POKLICNE KOMPETENCE IN AKTIVNOSTI IZVAJALCEV V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE

(1)

ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC

IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE

POKLICNE KOMPETENCE IN AKTIVNOSTI IZVAJALCEV

V DEJAVNOSTI

ZDRAVSTVENE NEGE

(2)

Založnik:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana Maj, 2019

Urednika:

Monika Ažman, Jože Prestor Recenzentki:

prof. dr. (Republika Finska) Danica Železnik

red. prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica Člani delovne skupine – avtorji dokumenta:

asist. Jože Prestor, vodja Monika Ažman

Anita Prelec

Irena Buček Hajdarević Darinka Babič

Robertina Benkovič asist. mag. Branko Bregar doc. dr. Saša Kadivec Dragica Karadžić

mag. Klavdija Kobal Straus Zdenka Kramar

Branka Langerholc Barbara Možgan Ksenija Pirš

dr. Aleksandra Stjepanović Vračar Irena Šumak

Gabrijela Valenčič Katja Vrankar

POKLICNE KOMPETENCE IN AKTIVNOSTI

IZVAJALCEV V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=300312832

ISBN 978-961-273-212-7 (pdf)

(3)

K A Z A L O

1 PREDGOVOR . . . .15

1.1 PREGLED NASTAJANJA DOKUMENTOV O RAZMEJITVI DELA IZVAJALCEV V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE . . . .16

1.1.1 Razmejitev zdravstvene nege (1993) . . . .16

1.1.4 Delitev aktivnosti in kompetenc za posamezna strokovna področja od 2010–2014 . . . . .21

1.2 OBLIKOVANJE IN UPORABA DOKUMENTA POKLICNE KOMPETENCE IN AKTIVNOSTI IZVAJALCEV V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE 2017–2019 . . . .23

1.2.1 Izhodišča za oblikovanje novega dokumenta . . . .25

1.3 UPORABA DOKUMENTA V PRAKSI . . . .26

1.3.1 Ravni poklicnih kompetenc v praksi zdravstvene nege . . . .26

1.3.2 Neposredna in posredna zdravstvena nega . . . .28

1.3.3 Proces zdravstvene nege . . . .29

1.3.4 Načrtovanje, vrednotenje in ocena poklicne aktivnosti zdravstvene nege . . . .29

1.4 CILJI OBLIKOVANEGA DOKUMENTA . . . .30

2 POKLICNE KOMPETENCE IZVAJALCEV IN SODELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI . . . .31

2.1 POKLICNE KOMPETENCE BOLNIČARJEV-NEGOVALCEV . . . .31

2.1.1 Poklicne kompetence bolničarja-negovalca (po strokovnem izpitu) . . . .31

2.2 POKLICNE KOMPETENCE TEHNIKOV ZDRAVSTVENE NEGE . . . .31

2.2.1 Poklicne kompetence TZN (po strokovnem izpitu) . . . .31

2.3 POKLICNE KOMPETENCE DIPLOMIRANIH MEDICINSKIH SESTER . . . .32

2.3.1 Poklicne kompetence, pridobljene z diplomo na visokošolskem študiju zdravstvene nege. . . .32

2.3.1.1 Splošne kompetence nosilcev izvajalcev zdravstvene nege (povzeto po EFN) .36 2.3.1.2 Splošne kompetence s področja kulture, etike in vrednot . . . .37

2.3.1.3 Splošne kompetence s področja promocije zdravja in preventive, usmerjanja in poučevanja . . . .38

2.3.1.4 Splošne kompetence s področja sprejemanja odločitev . . . .38

(4)

2.3.1.5 Splošne kompetence s področja komunikacije in timskega dela . . . .39

2.3.1.6 Splošne kompetence s področja raziskovanja, razvoja in vodenja . . . .39

2.3.2 Specifične poklicne kompetence diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov . . . .40

2.4 POKLICNE KOMPETENCE SPECIALISTOV ZDRAVSTVENE NEGE . . . .40

2.4.1 Kompetence specialistov zdravstvene nege . . . .40

2.5 POKLICNE KOMPETENCE NAPREDNE ZDRAVSTVENE NEGE . . . .41

2.5.1 Kompetence napredne zdravstvene nege v Matriki EFN 3 + 1 . . . .41

2.6 OPREDELITEV SPECIFIČNIH POKLICNIH AKTIVNOSTI V DOKUMENTU . . . .42

2.6.1 Usposobljenost za zahtevnejše poklicne aktivnosti v zdravstveni negi, ki se pridobijo s kontinuiranim izobraževanjem in usposabljanjem . . . .42

3 POKLICNE AKTIVNOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE . . . .43

3.1 POKLICNE AKTIVNOSTI NOSILCEV ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA TEMELJNIH ŽIVLJENJSKIH POTREB . . . .43

3.1.1 Temeljna življenjska aktivnost dihanje in krvni obtok . . . .44

3.1.2 Temeljna življenjska aktivnost prehranjevanje in pitje . . . .45

3.1.3 Temeljna življenjska aktivnost izločanje in odvajanje . . . .45

3.1.4 Temeljna življenjska aktivnost gibanje in ustrezna lega . . . .46

3.1.5 Temeljna življenjska aktivnost spanje in počitek . . . .47

3.1.6 Temeljna življenjska aktivnost oblačenje in slačenje . . . .48

3.1.7 Temeljna življenjska aktivnost vzdrževanje normalne telesne temperature . . . .49

3.1.8 Temeljna življenjska aktivnost osebna higiena in urejenost . . . .50

3.1.9 Temeljna življenjska aktivnost zagotavljanje varnega okolja . . . .51

3.1.10 Temeljna življenjska aktivnost komunikacija in izražanje potreb, čustev . . . .52

3.1.11 Temeljna življenjska aktivnost izražanje duhovnih potreb . . . .53

3.1.12 Temeljna življenjska aktivnost delo in ustvarjalne zaposlitve . . . .54

3.1.13 Temeljna življenjska aktivnost razvedrilo in rekreacija . . . .54

3.1.14 Temeljna življenjska aktivnost učenje in skrb za lastno zdravje . . . .55

3.2 DRUGE POKLICNE AKTIVNOSTI NOSILCEV ZDRAVSTVENE NEGE . . . .56

K A Z A L O

(5)

3.2.1 Aktivnosti organizacije dela in razvoja stroke zdravstvene nege . . . .56

3.2.2 Aktivnosti vodenja kakovosti in zagotavljanja varnosti . . . .58

3.2.3 Aktivnosti preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom . . . .59

3.2.4 Aktivnosti psihične in fizične priprave pacientov . . . .60

3.2.5 Aktivnosti priprave in dajanja zdravil, učinkovin, krvi in krvnih pripravkov . . . .61

3.2.6 Aktivnosti diagnostično-terapevtskih posegov . . . .63

3.3 POKLICNE AKTIVNOSTI TEHNIKOV ZDRAVSTVENE NEGE NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA TEMELJNIH ŽIVLJENJSKIH POTREB . . . .65

3.3.1 Pomoč pacientu pri dihanju . . . .66

3.3.2 Pomoč pacientu pri prehranjevanju in pitju . . . .66

3.3.3 Pomoč pacientu pri izločanju in odvajanju . . . .67

3.3.4 Pomoč pacientu pri gibanju in ustrezni legi . . . .67

3.3.5 Pomoč pacientu pri spanju in počitku . . . .68

3.3.6 Pomoč pacientu pri izbiri oblačil, pri oblačenju in slačenju . . . .68

3.3.7 Pomoč pacientu pri vzdrževanju normalne telesne temperature . . . .69

3.3.8 Pomoč pacientu pri osebni higieni in urejenosti . . . .69

3.3.9 Pomoč pacientu pri zagotavljanju varnega okolja . . . .70

3.3.10 Pomoč pacientu pri komunikaciji in izražanju potreb, čustev . . . .71

3.3.11 Pomoč pacientu pri izražanju duhovnih potreb . . . .71

3.3.12 Pomoč pacientu pri delu ali ustvarjalni zaposlitvi . . . .72

3.3.13 Pomoč pacientu pri razvedrilu in rekreaciji . . . .72

3.3.14 Pomoč pacientu pri učenju in skrbi za lastno zdravje . . . .73

3.4 DRUGE POKLICNE AKTIVNOSTI TEHNIKOV ZDRAVSTVENE NEGE . . . .74

3.4.1 Aktivnosti organizacije dela in razvoja stroke zdravstvene nege . . . .74

K A Z A L O

(6)

3.4.5 Aktivnosti priprave in dajanja zdravil, učinkovin, krvi in krvnih pripravkov . . . .76

3.5 POKLICNE AKTIVNOSTI BOLNIČARJEV-NEGOVALCEV V ZDRAVSTVENI NEGI NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA TEMELJNIH ŽIVLJENJSKIH POTREB . . . .78

