KODEKS ETIKE SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE
Ker lahko v socialnem delu etično primer- nost oz. neprimernost profesionalnih po- stopkov presojamo samo na posamičnem nivoju vsakega konkretnega primera, je na splošni ravni možno opozoriti zgolj na najočitnejše nepravilnosti in odstopanja od temeljnih etičnih načel socialne profe- sije. Kodeks torej ne more predstavljati iz- črpne zbirke pravil, s katerimi bi regulirali vsa možna etična ravnanja profesionalcev v socialnem delu. Lahko pa opozarja na tiste minimalne in splošno sprejete krite- rije, ki jih je treba nujno upoštevati v situacijah, ki zahtevajo etično presojo.
S tem namenom socialne delavke in delavci — izhajajoč iz temeljnih pravic uporabnikov in iz spoznanj pri delu z njimi — sprejemamo naslednji
KODEKS ETIKE
SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV SLOVENIJE L UVODNE DOLOČBE
1. ČLEN
Osnovna naloga socialnih delavk/delavcev je, da se osredotočajo na probleme, ki jih imajo posamezniki, skupine ali cele skup- nosti pri integraciji v tista socialna okolja, ki so za njih življenjsko pomembna.
Zaradi vse večje kompleksnosti, spre- menljivosti in nepredvidljivosti življenjskih razmer postajajo v socialnem delu (poleg n e p o s r e d n e pomoči) vse bolj p o m e m b n a tudi taka znanja in veščine,
• s katerimi razvijamo samopomoč in o m o g o č a m o l j u d e m u p o r a b i t i n j i h o v e
lastne sposobnosti za reševanje problemov
• s katerimi izboljšujemo d o s t o p n o s t uporabnikov do obstoječih ali novih virov pomoči
• s k a t e r i m i v p l i v a m o n a z a k o n s k o regulacijo socialnih pravic in na prilaga- janje ter razvoj socialne politike.
2. ČLEN
Etične n o r m e in pravila, vsebovana v tem kodeksu, zavezujejo vse socialne delavke/
delavce, diplomant(k)e Visoke šole za soci- alno delo v Ljubljani oziroma drugih šol in programov, ki izobražujejo za socialno delo.
Socialne delavke/delavci se ravnajo p o tem kodeksu ne glede na področje social- nega dela, kjer so aktivni, in n e glede na ustanovo, v kateri so zaposleni.
3.ČLEN
V primerih, ko se p o d vodstvom socialne delavke/delavca vključujejo v socialno delo tudi osebe brez ustrezne izobrazbe (stro- k o v n j a k i d r u g i h p r o f i l o v , p r a k t i k a n t i , prostovoljni delavci), je za upoštevanje tega k o d e k s a p r i n j i h o v e m d e l u o d g o v o r n a socialna delavka/delavec.
II. ODNOS DO UPORABNIKOV
4. ČLEN
Delo socialne delavke/delavca mora biti vselej v p o m o č in korist uporabnikom, s katerimi dela. Tega n e sme ogroziti n o b e n drug(ačen) interes ali namen.
Socialna delavka/delavec pri delu z uporab- n i k o m u p o r a b l j a p r e d v s e m s t r o k o v n o z n a n j e in v e š č i n e ; vsa d r u g a s r e d s t v a oziroma načine pa le, če niso v nasprotju s tem in če koristijo uporabniku.
6. ČLEN
Delo socialne delavke/delavca mora biti an- tidiskriminatorno usmerjeno, kar pomeni:
• da pri svojem delu uporabnikov n e sme izključevati, omejevati ali zapostavljati na podlagi rase, barve kože, spola, narodno- stnega ali etničnega porekla, gmotnega in družbenega položaja, življenjskega stila, se- ksualne, verske ali idejne usmerjenosti, mo- rebitne socialne označenosti, zmanjšanih duševnih oziroma telesnih sposobnosti;
• da zavrne kakršnokoli sodelovanje v postopkih, ki niso v skladu z načelom iz zgornje alineje;
• da na kršitve načela iz prve alineje opo- zarja zlasti svoje koleg(ic)e, vodstvo ustano- ve, v kateri se to zgodi, p o potrebi pa o tem obvesti tudi pristojno ter širšo javnost.
