Podatkovne baze
in osnove programa Microsoft Access
Glavno kazalo
Access - vnos in pregled podatkov Access - priprava baze
Microsoft Access
Primer načrtovanja podatkovne baze Osnove podatkovnih baz
Access - filtri
Podatkovne baze
Z urejevalniki besedil (npr. Microsoft Word) obdelujemo besedila.
S preglednicami (npr. Microsoft Excel) obdelujemo numerične podatke.
Podatkovne baze (npr. Microsoft Access) pa so namenjene za shranjevanje in obdelavo najrazličnejših strukturiranih podatkov.
Zbirke informacij:
telefonski imenik,
redovalnica,
seznam strank,
seznam inventarja, ...
Podatki so lahko različnih vrst:
števila,
nizi,
datumi,
zneski,
slike, ....
Tabela
Preprosta baza podatkov je telefonski imenik. Podatki v imeniku so:
priimek in ime,
naslov,
telefonska številka.
Telefonski imenik je tabela (table), ki za vsakega naročnika vsebuje en zapis (record). Zapis za vsakega naročnika vsebuje 3 polja (fields):
Priimek in ime, Naslov in Telefonsko številko. Zapisi so po abecedi urejeni po imenu, zato pravimo, da je to polje ključ (key).
Priimek in ime Naslov Tel. številka
Androjna Klemen Dvoržakova 10, Maribor 02 5310-100
Bebler Jaka Slovenska 25, Ljubljana 01 4123-556
Dolenc Drago Mariborska 15, Celje 03 4111-977
Košir France Gozdna 7, Kranj 04 5125-133
Jakopič Rudi Jamova 23, Maribor 02 3367-171
Struktura tabele je:
Telefonski imenik
Key Field Name Data Type Field Size
* Priimek in ime Text 40
Naslov Text 80
Tel. številka Text 11
Slabosti zgornjega koncepta so:
težko je urediti udeležence po krajih,
če želimo podatke uporabiti za izpis nalepk za dopise, moramo zamenjati ime in priimek, poštno številko (tega podatka sedaj ni) in kraj pa moramo
Priimek in ime Naslov Tel. številka
Androjna Klemen Dvoržakova 10, Maribor 02 5310-100
Bebler Jaka Slovenska 25, Ljubljana 01 4123-556
Dolenc Drago Mariborska 15, Celje 03 4111-977
Košir France Gozdna 7, Kranj 04 5125-133
JakopičRudi Jamova 23, Maribor 02 3367-171
Izboljšani telefonski imenik
Uporabimo več polj:
Priimek Ime Ulica Poštna številka
Androjna 1000
1000 3000 4000 1000 Bebler
Dolenc Košir
Kraj Tel. številka
Jakopič
Dvoržakova 10 Slovenska 25 Mariborska 15 Gozdna 7 Jamova 23
Klemen Maribor 02 5310-100
Jaka Ljubljana 01 4123-556
Drago Celje 03 4111-977
France Kranj 04 5125-133
Rudi Maribor 02 3367-171
Sedaj je preprosto:
urediti udeležence po krajih,
izpisati nalepke za dopise
Uporaba podatkovne baze
Podatki so shranjeni v eni ali več tabelah.
Poleg shranjevanja informacij podatke tudi obdelujemo.
Če imamo v bazi seznam poslovnih strank, lahko npr:
Dobimo seznam vseh strank, ki v zadnjih 60 dneh niso kupile ničesar.
Stranke uredimo po poštnih številkah in v tem vrstnem redu natisnemo poštne nalepke.
Izdelamo enostaven zaslonski obrazec za vnos podatkov, ki ga lahko uporablja celo neizurjeno osebje.
Programi za podatkovne baze
Za delo s podatkovnimi bazami potrebujemo posebne programe.
Baza podatkov je ponavadi združena z orodji za izdelovanje samostojnih programov za vnos in obdelavo podatkov. Celotni paket lahko razdelimo na naslednje dele:
S tabelami in njihovimi povezavami definiramo, kje bodo shranjeni podatki in kako so medsebojno povezani.
S poizvedbami (querry) pridemo do podatkov, ki nas zanimajo in ki so lahko vsebovani v več različnih tabelah.
Obrazce (form) uporabljamo za vnos podatkov.
Poročila (report) uporabljamo za izpis različnih poročil.
Tudi preglednico lahko obravnavamo kot bazo podatkov, vendar gre tu le za eno tabelo, pri bazah podatkov pa imamo to možnost, da uporabljamo več kot eno tabelo in s tem bolje organiziramo podatke.
Vrste podatkovnih baz
Preproste baze z eno tabelo:
Microsoft Excel, ...