3.5.1 Pomoč pacientu pri dihanju . . . .79

3.5.2 Pomoč pacientu pri prehranjevanju in pitju . . . .79

3.5.3 Pomoč pacientu pri izločanju in odvajanju . . . .79

3.5.4 Pomoč pacientu pri gibanju in ustrezni legi . . . .80

3.5.5 Pomoč pacientu pri spanju in počitku . . . .80

3.5.6 Pomoč pacientu pri oblačenju in slačenju . . . .80

3.5.7 Pomoč pacientu pri vzdrževanju normalne telesne temperature . . . .81

3.5.8 Pomoč pacientu pri osebni higieni in urejenosti . . . .81

3.5.9 Pomoč pacientu pri zagotavljanju varnega okolja . . . .81

3.5.10 Pomoč pacientu pri komunikaciji in izražanju potreb, čustev . . . .82

3.5.11 Pomoč pacientu pri izražanju duhovnih potreb . . . .82

3.5.12 Pomoč pacientu pri delu in ustvarjalni zaposlitvi . . . .82

3.5.13 Pomoč pacientu pri razvedrilu in rekreaciji . . . .83

3.5.14 Pomoč pacientu pri učenju in skrbi za lastno zdravje . . . .83

3.6 DRUGE POKLICNE AKTIVNOSTI BOLNIČARJEV-NEGOVALCEV V ZDRAVSTVENI NEGI . . .83

3.6.1 Aktivnosti organizacije dela in razvoja stroke . . . .83

4 ZAKLJUČEK . . . .86

5 LITERATURA . . . .88

K A Z A L O

(7)

Postopek sprejema dokumenta Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17, v nadaljnjem besedilu: ZZDej-K), ki je bil sprejet 19. 9. 2017, začel pa je veljati 17. 12. 2017, v prehodnem 38. členu ureja priznavanje kompetenc srednjih medicinskih sester za delo na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, ki so jih srednje medicinske sestre pridobile z večletnim izvajanjem aktivnosti in kompetenc na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre.

Z namenom razmejitve poklicnih kompetenc in aktivnosti v zdravstveni negi med različnimi poklicnimi skupina- mi izvajalcev zdravstvene nege je zakon naložil Razširjenemu strokovnemu kolegiju za zdravstveno in babiško nego (v nadaljnjem besedilu: RSKZBN) in Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zbornica – Zveza) pripravo dokumenta prenovljenih poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni negi.

ZZDej-K v četrtem odstavku 38. člena namreč določa, da RSKZBN v sodelovanju z Zbornico – Zvezo in s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje, sprejme prenovljene poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni negi najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, to je najkasneje do 17. 3. 2018.

Skladno z navedenimi roki je Upravni odbor Zbornice – Zveze na 21. redni seji, ki je potekala 6. 2. 2018, s sklepom št. 327/21 UO sprejel dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege.

RSKZBN je dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege sprejel na svoji 1. izredni seji in 7. korespondenčni seji na podlagi sklepov 01a/01IZS-2018 in 01a/07KS-2018 z dne 12. 3. 2018.

Dokument je bil skladno z določili 38. člena ZZDej-K v roku posredovan Ministrstvu za zdravje, ki pa k dokumentu ni podalo soglasja.

Zdravstveni svet Republike Slovenije je na seji št. 3/2018 dne 6. 6. 2018 obravnaval dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege ter je na korespondenčni seji med 8. 6. 2018 in 13. 6. 2018 sprejel sklep, da Zdravstveni svet priporoča Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije, da poda soglasje k dokumentu Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege.

Čeprav imata priprava in sprejetje dokumenta prenovljenih poklicnih kompetenc in aktivnosti v zdravstveni negi pravno podlago v zakonu in bi dokument moral biti sprejet skladno z zakonskimi roki, so se navkljub prizade- vanjem Zbornice – Zveze in pristojnih sindikalnih organizacij strokovna usklajevanja za soglasje Ministrstva za zdravje R Slovenije k dokumentu začela šele marca 2019, po imenovanju Aleša Šabedra za ministra za zdravje.

Upravni odbor Zbornice – Zveze je na 20. korespondenčni seji, ki je potekala 15. 5. 2019, sprejel z Ministr- stvom za zdravje Republike Slovenije usklajeni dokument o prenovljenih poklicnih kompetencah in aktivnostih.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je 16. 5. 2019 podal soglasje k dokumentu Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege.

(8)

RSKZBN je na 9. korespondenčni seji 17. 5. 2019 sprejel dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege.

S sprejetjem dokumenta so bili vzpostavljeni pogoji za nadaljnje izvrševanje 38. člena ZZDej-K, dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege pa skladno z zakonskim poob- lastilom, opredeljenim v 38. členu ZZDej-K, predstavlja pravno podlago za razmejitve poklicnih kompetenc in aktivnosti izvajalcev zdravstvene nege v dejavnosti zdravstvene nege.

(9)

(10)

(11)

(12)

Zdravstvena nega in oskrba kot celota vrednot, znanj, načel, spretnosti, postopkov in posegov

Pred nami je na novo oblikovani dokument, katerega vsebine odražajo aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe na različnih strokovnih področjih delovanja in iz katerih smo izhajali tudi pripravljavci dokumenta. Menimo, da vam bo pričujoči dokument služil kot pomemben usmerjevalec pri opravljanju vašega dela v kliničnem okolju.

Dokument je vir razmišljanj in spoznanj, je fleksibilen, zato se bo še naprej razvijal, dopolnjeval in nadgrajeval, saj se zavedamo, da izvajalci zdravstvene nege razvijajo svojo stroko na podlagi kritične refleksije in raziskovalnega dela in dejstvo je, da medicinske sestre v čedalje večjem številu prehajajo na področje, ki je bilo pred časom rezervirano za zdravnike. Zelo pomembno je, da se srečujemo z vedno večjim številom medicinskih sester z zaključenimi akademskimi študiji, kar daje poklicu zdravstvene nege pomembno dodano vrednost. Danes lahko govorimo o profesiji zdravstvene nege in njeni profesionalnosti, saj smo dobili prve akademske študije na tretji stopnji izobraževanja, kar pomeni doktorate znanosti in s tem dobili novo paradigmo, v kateri sobivata tako zdravstvena nega kot profesionalnost, kar pomeni sodobno zdravstveno stroko oziroma profesijo.

Nadaljevanje dela na dokumentu »Poklicne kompetence in aktivnosti v zdravstveni negi« je gotovo pomemben dogodek za zdravstveno nego v Sloveniji. Pomemben je iz več razlogov. Na pobudo Zbornice – Zveze in prakse smo praktiki in akademiki s področja zdravstvenih ved izdelali dokument, ki je ne le opis aktivnosti zdravstvene nege, temveč tudi sinteza metod, ki jih v zdravstveni negi uporabljamo. Pri nastajanju dokumenta se srečujejo različne sile in hotenja. Najprej gotovo volja po sintezi znanja, ki obstaja v našem prostoru, potem pa tudi po sintezi teorije in prakse zdravstvene nege. Hkrati bi radi izboljšali kakovost aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe, obenem razmejili in povezali zdravstveno nego v smiselno celoto. To je nujno, če hočemo ovrednotiti delo, potrebno je za boljšo organizacijo dela in zato, da zagotovimo večjo kakovost in preglednost izvedbe aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe.

Dokument navaja aktivnosti zdravstvene nege, iz katerega se lahko učimo, pa tudi raziskovalni pripomoček, tako pri vrednotenju lastnega dela kot pri večjih raziskovalnih projektih, ki hočejo opisati in ovrednotiti delo, ki ga opravljajo izvajalci zdravstvene nege in oskrbe, hkrati pa je lahko tudi podlaga za načrtovanje poučevanja zdravstvene nege, kaj se morajo naučiti študentke in študenti na praksi, v kliničnem okolju in kaj morajo ob- vladati pripravniki.

Dokument je tudi izraz želje po tem, da se zdravstvena nega v Sloveniji utrdi kot samostojna in profesionalna stroka ter je hkrati priložnost, da uzremo zdravstveno nego in oskrbo kot celoto vrednot, znanj, načel, spretnosti, postopkov in posegov. Tako na razmeroma induktiven način pridemo do definicije zdravstvene nege kot stroke in znanosti.

Verjamem in želim, da bo pričujoči dokument imel zelo veliko uporabno vrednost!

prof. dr. (Republika Finska) Danica Železnik

(13)

Smo na dobri poti, da se zdravstveni negi prizna status stroke in znanosti

Dokument, ki je pred vami, je pomemben mejnik v razvoju zdravstvene nege v Sloveniji. Pripravila ga je in- terdisciplinarna skupina strokovnjakov z različnih področij zdravstvene nege in izobraževanja, ki je zmogla usklajevanje in razpravo o dveh stvareh, 1) izobraževanju in 2) potrebah v kliničnih okoljih. Sliši se preprosto, pa vendar ni. S tem dokumentom je na simbolni ravni presežena subkultura »teorije in prakse«, o kateri znajo veliko povedati študenti zdravstvene nege, zelo dobro so jo zaznali tisti, ki so iz kliničnega okolja prešli v aka- demski prostor ali obratno. Praksa zdravstvene nege ne more brez teorije in teorija se ne more preverjati in izboljševati brez prakse, zato morata sodelovati in ustvarjati skupaj za koristi zdravih, bolnih in celotne družbe.