7. ČLEN
Zaradi spoštovanja osnovnih človekovih pravic in zaradi posebnosti strokovnega pristopa (npr. zaupnost) socialna delavka/
delavec izrecno varuje v svojih postopkih zlasti posameznikovo osebnost, o s e b n o dostojanstvo, zasebnost in nedotakljivost stanovanja uporabnika, s katerim dela.
8. ČLEN
Socialna delavka/delavec pri delu z uporab- nikom ne sme v n o b e n e m primeru žaliti njegove osebe, njegovih stališč, njegovih v r e d n o t ali njegovega čustvenega doživ- ljanja. Če je potrebno, pa mu lahko pove svoje m n e n j e o tem in ga opozori na mo- rebitno n e p r i m e r n o s t njegovih dejanj ali namenov oziroma na njihove posledice.
9. ČLEN
Socialni delavki/delavcu je prepovedano
izsiljevanje in fizično oziroma psihično na- silje nad uporabnikom v kakršnikoli obliki.
Prav tako je prepovedana udeležba v takih postopkih, njihovo podpiranje in tudi to- leriranje.
10. ČLEN
Spoštovati se mora morebitna zahteva upo- rabnika do izbire ustreznejše(ga) socialne- (ga) delavke/delavca oziroma d o zamenja- ve. Pri tem mora socialna delavka/delavec uporabniku pomagati p o svojih možnostih.
11. ČLEN
Če socialna delavka/delavec oceni, da n e m o r e n u d i t i strokovne p o m o č i uporab- niku, ki se je obrnil nanj(o) — bodisi zaradi p o m a n j k a n j a u s t r e z n e g a znanja, zaradi preobremenjenosti z drugim strokovnim delom ali zaradi nepremagljivih osebnih zadržkov — mora o tem uporabnika infor- mirati že ob prvem stiku na zanj sprejemljiv način in m u hkrati zagotoviti p o t r e b n o p o m o č pri ustreznejšem strokovnjaku.
12. ČLEN
Socialna delavka/delavec mora uporabnika že na začetku postopka seznaniti o pričako- vanjih, vsebini, načinu ter obsegu strokov- nega dela v zvezi z obravnavo njegovega primera.
Prav tako mora uporabniku posredovati vse p o m e m b n e i n f o r m a c i j e o njegovih pravicah, m o ž n o s t i h in n a č i n u njihove uveljavitve.
Zgornje zahteve so uresničene takrat, če so tovrstne informacije p o d a n e na način, ki je uporabniku razumljiv.
13. ČLEN
Socialna delavka/delavec mora spoštovati zasebnost vsakega (tudi bivšega) uporab- nika in zagotoviti ter varovati tajnost vseh informacij o njem, ki jih pridobi pri svojem strokovnem delu. To velja tudi v primeru, ko p r e n e h a opravljati svoj poklic.
14. ČLEN
Socialna delavka/delavec zbira in eviden- tira samo tiste podatke o uporabniku, ki jih p o t r e b u j e za svoje strokovno delo. Na ta način zbrane osebne podatke mora uporab- ljati samo v skladu z namenom, s katerim so bili zbrani.
15. ČLEN
Informacije o uporabniku sme socialna de- lavka/delavec posredovati drugim zaintere- siranim le, če ve, za kakšen namen b o d o uporabljene in če je hkrati izpolnjen eden od naslednjih dveh pogojev:
a) če so informacije o uporabniku v ne- osebni obliki (tj., da onemogočajo razkritje njegove osebne identitete) in če jih drugi z a i n t e r e s i r a n i u p o r a b l j a j o v strokovne, raziskovalne, statistične, supervizijske ali edukacij ske namene;
b ) če socialna delavka/delavec v zvezi s posredovanjem informacij drugim osebam ali ustanovam dobi osebno dovoljenje od uporabnika, da lahko to stori, in če ga hkrati seznani z možnimi posledicami.
