel idr., 2011). Psihometrične lastnosti slovenske različice testa so v Prilogi 1.
Lestvica kritičnih dogodkov v poklicnem in zasebnem življenju
Lestvico smo sestavili na podlagi navedb gasilcev o tem, kaj so zanje zahtevnejše nesreče (Lavrač in Štirn, 2016; Debeljak, 2018; Terdič, 2008), in stresnih dogodkov v zasebnem življenju (Dohrenwend, 2006). Lestvici sta predstavljeni v Prilogi 2.
Postopek
Raziskava je potekala v okviru projekta Psihosocialno tveganje za razvoj sprememb pri gasilcih v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Sklop vprašalnikov smo izbrali na podlagi prebrane literature. Lestvice, ki smo jih sestavili sami, sta pred uporabo pregledala mentor in vodja projekta. Za uporabo in priredbo vprašalnika SOOS-14 v slovenskem prostoru smo po elektronski pošti pridobili soglasje avtorjev. Vprašalnike smo prevedli po postopku vzvratnega prevoda. Poleg mene in druge sodelujoče študentke psihologije je vprašalnik prevedel še magister prevajanja.
Pred začetkom izvedbe raziskave smo pridobili soglasje komisije za etiko FF UL (št. vloge 214-2021; glej Prilogo 4)
Pridobivanje udeležencev se je začelo, ko je Uprava RS za zaščito in reševanje poslala dopis na vse slovenske poklicne gasilske enote, s čimer so bile enote seznanjene z raziskavo in povabljene k sodelovanju. V raziskavi so bile pripravljene sodelovati vse gasilske enote. Z vsako enoto smo se posebej pogovorili o poteku aplikacije merskih pripomočkov ter načinu in zagotavljanju upoštevanja preventive zaradi epidemije. S poveljniki oziroma direktorji posameznih enot smo izvedli pogovor o organizaciji in izvedbi raziskave. Način aplikacije smo prilagodili gasilskim enotam in njihovemu delu, tako da so nekateri udeleženci izpolnjevali
19
vprašalnike po metodi papir-svinčnik (CZR Domžale, GB Ljubljana, GARS Kranj), nekateri pa prek spletnega programa 1ka (GARS Jesenice, GRC Novo mesto). V času epidemije COVID-19 je potekalo tedensko izmensko delo, zato sem enote CZR Domžale, GB Ljubljana in GARS Kranj, ki so reševale po metodi papir-svinčnik, obiskala dvakrat ali štirikrat. V GB Ljubljana, GARS Kranj in CZR Domžale je v eni izmed izmen aplikacijo vprašalnikov izvedel direktor oziroma poveljnik enote. Zaradi specifične oblike dela (večinoma terensko delo in požarne straže) sem se z enoto GRS Jesenice in GRC Novo mesto dogovorila za spletno reševanje vprašalnikov prek portala 1ka. Pri tem so mi pomagali direktorji oziroma poveljniki, ki so posredovali spletni naslov ankete zaposlenim. Pri aplikaciji papir-svinčnik smo na začetku vsem udeležencem posredovali pisno soglasje o sodelovanju v raziskavi, v katerem sta bila razložena namen raziskave ter način obdelave in uporabe podatkov. Od udeležencev smo nato zbrali podpisana soglasja in jih shranili v posebni mapi, da smo zagotovili anonimnost podatkov. Udeleženci, ki so vprašalnike reševali po spletu, so od svojih nadrejenih po e-pošti prejeli naše vabilo k sodelovanju, v katerem smo pojasnili namen raziskave in način uporabe podatkov. Soglasje so nato podali v spletni anketi s klikom na gumb »Strinjam se«. V nagovoru spletne ankete smo namreč še enkrat pojasnili namen zbiranja podatkov in prosili za soglasje. Izpolnjevanje je potekalo približno 25 minut, gasilci z dodatnimi vprašanji pa so se lahko med izpolnjevanjem oziroma po njem obrnili na vodjo projekta (po elektronski pošti ali prisotnega člana raziskovalne ekipe (osebno). Izpolnjevanje vprašalnikov je potekalo februarja, marca in aprila 2021. Za uporabo podatkov v magistrski nalogi sem pridobila dovoljenje vodje projekta (priloga 5).
V teku izpolnjevanja smo kontaktne osebe še dodatno kontaktirali z namenom spodbujanja k izpolnjevanju oziroma odpravljanja morebitnih nejasnosti, ki so se pojavljaje sproti. Ti stiki so potekali po e-pošti in telefonu.
Za odgovore na prvo in drugo raziskovalno vprašanje sem izračunala opisne statistike vzorca. Za tretje raziskovalno vprašanje sem definirala bolj ranljivo skupino na podlagi njihove ocene obremenjenosti s stresom in ocene rezilientnosti. V skupino sem vključila posameznike, ki so spadali v 10. ali nižji percentil glede na dosežek na lestvici rezilientnosti in hkrati v 90. ali višji percentil glede na dosežek na lestvici poklicnega stresa. V skupini sem izračunala opisne statistike in jih primerjala s skupino ostalih udeležencev.
Prvo hipotezo sem preverila z izračunom korelacije med dosežki na vprašalnikih. Za testiranje druge hipoteze sem izračunala dve logistični regresiji, v kateri sem vključila relevantne napovednike in jih postopoma izločala iz modela glede na njihovo moč napovedovanja. Enako sem naredila pri tretji hipotezi za kriterij PTSM. Za kriterijsko spremenljivko, količino težav, povezanih s stresom, sem izračunala ordinalno logistično regresijo. Osebe sem uvrstila v štiri skupine: v skupini 0 so bili udeleženci, ki na vprašalnikih PSQI, AUDIT-C in TSQ niso dosegli nobene kritične meje, v skupino 1 sem uvrstila osebe, ki so dosegle eno mejo, v skupino 2 osebe, ki so presegle dve kritični meji, v skupini 3 pa so bile osebe, ki so presegle vse kritične meje.