Od zadnjega sprejetega dokumenta na temo poklicnih kompetenc in aktivnosti v letu 2008 je del visokošolske- ga prostora prevzel dobršen del pobud, da izobraževalci in kliniki ter nacionalno združenje Zbornica – Zveza sedejo skupaj in spoznajo, da imajo skupni cilj, to je kakovostna in učinkovita zdravstvena nega za potrebe pacienta in družbe. Izvedenih je bilo nekaj pomembnih nacionalnih raziskav in posvetov, ki so opozorili na pomen izobrazbe, kompetenc in stanja v kliničnih okoljih.

Varno, kakovostno, učinkovito in razvijajočo se stroko zdravstvene nege je mogoče doseči le s kakovostnim izobraževanjem, v katerem odgovorno sodelujejo fakultete in klinična okolja na način, da vzpostavijo razvojno in raziskovalno sodelovanje. Klinično okolje ima velik učinek na kompetence in znanje diplomantov, ob tem pa se mora zavedati, da se mnoge kompetence in poklicne aktivnosti splošne zdravstvene nege, za katere v Slo- veniji izobražujemo, lahko z ustreznim uvajanjem v delo in kontinuiranim usposabljanjem uspešno prenesejo na specifična področja delovanja, vendar ne na način, da postanejo kompetence višje ravni, kot ima zaposleni izobrazbo. Podcenjevanje splošnih in specifičnih kompetenc po Slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK) je zelo zaznamovalo razvoj zdravstvene nege v Sloveniji in nas uvršča med evropske države z najmanj diplomiranimi medicinskimi sestrami na 1000 prebivalcev. Glede na spoznanja raziskav visoke dokazne vrednosti v zadnjih desetih letih upam, da je ta era za nami in da se bo število diplomiranih medicinskih sester mednarodno pri- merljivo povečevalo.

Dokument, ki je pred vami, predstavlja pomemben premik, saj so v njem opisane vse ravni izobraževanja v zdravstveni negi, jasno so prikazane povezave s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (SOK) in Evropskim ogrodjem kvalifikacij (EOK) ter kompetence evropske direktive za regulirane poklice (2005/36/ES; 2013/55/EU).

Dokument opredeli pet ravni kompetenc v zdravstveni negi, kar je skladno z mednarodnimi priporočili Med- narodnega sveta medicinskih sester (ICN) in Evropske zveze v zdravstveni negi (EFN). Dokument v skladu z direktivo jasno opredeli nosilko stroke zdravstvene nege, to je diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik, hkrati pa zelo jasno opredeli samostojno in sodelovalno vlogo tehnika zdravstvene nege, pod- porno vlogo bolničarja-negovalca in odpira prostor za razvoj in umestitev specializacij in naprednih znanj v zdravstveni negi.

Pripravljavci so upoštevali vsa moja priporočila, dana v okviru recenzije, dokument je usmerjen v prihodnost zdravstvene nege, ki ji mednarodna skupnost v zdravstvu (ICN, EFN, WHO, OECD) pripisuje zelo velik pomen pri obvladovanju zdravstvenih problemov dolgožive družbe.

Čestitam pripravljavcem dokumenta, zdravstveni management pa pozivam, da v delovnih okoljih vzpostavi stanje, da bodo izvajalci zdravstvene nege izvajali dela in naloge, ki so v okviru njihovih poklicnih kompetenc in specifičnih poklicnih aktivnosti, za katere naj bodo ustrezno usposobljeni.

Red. prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica, članica sveta direktorjev Mednarodnega sveta medicinskih sester

(14)

Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego

Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege jasno opredeljujejo kompetence različnih izvajalcev zdravstvene nege na podlagi mednarodnih in domačih strokovnih dokumentov. Ta dokument je rezultat tvornega sodelovanja Zbornice – Zveze, Ministrstva za zdravje in Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno in babiško nego. Je prvi dokument, ki na tako visoki ravni celostno opredeljuje zdravstveno nego kot stroko in tudi poklic. Postavlja okvir za kakovostno delovanje izvajalcev zdravstvene nege v kliničnih okoljih. Eno od osrednjih vodil pri nastajanju dokumenta je bilo narediti poklic flksibilen in inovativen, odprt za hiter prenos in implementacijo novih znanj in praks, ki bi se izkazale za uspešne v domačem okolju ali v tujini. Daje namreč možnost, da se razvijejo tudi kompetence specialistov zdravstvene nege in kompetence izvajalcev napredne zdravstvene nege. Razvoj in posedovanje teh kompetenc bi lahko bistveno pripomogla k učinkoviti reformi sistema zdravstvenega varstva v prihodnosti. Najpomembnejše pa je, da bomo največ in največje koristi od dokumenta imeli mi vsi – državljani Republike Slovenije, ko se bomo tudi sami znašli v vlogi uporabnika sistema zdravstvenega varstva. Prenovljene kompetence in aktivnosti izvajalcev zdravstvene nege bodo namreč zagotavljale najvišjo možno mero kakovosti in varnosti za slovenskega pacienta v sistemu zdravstvenega varstva. In to je tudi primarna dolžnost zaposlenih in ena temeljnih pravic naših državljanov.

Asist. mag. Branko Bregar, dipl. zn., viš. pred.

(15)

1 PREDGOVOR

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza), kot enovito strokovno in reprezentativno telo izvajalcev zdravstvene in babiške nege v R Sloveniji, v skladu s svojo statutarno vlogo varuha stroke svoje delovanje usmerja v skrb za razvoj in delovanje stroke zdravstvene in babiške nege ter oskrbe v R Sloveniji, v stalen strokovni, karierni in osebnostni razvoj vseh izvajalcev zdravstvene in babiške nege.

Zaradi spreminjajočih se zdravstvenih potreb prebivalstva, vedno starejše populacije in vedno krajše zdravstvene obravnave v bolnišnicah ter vedno bolj zahtevne zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih izvajalci zdravstvene nege izzive lahko izpolnjujemo strokovno in kakovostno samo s strokovnostjo in zna- njem, ki mora slediti hitremu napredku tehnologij in razvoju zdravstvenih strok ter spremenjenim zdravstvenim potrebam populacije.

Kot nosilec javnega pooblastila in regulacijsko telo na področju zdravstvene in babiške nege sledimo evropski direktivi o priznavanju poklicnih kvalifikacij 2013/55/EU, ki v preambuli opozarja, da se je poklic medicinskih sester v zadnjih treh desetletjih precej razvil: zdravstvena oskrba na domu, uporaba kompleksnejših terapij in nenehen razvoj tehnologije terjajo zmožnost prevzemanja večje odgovornosti medicinskih sester.

Pričujoči dokument Poklicne Kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege, ki je nastal na podlagi določil Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.

64/17) predstavlja temeljni dokument, ki uresničuje določilo Zakona o zdravstveni dejavnosti, po katerem lahko izvajalci zdravstvene nege kot zdravstveni delavci opravljajo zdravstveno dejavnost oziroma zdravstveno nego v skladu s svojo izobrazbo in strokovno usposobljenostjo.

Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege tako predstavljajo »živ« dokument, ki se bo v prihodnosti prilagajal spremembam izobraževalnih programov in poklicnih standardov, ki se bodo spreminjali skladno s spremenjenimi potrebami pacientov po strokovni in kakovostni zdravstveni obravnavi, stroki zdravstvene nege pa dokument nalaga odgovornost in dolžnost za udejanjanje sprememb in dopolnitev dokumenta.

Razvoju stroke sledimo izvajalci zdravstvene nege s temeljnim poslanstvom izvajanja dejavnosti zdravstvene nege strokovno, kakovostno, varno, odgovorno, vestno. Omenjena načela pa so bila tudi vodilo pri oblikovanju dokumenta Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege.

Hvala lepa vsem sodelujočim strokovnjakom, ki so pri oblikovanju dokumenta prispevali svoje neprecenljivo znanje, klinične izkušnje ter pedagoško in raziskovalno delo.

Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze

(16)

1.1 PREGLED NASTAJANJA DOKUMENTOV O RAZMEJITVI DELA IZVAJALCEV V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE

Poglavje 1.1 v dokumentu predstavljajo zapisi iz originalnih objavljenih dokumentov iz preteklosti, zato je ter- minologija uporabljanih izrazov lahko drugačna, kot se uporablja danes v zdravstveni negi.

1.1.1 Razmejitev zdravstvene nege (1993)

Začetki naloge razmejevanja zdravstvene nege segajo v leto 1991, ko je takratno Ministrstvo za zdravstvo, dru- žino in socialno varstvo Republike Slovenije naročilo Razširjenemu strokovnemu kolegiju za zdravstveno nego (RSKZN) kot strokovnemu organu Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), da prikaže delo strokovnega področja oziroma razlike med zdravstveno nego in neprofesionalno nego ter navede sredstva, ki so potrebna za delo s pacienti. Poudarek naj bi bil predvsem na tistem delu zdravstvene nege, ki se odvija na domovih pacientov in stanovalcev v socialnih zavodih ter na področju zdravstvene nege v posebnih socialnovarstvenih zavodih.