Socialna delavka/delavec lahko posre- duje podatke o uporabniku mimo gornjih določil samo v izjemnih primerih, če s tem prepreči življenjsko ali drugo hujšo nevar- nost, vendar se mora prej posvetovati s pri- stojnim strokovnim organom in nosi polno odgovornost za vse nastale posledice.
16. ČLEN
Socialna delavka/delavec m o r a u p o r a b - niku, s katerim dela, omogočiti vpogled v vso dokumentacijo, ki je nastala ah nastaja v zvezi z njim. Pri tem ne sme biti ogrožena tajnost podatkov drugih uporabnikov.
17. ČLEN
Socialna delavka/delavec mora uporabnika obvestiti in dobiti njegov pristanek pred morebitnim snemanjem njunega razgovora na avdio ali video trak. Tovrsten zapis se obravnava kot vsaka druga dokumentacija o njem.
18. ČLEN
V primerih, ko socialna delavka/delavec p r e j m e plačilo za svoje strokovno delo n e p o s r e d n o od uporabnika, ga mora pred obravnavo seznaniti s ceno svojega dela.
Cene storitev, ki jo določi uporabniku na začetku svojega dela z njim, n e sme povečati brez privolitve uporabnika.
Brezplačna storitev materialno šibkim uporabnikom in zlasti tistim, ki so v denarni stiski, je za socialno delavko/delavca častno dejanje.
19. ČLEN
Za s o c i a l n o d e l a v k o / d e l ave a je p r e p o - v e d a n o p r e j e m a n j e materialnih daril in nematerialnih uslug v zvezi s pričakovanim ali opravljenim strokovnim delom.
m. ODNOS DO PROFESIONALNEGA OKOLJA
20. ČLEN
Socialna delavka/delavec si pri sodelovanju s svojimi kolegi(cami) kot tudi s strokov- njaki(njami) d r u g i h strok prizadeva, da razlike v izobrazbi, p o l o ž a j u , znanju, v prakticiranih delovnih metodah in oseb- n e m p r e p r i č a n j u n e b o d o ovira, pač pa korist vseh.
Socialna delavka/delavec se zavzema za solidarnost in sodelovanje z vsemi stro- ko vnjaki(nj ami) in ustanovami, enako s podrejenimi kot z nadrejenimi — razen v p r i m e r i h , ko bi tako r a v n a n j e u t e g n i l o kakorkoli škoditi bivšim, sedanjim ah poten- c i a l n i m u p o r a b n i k o m o z i r o m a u g l e d u socialne profesije.
21. ČLEN
Socialna delavka/delavec se vključuje v supervizijske oblike dela in tudi sicer p o potrebi sodeluje s svojimi kolegi(cami) in drugimi strokovnjaki(njami). Obvezno pa se mora z njimi posvetovati,
• če je pri svojem delu v kakršnihkoli strokovnih dilemah ali
• če obstaja verjetnost, da bi bila opusti-
tev konzultacije z d r u g i m i škodljiva za uporabnika.
22. ČLEN
Morebitna razhajanja ali konflikte z dru- gimi kolegi(cami), nadrejenimi ali podre- jenimi, m o r a socialna d e l a v k a / d e l a v e c vselej razmejiti od osebnih, neprofesio- nalnih interesov.
23. ČLEN
Če socialna delavka/delavec ravna v skladu s tem kodeksom, s spoznanji socialne stroke ter z ugotovitvami drugih znanosti, mora biti njeno (njegovo) strokovno delo neod- visno in neovirano.
Za to so o d g o v o r n e zlasti o s e b e in o r g a n i , ki so s o c i a l n i d e l a v k i / d e l a v c u nadrejeni.