Relacijske podatkovne baze, kjer program omogoča tudi pisanje programov za generiranje obrazcev in poročil:
Microsoft Access, Borland Paradox, Lotus Approach, ...
Baze tipa klient-strežnik (client-server):
Microsoft SQL Server, Oracle SQL Server, IBM DB2, ...
Tu strežnik skrbi za podatke, klient pa vsebuje program, ki strežniku pošilja zahteve za podatki, ponavadi za to uporablja jezik SQL (standard query language). Sam klient je lahko napisan v C++, Visual Basic, Delphi, Javi, ...
To pride v poštev za resne aplikacije, saj je klientov lahko več, SQL strežnik pa teče neodvisno od klientov, zato morebitne težave s programi na podatke ne vplivajo.
Relacijske baze podatkov
Pri relacijski bazi podatkov lahko podatke shranjujemo v več kot eni tabeli, podatki pa so medsebojno lahko povezani z relacijami.
Za primer vzemimo naslednjo bazo rabljenih avtomobilov:
Prodajalci ID Prodajalec Naziv
Naslov Kraj Telefon Email WWW
Modeli ID Model Naziv Moč KM Hitrost Prtljažnik Dolžina Poraba Pospešek Avtomobili
ID Model ID Prodajalec Letnik
Prevoženih KM Cena
Dodatna oprema Barva
Primarni ključ
Primarni ključ je polje (ali več polj), katerega podatki enolično označujejo vsak zapis v tabeli.
Primarni ključ sicer ni obvezen, ga pa potrebujemo pri povezovanju tabel, ko se iz ene tabele sklicujemo na nek zapis v drugi tabeli.
Ponavadi za primarni ključ izberemo polje tipa AutoNumber, kjer program sam poskrbi za to, da bo primarni ključ enoličen.
Povezovanje tabel
Tabele, ki jih imamo v bazi podatkov, lahko uporabljamo vsako zase, še veliko uporabnejše pa postanejo, ko jih povežemo.
Povezava (referenca) med tabelama je povezava med poljema (ali ustreznim številom polj na eni in drugi strani) dveh tabel, ki vsebujeta podatek, skupen obema tabelama. Ponavadi podatek iz ene tabele vežemo s primarnim ključem v drugi tabeli.
Obstajajo tri vrste povezav med tabelami:
Ena proti več: v prvi tabeli se podatek lahko pojavi le enkrat, v drugi pa poljubno mnogokrat. To povezavo imenujemo tudi master-detail.
Več proti več: v obeh tabelah se podatek lahko pojavi poljubno mnogokrat.
Ena proti ena: v obeh tabelah se podatek lahko pojavi le enkrat.
Prodajalci ID Prodajalec Naziv
...
Modeli ID Model Naziv ...
Avtomobili ID Model ID Prodajalec Letnik
Master Detail Master
Referenčna integriteta
Sama povezava še ne preprečuje, da ne bi mogli v tabelo vstaviti reference, ki je v glavni tabeli ni. To lahko dosežemo z referenčno integriteto, ki varuje povezane podatke pred nehotenim spreminjanjem ali brisanjem.
Pri referenčni integriteti tako ni možno vstaviti zapisa z referenco, ki je ni v glavni tabeli (lahko pa pustimo polje prazno, če je to dovoljeno).
Prav tako ni možno zapisa odstraniti iz glavne tabele, če ne odstranimo prej tudi vse zapise v povezanih tabelah, ki se nanašajo nanj.
Odpravljanje težav lahko tudi avtomatiziramo:
Cascade Update Related Fields: ob spremembi primarnega ključa program sam popravi vse reference na ta zapis v povezanih tabelah.
Cascade Delete Related Records: pri brisanju zapisa iz glavne tabele program odstrani vse zapise v povezanih tabelah, ki se nanašajo nanj.
Razvoj podatkovne baze
Najpomembnejša je konstrukcija baze!
Pred začetkom je najbolje s papirjem in svinčnikom narediti načrt baze.
Izogniti se je potrebno podvajanju podatkov, premisliti, kam shraniti vse podatke in kako jih obdelati.
Če je načrt zanič, je najbolje čim prej začeti še enkrat od začetka in ne poskušati za silo zakrpati bazo.
Razmisliti je potrebno o vseh možnih statistikah, ki bi jih kdo želel dobiti iz podatkov, o različnih poročilih in raznih dodatnih podatkih, ki bi jih lahko še uporabljali.
Kazalo
Access - vnos in pregled podatkov Access - priprava baze
Microsoft Access
Primer načrtovanja podatkovne baze Osnove podatkovnih baz
Access - filtri
Zgled načrtovanja baze
Denimo, da bi radi razvili bazo, v kateri bi bili vsi dijaki, ki obiskujejo krožke na šoli in njihovi krožki.