Avtorji dokumenta

Dokument je pripravil RSKZN, ki je bil takrat organiziran pri IVZ. Ožjo delovno skupino so sestavljale medicinske sestre Ladi Škerbinek iz Psihiatrične klinike Ljubljana, Marjeta Kokoš iz Socialnega zavoda Maribor, Mira Šilec iz Posebnega socialnovarstvenega zavoda Hrastovec – Trate in Silva Vuga iz patronažnega varstva Zdravstvenega doma Maribor, ki je bila tudi predsednica delovne skupine. Svetovalke delovne skupine so bile medicinske sestre Majda Šlajmer Japelj, Kolaborativni center SZO, Zdravstveni dom Maribor, Bojana Filej, Zdravstveni dom Maribor, Breda Podboj, Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo Republike Slo- venije. Pri posnetku in mnenjih iz prakse so sodelovale Višja šola za zdravstvene delavce Ljubljana, Klinični center Ljubljana, Klinika za nuklearno medicino Ljubljana, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Zdravstveni dom Ljubljana, Zdravstveni dom Trbovlje, Zdravstveni dom Celje, Zdravstveni dom Maribor, Dom upokojencev Maribor in Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec – Trate.

Objava dokumenta

RSKZN je dokument Razmejitev zdravstvene nege sprejel na svojih sejah 9. 2. 1991 in z dopolnitvami 22. 5.

1992. Dokument je bil objavljen v Zdravstvenem obzorniku št. 1-2, leta 1993.

Namen in cilji dokumenta:

1. razmejitev med zdravstveno nego in nego ter pripadajoča opravila;

2. razmejitev med zdravstveno nego in oskrbo v domicilirani zdravstveni negi ter pripadajoča opravila;

3. razmejitev med zdravstveno nego in oskrbo v socialnih zavodih ter pripadajoča opravila;

4. razmejitev med zdravstveno nego in oskrbo v posebnih socialnovarstvenih zavodih ter pripadajoča opravila;

5. navedbo zdravil, zdravstvenih sredstev, materialov in pripomočkov, ki so nujno potrebni za izvajanje zdravstvene nege.

Vsebina dokumenta

Prvi dokument je vključil temeljne opredelitve v zdravstveni negi, ki so skupne vsem področjem njenega delovanja za paciente (zdrave in bolne); razmejitev zdravstvene nege in neprofesionalne nege; predstavitev zdravstvene nege pacienta na domu, v domovih za starejše oziroma v socialnih zavodih in v posebnih socialnih zavodih; seznam zdravil, zdravilnih sredstev, materialov in pripomočkov, ki so potrebni za izvajanje zdravstvene nege pacienta.

(17)

Posebnosti dokumenta v smislu delitve pristojnosti

Dokument ne ureja razmejitve zdravstvene nege med izvajalci dejavnosti, je pa v dokumentu zapisana na- slednja dikcija:

»V okviru osnovne zdravstvene dejavnosti delujeta – zdravstvena nega pacienta na domu in zdravstvena nega pacienta v socialnih zavodih. Povsod opravila zdravstvene nege pacienta izvajajo naslednji delavci:

višja medicinska sestra, (srednji) zdravstveni tehnik in bolničarka. Naloge zdravstvene nege pacienta so stopnjevane in razdeljene na:

• najzahtevnejša dela in naloge oziroma opravila, ki jih opravlja (višja) medicinska sestra;

• zahtevna dela in naloge oziroma opravila, ki jih opravlja (srednji) zdravstveni tehnik;

• manj zahtevna dela in naloge oziroma opravila, ki jih opravlja bolničar (dvoletno šolanje).

Strokovna opravila zdravstvene nege pacienta so:

• postopki zdravstvene nege pacienta in

• medicinsko-tehnični posegi«.

1.1.2 Razmejitev zdravstvene nege (1997)

Vzrok za pripravo dokumenta druge razmejitve zdravstvene nege je bila potreba po pregledu nalog, ki jih opravljajo tehniki zdravstvene nege in višje medicinske sestre ter zaradi razmejitve dela med višjo medicinsko sestro in zdravnikom. Dokument je nastajal dve leti in je bil pripravljen leta 1997.

Drugi dokument je oblikovala delovna skupina RSKZN (tokrat pod okriljem MZ) in Zbornice zdravstvene nege Slovenije v sestavi: Darja Cibic, Nana Domajnko, Bojana Filej, Petra Kersnič, Alenka Krist, Ladi Škerbinek, Olga Šušteršič, Silva Vuga in Polona Zupančič. Sam dokument je nastajal v treh fazah. Najprej so predlog dokumenta sestavile vse tri stalne strokovne skupine pri RSKZN, in sicer za zdravstveno nego v bolnišnični dejavnosti, osnovni zdravstveni dejavnosti ter v vzgoji in izobraževanju. V drugi fazi je zbrane postopke in posege, interne razmejitve ter poročila o problemih obravnavala delovna skupina, ki je pripravila več variantnih predlogov o zgradbi in vsebini dokumenta, slednji so bili predmet širše strokovne razprave na 2. simpoziju zdravstvene nege 1995 v Ankaranu. Ključni dokument je bil klasifikacija zdravstvene nege v UKC Ljubljana.

V tretji fazi se je vključila skupina strokovnjakinj iz zdravstvene nege, ki je dokončno oblikovala dokument. V delovni skupini so poleg RSKZN še visoki zdravstveni šoli Univerze v Ljubljani (UL) in Univerze v Mariboru (UM) ter bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za ostarele in drugi.

Dokument Razmejitev zdravstvene nege je bil sprejet v soglasju s predsedstvom Zbornice zdravstvene nege Slovenije na seji RSKZN dne 14. 3. 1996. Na 63. seji Zdravstvenega sveta Ministrstva za zdravje RS dne 6.

11. 1997 so člani dokument sprejeli in podprli njegovo postopno uveljavljanje v okviru finančnih možnosti. Do- kument je bil objavljen v Utripu decembra 1997.

Namen in cilji dokumenta

Dokument predstavlja strokovni standard temeljnih določil o pristojnostih, nalogah, načinu in delitvi dela v zdravstveni negi. Ko je bil potrjen in izdan, je predstavljal obvezujoč dokument za oblikovanje izobraževalnih programov, definiranje delovnih mest v zdravstvenih institucijah, pri izvajanju strokovnega nadzora, pripravni- štva in strokovnega izpita in pri izdelavi nomenklature poklicev v zdravstveni negi.

(18)

Dokument je sestavljen iz uvoda, opredelitve oziroma definicij sodobne zdravstvene nege, predstavitve posameznih profilov poklicev v zdravstveni negi, sestavi negovalnega tima, odgovornosti in strokovnosti medicinske sestre, aktivnosti medicinskih sester ter klasifikaciji intervencij v zdravstveni negi. V naboru intervencij, opredeljenih po temeljnih življenjskih aktivnosti, so navedeni izvajalci v skladu s kompetencami MS (medicinske sestre) in TZN (tehnik zdravstvene nege), intervencije pa so glede na kompetentnost za izvedbo samo- stojne (S) ali odvisne (O), ko odločitev za intervencijo sprejme zdravnik, MS in TZN pa jo samostojno izvedeta.

V dokumentu je vloga in odgovornost izvajalcev dejavnosti zdravstvene nege opisana v poglavju Negovalni tim (3) in ga definira:

»Negovalni tim je skupina, ki jo sestavljajo medicinske sestre in zdravstveni tehniki. V negovalnem timu je vzpostavljena delitev dela glede na stopnjo strokovne izobrazbe. Člani negovalnega tima so:

• zdravstveni tehnik – ZT (srednja stopnja izobrazbe);

• medicinska sestra – VMS (višja stopnja izobrazbe);

• medicinska sestra – VMS – specialistka na različnih strokovnih področjih;

• medicinska sestra s fakultetno izobrazbo;

• profesorica zdravstvene vzgoje;

• medicinska sestra z akademsko podiplomsko izobrazbo«.

Nabor intervencij je razdeljen na dva dela – splošni ali intervencije glede na temeljne življenjske aktivnosti in druge negovalne intervencije, kamor spadajo organizacija zdravstvene nege, intervencije v zvezi z dajanjem zdravil, izvajanje medicinsko-tehničnih posegov. Skupaj je v dokumentu nanizano 470 negovalnih intervencij, ki jih medicinska sestra lahko oziroma jih zna izvajati in odgovarja za strokovnost izvedbe. Tehnik zdravstvene nege glede na dokument lahko izvede in odgovarja za 56 % splošnih negovalnih intervencij in 42 % drugih negovalnih intervencij ali gledano cel dokument 51 % vseh negovalnih intervencij.