24. ČLEN
Svoje izkušnje in znanje socialna delavka/
delavec prenaša zainteresiranim kolegicam in kolegom, drugim sodelavkam in sodelav- cem, pripravnicam in pripravnikom, štu- dentskim praktikantkam in praktikantom t e r p r o s t o v o l j k a m in p r o s t o v o l j c e m v socialnem delu.
25. ČLEN
Socialna d e l a v k a / d e l a v e c se m o r a p r i svojem delu n e n e h n o zavedati, da znanje, pridobljeno na katerikoli stopnji formal- n e g a i z o b r a ž e v a n j a , kot t u d i i z k u š n j e , dobljene s strokovnim delom, niso nujno splošno uporabne, sploh pa ne popolne niti trajne.
Zato socialna delavka/delavec svoje stro- kovno znanje in veščine n e n e h n o preverja ter izpopolnjuje s samoizobraževanjem, s s o d e l o v a n j e m s kolegi(cami), z vključe- vanjem v supervizijske ter druge formalne in neformalne oblike izobraževanja.
Formalna izobrazba je pogoj za oprav- l j a n j e s t r o k o v n e g a dela, p e r m a n e n t n o i z o b r a ž e v a n j e p a je p o g o j za d e l o v n o uspešnost.
V ustanovah in delovnih okoljih, kjer se (vz)trajno krši katerokoli načelo iz tega kodeksa, se socialna delavka/delavec n e zaposluje, ker s tem varuje lastni strokovni ugled in ugled socialne stroke, ki jo kot strokovnjak(inja) predstavlja.
27. ČLEN
Vsak ima pravico opozarjati socialne delav- ke/delavce na moralne n o r m e tega kodeksa in od njih zahtevati, da se ravnajo p o njem.
Zgornje določilo pa je hkrati moralna dolžnost za član(ic)e strokovnih organizacij s področja socialnega dela in za predstav- nike javnih ter drugih socialno varstvenih zavodov.
IV. ODNOS DO ŠIRŠEGA DRUŽBENEGA OKOLJA
28.ČLEN
Socialna delavka/delavec se zavzema za izboljšanje u s p e š n o s t i in u č i n k o v i t o s t i svojega dela in za čimvečjo d o s t o p n o s t socialnih storitev, ustanov in virov pomoči za vse, ki jih potrebujejo.
Tak pristop naj bo izražen tako v nepo- srednem delu z uporabniki kot tudi v dru- gih stikih s strokovno in laično javnostjo.
29. ČLEN
Profesionalnost socialne delavke/delavca vključuje angažiranje ttidi na tistih družbe- nih vprašanjih in področjih, ki so s strokov- nim socialnim delom zgolj v posredni, a p o m e m b n i zvezi. V tem smislu se zavzema za take socialno-politične, zakonodajne ali pa civilno-družbene iniciative, ki so v prid uporabnikom socialnega dela.
Pri takem delovanju se socialna delavka/
delavec sklicuje izključno na strokovne argumente.
V. KONČNE DOLOČBE
30. ČLEN
Moralno odgovornost za kršitve tega ko- deksa ugotavlja častno razsodišče Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
31. ČLEN
Odločanje častnega razsodišča je javno.
Njegova p r e s o j a primerov, v k a t e r i h je kršeno katerokoli načelo tega Kodeksa, pa ima moralne posledice in se lahko objavi v javnih medijih, če je to koristno za upo- rabnike ali za profesijo.
32. ČLEN
Kodeks etike socialnih delavk in delavcev Slovenije z a č n e veljati, ko ga s p r e j m e S k u p š č i n a D r u š t v a socialnih delavk in delavcev Slovenije.
33. ČLEN
Ker je ta kodeks obvezen za vse, ki se pro- fesionalno ukvarjajo s socialnim delom, m o r a biti socialnim delavkam/delavcem d o s t o p e n na vseh ustanovah, kjer se za- poslujejo ali izobražujejo.
Ustanove in organizacije, ki zaposlujejo socialne delavke/delavce, morajo zagotoviti d o s t o p n o s t t e g a k o d e k s a t u d i s v o j i m uporabnikom in zainteresirani javnosti.