Rezultate sem obdelala v programu Excel ter v programu za statistično obdelavo podatkov R.
20
Rezultati
Opisne statistike
Pri izračunu števila stresnih dogodkov smo uporabili podatke vseh udeležencev, ki so rešili ta del vprašalnika (N = 322). V nadaljnjih analizah posameznih vprašalnikov je izpuščenih 11 posameznikov, ki niso odgovorili na druge vprašalnike.
V prvem raziskovalnem vprašanju me je zanimala obremenjenost s stresom in prisotnost pokazateljev težav v duševnem zdravju. Odgovor na vprašanje sem dobila z izračunom opisne statistike. Gasilci so poročali o pojavnosti in stresnosti različnih kritičnih dogodkov, ki so pogosto del delovnika. V tabeli 2 lahko vidimo delež gasilcev, ki se je že srečal z določenim kritičnim dogodkom, in povprečno oceno stresnosti dogodka, ki so jo ocenjevali na Likertovi lestvici od 1 do 5 (1 – ni stresno, 5 – izjemno stresno).
Tabela 2
Kritični dogodki na delovnem mestu in povprečna ocena stresnosti dogodka.
Kritični dogodek
Število
gasilcev % M
Ogroženo vaše življenje ali življenje sodelavca 225 69,8 3,4
Hujša poškodba vas ali vašega sodelavca 105 32,6 3,4
V nesreči udeležen kdo od bližnjih 102 31,7 3,5
V nesreči poškodovani otroci in mladostniki 260 80,7 3,6
Posredovanje pri poskusu samomora ali samomoru 255 79,2 2,9
Izpostavljenost skrajno nevarnim snovem 251 77,9 2,9
Oživljanje žrtve 282 87,6 3,1
Reševanje fizičnega nasilja ali spolne zlorabe 61 18,9 2,9
Drugo 5 1,6 4,2
Opombe: M = aritmetična sredina ocene stresnosti dogodka.
Posameznik je v povprečju doživel 4,8 kritičnih dogodkov, zapisanih na lestvici kritičnih dogodkov na delovnem mestu (SD = 1,8). Pod 'Drugo' so udeleženci navedli vožnjo na intervencijo, srčni infarkt, prizore izredno hudih in usodnih poškodb ter reševanje utopljencev.
V tabeli 3 lahko vidimo delež gasilcev, ki se je že srečal z določenim kritičnim dogodkom v zasebnem življenju, in povprečno oceno stresnosti dogodka, ki so jo prav tako ocenjevali na Likertovi lestvici od 1 do 5 (1 – ni stresno, 5 – izjemno stresno).
21 Tabela 3
Kritični dogodki v zasebnem življenju in povprečna ocena stresnosti dogodka.
Kritični dogodek
Število
gasilcev % M
Ločitev 54 16,8 3,6
Smrt bližnje osebe 262 81,4 3,6
Samomor bližnje osebe 50 15,5 3,6
Nezvestoba 68 21,1 3,5
Finančne težavea 62 48,1 2,8
Spolno nadlegovanjea 4 3,1 1,8
Drugo 3 0,9 4,7
Opombe: M = aritmetična sredina. aN = 129.
V povprečju so posamezniki poročali o 2,1 kritičnih dogodkih v zasebnem življenju (SD = 1,22). Pod 'Drugo' so udeleženci navedli rojstvo otroka in hudo bolezen bližnjega.
Posamezniki, ki so naštete dogodke ocenjevali kot bolj stresne (povprečna ocena stresnosti 4 ali več na Likertovi lestvici od 1 do 5, N = 59), se od posameznikov, ki so dogodke ocenjevali kot manj stresne (povprečna ocena stresnosti nižja od 4, N = 230), niso razlikovali glede na kvaliteto spanja, količino popitega alkohola, prisotnost potravmatskih simptomov ter višino izražene rezilientnosti in občutljivosti na anksioznost. V tabeli 4 lahko vidimo, da med njimi obstaja statistično značilna razlika v starosti, oceni obremenjenosti s poklicnim stresom in številu doživetih kritičnih dogodkov, kar sem preverila s t-testom za neodvisna vzorca. V tabeli 4 lahko vidimo, da med njimi obstaja statistično značilna razlika v starosti, oceni obremenjenosti s poklicnim stresom in številu doživetih kritičnih dogodkov, kar sem preverila s t-testom za neodvisna vzorca. Pri tem sem upoštevala Bonferronijev popravek p/n.
Homogenost varianc sem preverila s Fisherjevim F-testom, ki je potrdil homogenost v vseh treh primerih.
Tabela 4
Statistično značilne razlike med skupinama posameznikov z višjo in nižjo oceno stresnosti kritičnih dogodkov.
Višja ocena stresnostia Nižja ocena stresnostib F tc d
M SD M SD
Delovni staž
40,1 7,9 35,6 8,3 0,79 –4,01** 0,59
Število KD
7,2 2,1 6,2 2,4 1,29 –3,00* 0,44
SOOS-14 23,7 9,3 20,7 7,8 0,70 –2,51* 0,37
Opombe: KD = kritični dogodki. F = Fisherjev test homogenosti varianc. d = velikost učinka.
aN = 59. bN = 230. cdf = 287.
*p < 0,017. **p < 0,001.