1.1.3 Razmejitev zdravstvene nege (2008)

Dokument Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi opredeljuje aktivnosti v zdravstveni in babiški negi; izvajajo jih izvajalci, ki so navedeni v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti (Ura- dni list RS, št. 82/2004) in Seznamu o spremembah in dopolnitvah seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/2006), hkrati pa opredeljuje kompetence. Za dejavnosti zdravstvene in babiške nege so navedeni poklici:

• dipl. m. s. – višješolska in visokošolska strokovna izobrazba zdravstvene nege (profesor zdravstvene vzgoje/profesorica zdravstvene vzgoje, diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, višja medicinska sestra/višji zdravstveni tehnik/višji medicinski tehnik, višja medicinska sestra specialistka/

višji zdravstveni tehnik specialist/višji medicinski tehnik specialist, diplomirana medicinska sestra specialistka/diplomirani zdravstveni tehnik specialist);

• DB – visokošolska izobrazba babiške nege (diplomirana babica/diplomirani babičar);

• TZN – srednješolski strokovni izobraževalni program zdravstvene nege (tehnik zdravstvene nege/

tehnica zdravstvene nege, medicinska sestra, medicinski tehnik, srednja medicinska sestra, srednji medicinski tehnik);

• BN – srednješolski poklicni izobraževalni program pomoči in oskrbe (bolničar-negovalec).

(19)

Zaradi hitrih sprememb v sistemu zdravstvenega varstva, vplivov družbenega okolja in sprejemanja pravnega reda Evropske unije je Zbornica – Zveza na svojem 3. posvetu leta 2002 sprejela stališče, da bo izvedeno revidiranje dokumenta Razmejitev zdravstvene nege. V ta namen so strokovne sekcije pripravile posnetek stanja negovalnih intervencij, ki jih izvajajo medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki. Pri nastajanju dokumenta se je Zbornica – Zveza povezala z Zdravniško zbornico Slovenije in Slovenskim zdravniškim društvom zaradi usklajevanja pri razmejevanju nalog med diplomirano medicinsko sestro in zdravnikom.

Dokument Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi temelji na poklicnih standardih, na aktivnostih in kompetencah, opredeljenih v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti, na modifiiranem modelu osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson in na seznamu aktivnosti, izvajanih v klinični praksi zdravstvene in babiške nege, ki so jih pripravile strokovne sekcije za svoja ožja strokovna področja.

Delovna skupina za revizijo dokumenta Razmejitev zdravstvene nege se je prvič sestala 24. 3. 2004 in so jo sestavljali člani, ki jih je imenovala Zbornica – Zveza, dr. Danica Železnik, vodja skupine, Magda Brložnik, Irena Buček Hajdarević, Mojca Dolinšek, dr. Bojana Filej, Božena Istenič, Petra Kersnič, Erna Kos Grabner, mag. Lilijana Leskovic, Gordana Njenjić, Stanka Popovič in Marija Verbič in kot koordinatorica strokovnih sekcij pri Zbornici – Zvezi Marija Špelič za oblikovanje novega dokumenta z imenom Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi. Dokument je nastajal štiri leta in opredeljuje aktivnosti v zdravstveni in babiški negi, ki jih izvajajo izvajalci, navedeni v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 82/2004) in Seznamu o spremembah in dopolnitvah seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/2006), hkrati pa opredeljuje tudi njihove kompetence. Dokument je bil potrjen na Upravnem odboru Zbornice zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, na RSKZN dokument ni bil potrjen, saj seja, ki bi to omogočila, ni bila sklicana več mesecev. Dokument je bil leta 2008 v celoti predstavljen tudi predsedniku Zdravniške zbornice, ko je bil tudi natisnjen in objavljen na spletni strani Zbornice.

Dokument Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi temelji na akreditiranih študijskih programih, poklicnih standardih, na aktivnostih in kompetencah, opredeljenih v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti, modifiiranem modelu osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson in na seznamu aktivnosti, izvajanih v klinični praksi zdravstvene in babiške nege, ki so jih pripravile strokovne sekcije za svoja ožja strokovna področja. Irena Buček Hajdarević, mag. Bojana Filej, Božena Istenič, Petra Kersnič, Erna Kos Grabnar, Stanka Popovič, Gordana Njenjić, Marija Verbič in mag. Danica Železnik kot vodja skupine in članov, ki jih je imenoval RSK ZN Magda Brložnik, Mojca Dolinšek in mag. Liljana Leskovic. Pri ustvarjanju dokumenta sta ključno vlogo odigrala tudi koordinatorja strokovnih sekcij pri Zbornici – Zvezi mag. Danica Železnik (do 2007) in Marija Špelič (2007 in 2008).

Dokument je nastajal dobra štiri leta. Ko so se zaključila usklajevanja med strokovnimi področji, v katerem je sodelovalo 30 strokovnih sekcij pod vodenjem koordinatorice strokovnih sekcij dr. Danice Železnik, je bil po sklepu upravnega odbora predlog dokumenta aprila 2008 objavljen na spletni strani Zbornice − Zveze in 30 dni v javni razpravi. Predlog dokumenta je bil marca predstavljen tudi skupščini Zbornice – Zveze. Iz javne razprave, na katero se je odzvalo 24 zdravstvenih zavodov, strokovnih združenj in posameznikov, izvajalcev dejavnosti zdravstvene in babiške nege, je bilo razvidno, da niti ena pripomba ni bila posredovana v smislu je- manja pooblastil ali ugleda srednjim medicinskim sestram in tehnikom zdravstvene nege. Vsi komentarji so bili javni. Upravni odbor Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je na svoji 9. seji dne 14. 10. 2008 sprejel z javno razpravo dopolnjeni dokument, tiskana verzija je izšla decembra istega leta. Zaradi časovnih pritiskov in več mesecev

(20)

ne sklicane seje RSKZN je dokument RSKZN potrdil šele na začetku leta 2009, Zdravstveni svet pri MZ dokumenta ni obravnaval.

Po izidu dokumenta Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi 2008 se je uporabna vrednost v praksi izkazala kot dobrodošla pomoč, bilo pa je tudi kar nekaj pripomb na dokument in nestrinjanj s kompetentnostjo izvedbe posameznih aktivnosti zdravstvene nege. Zato je Zbornica – Zveza že v letu 2009 objavila dva javna poziva za dopolnitev dokumenta http://www.zbornicazveza.si/Dokument.aspx?ID=26 in 14.

9. 2009 še dostopno na http://www.zbornicazveza.si/Dokument.aspx?ID=35). Ker ni bilo odzivov, ki bi bili usmerjeni v dopolnitev splošnih poklicnih aktivnosti in kompetenc, temveč zgolj pobude za bolj temeljito ureditev posameznih strokovnih področij, se je vodstvo Zbornice – Zveze odločilo za oblikovanje delovnih skupin za posamezno strokovno področje. Te delovne skupine so pripravile nove dokumente, ki so nadgradnja dokumenta poklicnih aktivnosti in kompetenc iz leta 2008.

Na podlagi potreb strokovnih sekcij so se na pobudo predsednice Zbornice – Zveze Darinke Klemenc oblikovale delovne skupine za pripravo aktivnosti in kompetenc za posamezno strokovno področje. Izhajajoč iz dokumenta Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi se je najprej oblikoval dokument z naslovom:

Namen in cilji dokumenta:

• opredeliti aktivnosti v zdravstveni in babiški negi;

• prikazati obseg dela izvajalcev zdravstvene in babiške nege;

• opredeliti pristojnosti posameznih izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege;

• zagotoviti varno in kakovostno izvajanje zdravstvene in babiške nege;

• podlaga za področno zakonodajo zdravstvene in babiške nege;

• podlaga za začetek zakonodajnega postopka za sprejem Zakona o dejavnosti zdravstvene in babiške nege;

• udejanjiti direktive EU.

Cilji dokumenta so bili oblikovati podlago za:

• načrtovanje kadrov in kadrovske politike na področju zdravstvene in babiške nege;

• sistemizacijo delovnih mest;

• določitev kompetenc izvajalcev zdravstvene in babiške nege;

• pripravo in prenovo formalnih izobraževalnih programov;

• pripravo in prenovo neformalnih izobraževalnih programov;

• karierni razvoj izvajalcev zdravstvene in babiške nege;

• organizacijo in razvoj dela znotraj zdravstvene dejavnosti.

V dokumentu so prikazane aktivnosti označene z zvezdico (*), za opravljanje katerih si posameznik mora pridobiti znanja skozi proces formalnega izobraževanja. Aktivnosti, ki so označene z zvezdico, so znanja in veščine, ki jih posameznik ponekod v praksi sicer izvaja, vendar ta znanja niso bila uradno preverjena in si zanje posameznik ni pridobil spričevala, zato ni pristojen in kompetenten za njihovo izvedbo, dokler si formalno ne pridobi teh znanj.

Poleg opredelitve zdravstvene in babiške nege ima dokument v splošnem delu vključen tudi kodeks etike izvajalcev dejavnosti zdravstvene in babiške nege. Vključeno je poglavje o timih v zdravstveni in babiški negi ter dodano obsežno poglavje o kompetencah poklicev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege. Kompetence so v teoretičnem uvodu razširjene in podprte še z direktivami EU in Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN).

V prilogi, ki obsega 18 tiskanih strani, je nanizan seznam aktivnosti v zdravstveni in babiški negi, ki je kot doku-

(21)

ment iz leta 1997 razdeljen na splošni del ali aktivnosti po temeljnih življenjskih aktivnostih ter druge aktivnosti, kjer poleg organizacije zdravstvene nege, posegov in postopkov, priprave pacienta in dodajanje zdravil vsebuje še preprečevanje bolnišničnih okužb ter aktivnosti na specifičnih področjih zdravstvene nege (oftalmologija, operativna, onkološka in endoskopska dejavnost, področje anesteziologije, transfuziologije, otorinolaringolo- gije, interventne radiologije, psihiatrije in mentalnega zdravja, hemodialize, peritonealne dialize, transplantacij, sterilizacije, aktivnosti v ambulanti splošne in družinske medicine ter babiške zdravstvene nege).