Podatki, ki bi jih radi imeli v bazi so:
ime dijaka,
letnica rojstva,
razred,
razrednik,
krožek, ki ga obiskuje,
vodja krožka,
letna članarira.
Ena tabela
Najprej se nam pojavi ideja, da bi lahko vse stlačili v eno tabelo. Ker lahko en dijak obiskuje več kot en krožek, bomo predpostavili, da nihče ne obiskuje več kot dva krožka.
Struktura tabele je: Dijak, Letnik, Krožek1, Vodja1, Cena1, Krožek2, Vodja2, Cena2.
Dijak Letnik Krožek1 Vodja1 Cena1 Krožek2 Vodja2 Cena2 Janez Novak 1990 Tenis Marko Kos 2000 Plavanje Tadej Murn 2000 Barbara Deu 1991 Košarka Jasna Cevc 1000
Miha Mavec 1990 Tenis Marko Kos 2000 Košarka Klemen Bernik 1500 Žan Klopec 1991 Plavanje Tadej Murn 2000
Janez Novak 1990 Tenis Marko Kos 2000
Preverimo ustreznost rešitve
Razmislimo, kakšne podatke potrebujemo. Ali lahko računalnik preprosto:
Ugotovi, kateri učenci obiskujejo plavalni krožek?
Ugotovi, kdo je vodja plavalnega krožka?
Analizirajmo podatke:
V tabeli imamo dva Janeza Novaka. Ali je to pomota ali sta res dva?
Nič nam ne preprečuje, da ne bi pri krožku zapisali različni vodji ali različni ceni. Ali je cena za plavanje 2000 ali 1500?
Kaj če se eden izmed dijakov odloči, da ima dovolj časa za obiskovanje treh aktivnosti?
Dijak Letnik Krožek1 Vodja1 Cena1 Krožek2 Vodja2 Cena2 Janez Novak 1990 Tenis Marko Kos 2000 Plavanje Tadej Murn 2000 Barbara Deu 1991 Košarka Jasna Cevc 1000
Miha Mavec 1990 Tenis Marko Kos 2000 Košarka Klemen Bernik 1500 Žan Klopec 1991 Plavanje Tadej Murn 1500
Janez Novak 1990 Tenis Marko Kos 2000
Popravljen načrt baze
Da se izognemo podvojenim dijakom, damo vsakemu dijaku svojo enolično identifikacijsko številko in bazo ločimo na tabelo dijakov in tabelo aktivnosti.
Dijak Krožek1 Vodja1 Cena1 Krožek2 Vodja2 Cena2 084 Tenis Marko Kos 2000 Plavanje Tadej Murn 2000 100 Košarka Jasna Cevc 1000
117 Tenis Marko Kos 2000 Košarka Klemen Bernik 1500 123 Plavanje Tadej Murn 1500
ID Dijak Letnik 084
100 117 123 167
Janez Novak 1990 Barbara Deu 1991 Miha Mavec 1990 Žan Klopec 1991 Janez Novak 1990
Popravljen načrt baze še ni idealen
Neizkoriščen prostor
Nekateri dijaki hodijo le na en krožek, zato je prostor za drugi krožek neizkoriščen.
Odvečno delo
Če se cena tenisa poveča, moramo v vsakem zapisu, ki vsebuje tenis, popraviti ceno.
Podvojeni podatki
Če se 50 dijakov odloči za plavanje, moramo vsakič vtipkati krožek, vodjo in ceno.
Ali je cena za plavanje 1500 ali 2000 SIT?
Težavne poizvedbe
Če želimo poiskati vse dijake, ki hodijo na plavanje, moramo pogledati dva stolpca.
Kako ugotovimo pravilno ceno plavanja?
Dijak Krožek1 Vodja1 Cena1 Krožek2 Vodja2 Cena2 084 Tenis Marko Kos 2000 Plavanje Tadej Murn 2000 100 Košarka Jasna Cevc 1000
117 Tenis Marko Kos 2000 Košarka Klemen Bernik 1500 123 Plavanje Tadej Murn 1500
167 Tenis Marko Kos 2000
V tretje gre rado
Tudi aktivnosti damo v svojo tabelo.
ID Dijak Letnik 084
100 117 123 167
Janez Novak 1990 Barbara Deu 1991 Miha Mavec 1990 Žan Klopec 1991 Janez Novak 1990
Dijak Krožek
084 1
084 3
117 4
100 2
117 1
123 3
ID Krožek Vodja Cena
1 Tenis Marko Kos 2000
2 Košarka Jasna Cevc 1000 3 Plavanje Tadej Murn 2000 4 Košarka Klemen Bernik 1500
Podvojenih podatkov ni več.
Ceno krožka lahko popravimo le na enem mestu.