V dokumentu je vloga in odgovornost izvajalcev dejavnosti zdravstvene nege opisana v poglavju Poklicne kompetence v zdravstvenih in drugih predpisih R Slovenije.

Kompetence diplomirane medicinske sestre in višje medicinske sestre:

• promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom življenja in zdravja, za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja;

• organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege;

• vodenje negovalnega tima;

• izvajanje zdravstvene nege po procesni metodi dela;

• sodelovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje diagnostično-terapevtskih programov;

• spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje;

• interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave pacienta;

• ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoči v okviru pristojnosti;

• pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra;

• raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti.

Kompetence tehnika zdravstvene nege in medicinske sestre (srednja stopnja izobrazbe):

• zdravstvena nega posameznika v različnih stanjih zdravja in bolezni ter v različnih življenjskih obdobjih;

• pomoč pacientu pri izvajanju dnevnih življenjskih dejavnosti;

• priprava na diagnostične in terapevtske posege in postopke;

• izvedba enostavnih diagnostično-terapevtskih posegov in postopkov;

• sodelovanje pri izvajanju intenzivne terapije in intenzivne nege;

• ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoči v okviru pristojnosti;

• zdravstvena vzgoja pacienta v okviru tima.

Iz seznama poklicnih aktivnosti in kompetenc lahko razberemo, da dokument obsega skupaj kar 1576 negovalnih intervencij ali poklicnih aktivnosti, od katerih je splošnih (povezane s temeljnimi življenjskimi aktivnostmi) 589, drugih 451 ter poklicne aktivnosti na specialnih področjih 536.

1.1.4 Delitev aktivnosti in kompetenc za posamezna strokovna področja od 2010–2014

Zaradi izvajanja Zakona o javnih plačah in zatečenega stanja, ko je veliko srednjih medicinskih sester še vedno zaposlenih na delovnih mestih, kjer so prisiljene izvajati tudi dela diplomirane medicinske sestre, je na predlog RSKZN Upravni odbor Zbornice − Zveze sprejel stališča za nadaljnje delo oblikovanja dokumentov poklicnih aktivnosti. Prednostna so področja zdravstvene nege, kjer je problem še posebej pereč. Prepoznana

(22)

so bila področja dialize in transplantacije, anesteziologije in transfuzije, intenzivne terapije, urgentne medicine z reševalnimi prevozi, operacijska dejavnost in onkologija. Upravni odbor Zbornice – Zveze je 2012 imenoval stalno delovno skupino, ki izvaja delo koordinatorja priprave dokumenta. Vodi jo doc. dr. Danica Železnik, člana sta še Irena Buček Hajdarevič, takrat članica UO in predstavnica regijskih strokovnih društev ter Jože Prestor, takrat koordinator strokovnih sekcij. Za vsako področje koordinator pozove strokovno sekcijo, da imenuje do pet dodatnih članov ožje strokovne skupine, ki imajo avtoriteto in pooblastilo s strokovnega področja, da lahko kompetentno in operativno pripravijo dokument. Vsi dokumenti se v fazi predloga predstavijo skupini glavnih medicinskih sester slovenskih bolnišnic in so dani v javno razpravo na spletni strani Zbornice – Zveze. Doku- ment morata sprejeti UO Zbornice – Zveze in RSKZN.

Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambu- lanti družinske medicine (2010)

Povečan in zahtevnejši obseg aktivnosti zdravstvene nege, ki je nastal z uvedbo preventivne dejavnosti srč- no-žilnih obolenj pri odraslih (program CINDI – uporaba preventivne metode dela kot tudi zdravstvenovzgojna dejavnost rizičnih skupin populacije je zahtevna dejavnost zdravstvene nege, ki je v poklicnih kompetencah diplomirane medicinske sestre) ter uvajanje projekta referenčnih ambulant sta bila glavna razloga za pripravo dokumenta z naslovom: Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine.

Zbornica – Zveza je leta 2009 imenovala ekspertno skupino za oblikovanje navedenega dokumenta v sestavi:

Božena Istenič, predsednica Sekcije MS in ZT v splošni medicini, Irena Vidmar, koordinatorica za kategori- zacijo pacientov v osnovni zdravstveni dejavnosti pri RSKZN in Karmen Panikvar Žlahtič, članico komisije Zbornice – Zveze za strokovni nadzor na primarni ravni zdravstvenega varstva. Ekspertni skupini so se na vabilo Zbornice – Zveze pridružile še dr. Bojana Filej, Marija Verbič, Sonja Založnik in dr. Danica Železnik, ki je delovno skupino tudi vodila. Leta 2010 je bil dokument potrjen na RSKZN in leta 2011 natisnjen.

Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu (2011)

Pomemben razlog za pripravo dokumenta je bilo dejstvo, da je v dokumentu iz leta 2008 izpadlo celotno spe- cialno področje zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Cilji so tako poistoveteni s cilji in nameni dokumenta iz 2008. Delovno skupino za pripravo dokumenta je imenoval Upravni odbor Zbornice – Zveze v sestavi: Mar- tina Horvat, Karmen Panikvar Žlahtič, dr. Bojana Filej in Irena Vidmar. Skupino je vodila dr. Danica Železnik.

Martina Horvat je vodila skupino za pregled aktivnosti v patronažnem varstvu pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti, v kateri so sodelovale dr. Olga Šušteršič, Mira Peroša, Darinka Fras, Aneta Rihtar, Polona Kutin. RSKZN je določil dodatno revizijo dokumenta, ki sta jo opravili dr. Marija Zaletel in mag. Jožica Ramšak Pajk. Tiskano obliko dokumenta je izdala Zbornica – Zveza novembra 2011.

Upravni odbor Zbornice – Zveze je na predlog RSKZN in na podlagi neurejenega stanja glede zapolnitve delovnih mest na področju dejavnosti zdravstvene nege z ustrezno formalno izobraženimi in usposobljenimi izvajalci imenoval stalno delovno skupino, ki izvaja delo koordinatorja priprave dokumentov za potrebe izvajalcev zdravstvene nege na različnih strokovnih področjih. Skupino vodi dr. Danica Železnik, člana sta še Irena Buček Hajdarević, članica UO in predstavnica regijskih strokovnih društev ter Jože Prestor, koordinator strokovnih sekcij in podpredsednik Zbornice – Zveze.

(23)

Aktivnosti zdravstvene nege na področju nefrologije, dialize in transplantacije (2012)

V razširjeno delovno skupino za prenovo dokumenta poklicnih aktivnosti in kompetenc ZN na področju nefrologije, dialize in transplantacije so člani UO ZZ imenovali Mirjano Čalić in Marico Parapot, skupini se je pridružila tudi Mirjana Rep, predsednica Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, diali- zi in transplantaciji. V času priprave dokumenta so za področje nefrologije, dialize in transplantacije pri otrocih k sodelovanju bile povabljene še Ana Hostnik, Liljana Gaber in Stojana Vrhovec.

Urejen dokument z naslovom: Aktivnosti zdravstvene nege na področju nefrologije, dialize in transplantacije so pregledali tudi strokovnjaki. Dokument je leta 2012 potrdil RSKZN, v tiskani obliki pa ga je izdala Zbornica – Zveza marca 2012.

Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski (2014)

Na Zbornico – Zvezo se je s specifičnimi potrebami obrnila Zdravstvena služba Slovenske vojske. Za zagotavljanje zdravstvene nege in oskrbe imajo v Slovenski vojski (SV) po vzoru vojaške zveze NATO vključene tudi vojake bolničarje in bojne reševalce. Usposabljanje za vse profile je urejeno centralno iz mednarodne vojaške zveze in se na veliko področjih močno razlikuje od civilnopravnih ureditev odgovornosti v zdravstveni negi in oskrbi. Delovna skupina pod vodstvom dr. Danice Železnik in člani skupine Monike Ažman, Irene Buček Haj- darević, Jožeta Prestorja ter v sodelovanju z izvajalci zdravstvene nege v Zdravstveni službi Slovenske vojske Dragice Milavec in Sonje Turnšek je izdelala dokument Aktivnosti v zdravstveni negi in oskrbi v Slovenski vojski. Dokument so v slovenskem in angleškem jeziku izdali leta 2014. Slovenska vojska je dokument uvrstila med interno gradivo, ki ureja odgovornost izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe na mednarodnih misijah, v katerih sodeluje Republika Slovenija. Poudariti je treba, da se zdravstvena nega in oskrba v vojnih razmerah izvaja specifično. Dejstvo je, da je zdravstvena služba SV ena redkih oboroženih sil v zvezi NATO, ki ima formalno urejene poklicne aktivnosti in kompetence svojih izvajalcev zdravstvene nege.

Aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe na področju socialno varstvenih zavodov (2015)

Zbornica –Zveza je na podlagi potreb po izvajanju zdravstvene nege s strani strokovno izobraženih in ne la- ičnih izvajalcev v socialnovarstvenih zavodih imenovala delovno skupina v sestavi: dr. Danica Železnik, vodja skupine, Irena Buček Hajdarević, Jelka Černivec, Valerija Lekič Poljšak in Jože Prestor za oblikovanje dokumenta Aktivnosti zdravstvene nege in oskrbe na področju socialnovarstvenih zavodov.

Delovna skupina je dokument leta 2013 predstavila Aktivu vodij službe zdravstvene nege in oskrbe pri Skup- nosti socialnih zavodov Slovenije, UO Zbornice – Zveze in RSKZN. Leta 2015 je bil dokument natisnjen.

1.2 OBLIKOVANJE IN UPORABA DOKUMENTA POKLICNE KOMPETENCE IN AKTIVNOSTI IZVAJALCEV V DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE 2017–2019

UO Zbornice – Zveza je na redni seji 13. 7. 2016 imenoval novo delovno skupino za revizijo dokumenta Po- klicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni negi. Vodji delovne skupine sta bila izr. prof. dr. Danica Železnik in asist. Jože Prestor, ki je sklical prvi sestanek delovne skupine 17. 8. 2016. Osnovno vodilo delovni skupini je bilo oblikovanje takšnega nabora poklicnih kompetenc (splošne in specifične) in iz njih izhajajočih poklicnih aktivnosti, ki izhajajo izključno iz formalnih oblik izobraževanja in kontinuiranega profesionalnega izobraževa- nja glede na poklicno področje delovanja posameznika in raven izobraževanja po SOK (https://www.nok.si/).

(24)

Dokument je oblikovan v skladu s posodobljeno direktivo EU 2013/55/EU, ki v členu 31 dopolni direktivo 2005/36/ES, določa minimalne izobraževalne zahteve medicinskih sester za splošno zdravstveno nego in vključuje niz osmih kompetenc. Dokument je oblikovan na odprti način in ga je treba razvijati in nadgrajevati, saj se zavedamo, da izvajalci zdravstvene nege razvijajo svojo stroko na podlagi kritične refleksije in raziskovalnega dela, prav tako se visokošolsko izobraževanje od leta 2007 naprej razvija vertikalno, saj se izvajajo štirje magistrski študiji zdravstvene nege, en doktorski študij zdravstvene nege in en doktorski študij zdravstvenih ved s smerjo zdravstvena nega. Potrebe pacientov in potrebe kliničnih okolij vedno bolj opozarjajo, da v zdravstveni negi potrebujemo specialistična in napredna znanja. V skladu s profesionalnim razvojem in razvojem zdravstvene nege tako v germanskem kot anglosaškem prostoru se povečujeta tako število kot stopnja izobrazbe izvajalcev zdravstvene nege. Tako znanja in kompetence na drugi in tretji stopnji visokošolskega izobraževanja spodbujajo razvoj stroke in pridobivanje naprednih znanj v zdravstveni negi, kar pa smo v ob- stoječem dokumentu tudi razvojno zajeli v prikazanih ravneh kompetenc. Enako so se kompetence glede na potrebe kliničnih okolij razširile v prenovljenem programu izobraževanja tehnika zdravstvene nege za področje dela dolgotrajne oskrbe, ki bo postalo eno pomembnih delovišč zdravstvenih delavcev v zdravstveni negi. Ja- sna opredelitev kompetenc v direktivi EU 2013/55/EU tudi zelo natančno opredeli in razširi področje delovanja medicinskih sester splošne smeri v kompetencah od A do H. Tudi to se odraža v prenovljenem dokumentu in tudi v prenovljenih študijskih programih slovenskih fakultet.

Člani delovne skupine

Upravni odbor Zbornice – Zveze je predlagal nabor strokovnjakov z različnih področij prakse zdravstvene nege ter z vseh področij izobraževanja izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege.

PRIMARNA

RAVEN ZV SEKUNDAR-

NA RAVEN ZV TERCIARNA-

RAVEN ZV IZOBRAŽEVA- NJE

MANAGE- MENT VODENJE asist. Jože Prestor,

koordinator Monika Ažman Anita Prelec

Irena Buček Hajdarević Darinka Babič

Robertina Benkovič mag. Branko Bregar doc. dr. Saša Kadivec Dragica Karadžić

mag. Klavdija Kobal Straus Zdenka Kramar

Branka Langerholc Barbara Možgan Ksenija Pirš

asist. dr. Aleksandra S. Vračar Gabrijela Valenčič

Katja Vrankar

(25)

1.2.1 Izhodišča za oblikovanje novega dokumenta

Delovna skupina je med nastajanjem dokumenta sprejela ključna izhodišča, ki jih je upoštevala pri oblikovanju dokumenta:

• novi dokument bo oblikovan podobno kot dokument iz 2008, vendar bodo nekateri elementi umaknjeni;

• križec ali drugi znak ne more več pomeniti pooblastila za izvedbo poklicne aktivnosti;

• poklicne aktivnosti je treba združiti in zmanjšati število aktivnosti – drobljenje poklicnih aktivnosti na posamezni postopek ali del posega zmanjša preglednost;

• poklicne aktivnosti bodo oblikovane na način, da bo posamezna aktivnost bolj natančno prikazana in bo imela dodane uteži za pristojnost izvedbe – načrtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje;

• opisani način bo omogočil boljši prikaz razlike v odgovornosti za isto poklicno aktivnost, kompetenco;

• zaradi široke uporabe dokumenta, iz katerega izhajajo trenutni opisi delovnih mest, sistemizacija in podobno, se obdrži enaka struktura dokumenta;

• dokument bo oblikovan ločeno za vsako od poklicnih skupin v dejavnosti zdravstvene nege, ločeno za diplomirane medicinske sestre, tehnike zdravstvene nege in bolničarje-negovalce, dodani so tudi opisi za kompetence podiplomsko izobraženih izvajalcev zdravstvene nege;

• pri obliki vsebine dokumenta avtorji sledijo naboru kompetenc, izhajajoč iz direktive EU 2013/55/EU, ki v členu 31. določa minimalne izobraževalne zahteve za medicinske sestre za splošno zdravstveno nego in vključuje niz osmih kompetenc. Splošne pristojnosti in poklicne aktivnosti vseh izvajalcev zdravstvene nege so povzete po dokumentu Evropskega združenja medicinskih sester (EFN) za implementacijo direktive EU 2013/55/EU, kjer razmerje med osmimi kompetencami vsebuje postavke kultura, etika in vrednote, promocija zdravja in preventiva, usmerjanje in poučevanje, sprejemanje odločitev, komunikacija in timsko delo, raziskovanje, razvoj in vodenje in zdravstvena nega;

• zdravstvena nega je natančneje opredeljena skozi prizmo odgovornosti in poklicnih aktivnosti, v poglavjih o zdravstveni negi smo ločili zdravstveno nego pri zagotavljanju temeljnih življenjskih aktivnosti in druge aktivnosti zdravstvene nege.

Od članov delovne skupine so na ravni srednjega strokovnega izobraževanja bile vključene Darinka Babič (Srednja zdravstvena šola Maribor), Branka Langerholc (Srednja zdravstvena šola Ljubljana) in Irena Šumak (sodelovala do konca septembra 2017 – Srednja zdravstvena šola Murska Sobota), izkušnje z delom na srednji izobraževalni ravni so imeli tudi Monika Ažman, mag. Branko Bregar, Zdenka Kramar in Jože Prestor. V proces visokošolskega izobraževanja sta bili redno vključeni, kot nosilki strokovnih predmetov in kot dekanji, prof.

dr. (Republika Finska) Danica Železnik (sodelovala do konca decembra 2017) in prof. dr. Brigita Skela Savič (sodelovala do konca oktobra 2017), kot habilitirani predavatelji pa so bili v izobraževanje dodiplomskega štu- dija zdravstvene nege vključeni še Irena Buček Hajdarević, Monika Ažman, Anita Prelec, Robertina Benkovič, mag. Branko Bregar, doc. dr. Saša Kadivec, Zdenka Kramar, Jože Prestor, dr. Aleksandra Stjepanović Vračar in Katja Vrankar.

Predlog dokumenta je bil septembra 2016 poslan v pregled in mnenje Katedri za zdravstvene nego na Fakul- teti za zdravstvo na Jesenicah (danes Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah) in Visoki šoli za zdravstvene vede Slovenj Gradec (danes Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec). S posre- dovanimi pripombami do konca leta 2016 je bil predlog dokumenta v poglavjih temeljnih kompetenc usklajen z visokošolskimi študijskimi programi zdravstvene nege obeh fakultet, obe sta imeli prenovljen študijski program glede na kompetence v direktivi EU 2013/55/EU. Dokument je decembra 2017 prejel tudi Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno in babiško nego (RSKZBN). V kolegiju sta po dve predstavnici zdravstvene nege iz Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, tako je bila dodana še možnost dopolnitev s strani visokošolskih zavodov. RSKZBN je o dokumentu razpravljal in ga sprejel.

(26)

Dokument je oblikovan v skladu s posodobljeno direktivo EU 2013/55/EU, katera v členu 31 dopolni direktivo 2005/36/ES, določa minimalne izobraževalne zahteve medicinskih sester za splošno zdravstveno nego in vključuje niz osmih kompetenc. Dokument je oblikovan na odprti način in ga je treba razvijati in nadgrajevati, saj se zavedamo, da izvajalci zdravstvene nege razvijajo svojo stroko na podlagi kritične refleksije in raziskovalnega dela, prav tako se visokošolsko izobraževanje od leta 2007 naprej razvija vertikalno, saj se izvajajo štirje magistrski študiji zdravstvene nege, en doktorski študij zdravstvene nege in en doktorski študij zdravstvenih ved s smerjo zdravstvena nega. Potrebe pacientov in potrebe kliničnih okolij vedno bolj opozarjajo, da v zdravstveni negi potrebujemo specialistična in napredna znanja. V skladu s profesionalnim razvojem in razvojem zdravstvene nege tako v germanskem kot anglosaškem prostoru se povečujeta tako število kot stopnja izobrazbe izvajalcev zdravstvene nege. Tako znanja in kompetence na drugi in tretji stopnji visokošolskega izobraževanja spodbujajo razvoj stroke in pridobivanje naprednih znanj v zdravstveni negi, kar pa smo v ob- stoječem dokumentu tudi razvojno zajeli v prikazanih ravneh kompetenc. Enako so se kompetence glede na potrebe kliničnih okolij razširile v prenovljenem programu izobraževanja tehnika zdravstvene nege za področje dela dolgotrajne oskrbe, ki bo postalo eno pomembnih delovišč zdravstvenih delavcev v zdravstveni negi. Ja- sna opredelitev kompetenc v direktivi EU 2013/55/EU tudi zelo natančno opredeli in razširi področje delovanja medicinskih sester splošne smeri v kompetencah od A do H. Tudi to se odraža v prenovljenem dokumentu in tudi v prenovljenih študijskih programih slovenskih fakultet.

1.3 UPORABA DOKUMENTA V PRAKSI

1.3.1 Ravni poklicnih kompetenc v praksi zdravstvene nege

Kompetence, ki jih pridobijo šolajoči po končanem šolanju, moramo razumeti kot 1) kompetence določene ravni izobraževanja po Slovenskem ogrodju kvalifiacij (SOK, ima 10 ravni), ki vključuje 2) splošne in specifične kompetence študijskega ali srednješolskega programa. Izobraževanje v zdravstveni negi poteka v Sloveniji na srednješolski (5. raven SOK) in visokošolski strokovni ravni (7. raven SOK), katerih kompetence so različne.

Tudi v EU izobraževanje za izvajalce zdravstvene nege poteka na različnih ravneh, zato smo se pri pripravi dokumenta zgledovali po mednarodnih usmeritvah (ICN, EFN), ki opisujejo ravni kompetenc v zdravstveni negi, povezanimi z doseženim izobraževanjem. Nekatere ravni kompetenc že zdaj uporabljamo, kar je razvidno iz opisane kronologije razvoja kompetenc in poklicnih aktivnosti. Cilj tega dokumenta je zato opredeliti te ravni, saj že več kot 10 let poteka izobraževanje na 2. bolonjski stopnji in od leta 2016 tudi na 3. bolonjski stopnji.

Ravni smo razvili na osnovi mednarodnih usmeritev in lastnega raziskovalnega dela ciljnega raziskovalnega projekta ARRS »Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina«, ki sta ga v obdobju 2015 in 2017 financirala MIZŠ in ARRS. Projekt je v več delovnih paketih vključeval predstavnike srednjih šol, fakultet, zdravstvenih zavodov, študente in delovna telesa v zdravstveni negi. Razvite so bile ravni kompetenc, preverjene kompetence na predlog EFN ter s tehniko skupinskega konsenza dosežen dogovor o ravneh kompetenc in izvajalcih le teh. Kompetence so se razvijale tudi na znanstveni ravni, saj so bila priporočila EFN »Model kompetenc 3 + 1« aplikativno preverjena in tudi preverjena metodološko kot teoretični konstrukt v raziskavi med izvajalci zdravstvene nege, učitelji srednjih šol in fakultet. Raziskava pokaže, da bi bil za slovenski prostor glede na zgodovino izobraževanja in obstoječo sistemizacijo delovnih mest najbolj primeren model ravni kompetenc po vzoru ICN, »Nursing Care Continuum and Competencies« (2008). Te ravni so (ICN, 2008): raven 1 - Support or assistive worker; raven 2 - Enrolled Nurse / Registered Nurse Assistant / Licensed Practical Nurse; raven 3 - Registered/Licensed Nurse; raven 4 - Specialist Nurse; raven 5 - Advanced Practice Nurse. ICN priporoča zaključen magisterij zdravstvene nege za vstop na peto raven izvajalcev zdravstvene nege. »EFN Matrix on 4 Categories of the Nursing Care Continuum« (EFN Workforce Committee, 2014) opredeli štiri kategorije izvajalcev zdravstvene nege: Healthcare Assistant (HCA), General Care Nurse (GCN), Specialist Nurse (SN) in Advance Nurse Practitioner (ANP).

(27)

Pri oblikovanju dokumenta in ravni poklicnih kompetenc smo izhajali iz poklicnih kompetenc, pridobljenih v času šolanja za poklic, in kompetenc, ki jih izvajalec pridobi v času vseživljenjskega kontinuiranega izobra- ževanja. Dokument opisuje 1., 2. in 3. raven kompetenc. Naš cilj, da se pri delu s pacienti odgovornosti za kompetence visokošolske ravni izobraževanja ne prenašajo na srednješolsko strokovno raven izobraževanja in iz srednješolske strokovne na srednješolsko poklicno raven, saj je slednje, to je ustrezna izobraženost in usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege, z vidika kakovosti in varnosti pacientov in spoznanj raziskav konzorcija RN4CAST in drugih raziskav ključnega pomena. Dokument tako predstavi 5 ravni kompetenc, na- tančneje pa opredeli prve tri, četrta in peta raven sta nakazani. Za lažje razumevanje in razvoj kompetenc v zdravstveni negi v prihodnosti prikazujemo vseh pet ravni, navedeno je SOK in Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK, ima 8 ravni):

RAVEN 1: Poklicne kompetence srednješolskega poklicnega izobraževanja v zdravstveni negi – 4. ra- ven SOK (3. raven EOK) – bolničar-negovalec

• 1A Splošne in specifične poklicne kompetence srednješolskega poklicnega izobraževanja, ki ne posegajo na raven 2;

• 1B Specifične poklicne aktivnosti, vezane na področje dela in kontinuirano profesionalno izobraževa- nje, ki ne posegajo na raven 2, temveč izhajajo iz potreb širitve znanja znotraj ravni 1.

RAVEN 2: Poklicne kompetence srednješolskega strokovnega izobraževanja v zdravstveni negi – 5.

raven SOK (4. raven EOK) – tehnik zdravstvene nege

• 2A Splošne in specifične poklicne kompetence srednješolskega strokovnega programa zdravstvene nege, ki ne posegajo na raven 3;

• 2B Specifične poklicne aktivnosti, vezane na področje dela in kontinuirano profesionalno izobraževa- nje, ki ne posegajo na raven 3, temveč izhajajo iz potreb širitve znanja znotraj ravni 2.

RAVEN 3: Dodiplomske poklicne kompetence za splošno zdravstveno nego študijskega programa 1.

stopnje Zdravstvena nega po direktivi 2005/36/ES in EU 2013/55/EU, – 7. raven SOK (6. raven EOK) – diplomirana medicinska sestra, diplomirani zdravstvenik

• 3A: Splošne in specifične poklicne kompetence študijskega programa 1. stopnje splošne zdravstvene nege, ki ne posegajo na raven 4;

• 3B: Specifične poklicne aktivnosti, vezane na področje dela in kontinuirano profesionalno izobraževa- nje, ki ne posegajo na raven 4, temveč izhajajo iz potreb širitve znanja znotraj ravni 3.

RAVEN 4: Podiplomske kompetence specialistične zdravstvene nege na specialističnih študijskih pro- gramih in usposabljanjih – 7.–8. raven SOK (6.–7. raven EOK) – diplomirana medicinska sestra speci- alistka, diplomirani zdravstvenik specialist

• 4A: Poklicne kompetence specialista zdravstvene nege na določenem strokovnem področju (zaklju- čen podiplomski specialistični študij z usposabljanjem različnih smeri);

• 4B: Specifične poklicne aktivnosti, vezane na področje dela in kontinuirano profesionalno izobraževa- nje, ki ne posegajo na raven 5, temveč izhajajo iz potreb širitve znanja znotraj ravni 4.

RAVEN 5: Podiplomske kompetence napredne zdravstvene nege na magistrskih študijih zdravstve- ne nege in doktorskih študijskih programih zdravstvene nege (zdravstvenih ved, javnega zdravja) in usposabljanjih – 8.–10. raven SOK (7.–8. raven EOK) – magistrica zdravstvene nege, magister zdra- vstvene nege, doktor/doktorica zdravstvene nege, zdravstvenih ved, javnega zdravja