Lahko dodamo podatke o novem krožku, čeprav ga še nihče ne
Še nekaj malenkosti
Poleg baze krožkov potrebujemo na šoli tudi druge podatke: seznam razredov, ocene, izostanki, itd.
Za vse potrebe potrebujemo le eno tabelo dijakov, ki mora vsebovati še ostale podatke: datum rojstva, naslov, ..., ime pa je zaradi urejanja razdeljeno na ime in priimek.
Nekaj napotkov:
Sestavljena polja ločimo na posamezna polja (npr. ime in priimek).
Tabeli dodamo ključ, ki enolično določa zapis (npr. ID ali pa ključ sestavimo iz toliko polj, da je to enolično)
Znebimo se ponavljajočih se polj (npr. Krožek1, Krožek2, ...).
Znebimo se ponavljajočih se podatkov. Namesto tega damo podatek, ki se ponavlja, v svojo tabelo, nato pa tabeli povežemo.
Naj nam ne bo škoda časa za načrtovanje baze, saj je bazo, ko je program že skoraj narejen, težko drastično spreminjati.
Kazalo
Access - vnos in pregled podatkov Access - priprava baze
Microsoft Access
Primer načrtovanja podatkovne baze Osnove podatkovnih baz
Access - filtri
Microsoft Access 2000
Omenjena teorija podatkovnih baz velja za vse podatkovne baze. Ker so programi za delo z bazami dokaj podobni, ni težko začeti uporabljati drug program, ko poznamo enega.
V nadaljevanju si bomo kot primer podatkovnih baz pogledali program Microsoft Access 2000.
Glavne značilnosti programa so:
V samem programu lahko definiramo tabele, povezave in vnašamo podatke.
Definiramo lahko poizvedbe s katerimi pridemo do raznih podatkov ali pa spreminjamo njihovo vrednost.
S pomočjo vgrajenih čarovnikov lahko naredimo preproste obrazce in poročila (programiranje ni potrebno).
Zapletenejše programe lahko sestavimo s programiranjem v jeziku Visual Basic for Applications, ki je skupni za celotni Microsoft Office.
Sestavimo lahko tudi internetne strani, preko katerih lahko pregledujemo in spreminjamo podatke.
Zagon programa
Ob zagonu programa se pojavi okno z izbiro baze podatkov:
Ustvari novo datoteko: Narediti želimo novo bazo podatkov.
Odpri: Odpremo že obstoječo bazo podatkov.
Access bazo podatkov (tako podatke, kot tudi pripadajoče poizvedbe, obrazce in poročila) shrani v eni datoteki s končnico mdb.
Edina izjema so obrazci za urejanje podatkov preko interneta, ki jih shrani kot HTM dokumente.
Ustvari novo datoteko
Odpre se novo okno :
Prazna zbirka podatkov: začnemo z prazno datoteko. Najprej moramo določiti ime datoteke in jo shraniti na disk.
Prazna stran za dostop do podatkov: Določimo podatke, ki bi jih želeli uporabiti na prazni strani.
Projekt z obstoječimi podatki: Za nov projekt izberemo obstoječe podatke.
Projekt z novimi podatki: Za nov projekt uporabimo nove podatke.
Iz obstoječe datotek: Za novo datoteko uporabimo obstoječo datoteko.
Access bazo podatkov (tako podatke, kot tudi pripadajoče poizvedbe, obrazce in poročila) shrani v eni datoteki s končnico mdb.
Edina izjema so obrazci za urejanje podatkov preko interneta, ki jih shrani kot HTM dokumente.
Glavno okno
Ko odpremo bazo podatkov oz.
določimo datoteko za novo bazo, se pojavi okno, kjer lahko izbiramo med gradniki. Na voljo so po vrsti:
tabele (tables),
poizvedbe (queries),
obrazce (forms),
poročila (reports),
internetni obrazci (pages),
makroji (macros),
moduli (modules).
Kazalo
Access - vnos in pregled podatkov Access - priprava baze
Microsoft Access
Primer načrtovanja podatkovne baze Osnove podatkovnih baz
Access - filtri
Nova tabela
Pogled podatkovnega lista. Odpre novo tabelo v obliki preglednice, kamor vnašamo podatke. Posamezna polja lahko preimenujemo z dvojnim klikom na njegovo ime. Odvečne prazne stolpce in vrstice bo program na koncu odstranil, iz tipov vnešenih podatkov pa bo poskusil uganiti tipe posameznih polj. Že obstoječo tabelo odpremo v tem načinu z ukazom Open na kartici Tables.
Pogled načrta. V tem načinu določimo imena in lastnosti posameznih polj tabele, podatke pa vstavljamo kasneje v načinu Datasheet View. Lastnosti polj lahko nastavimo veliko bolj natančno, kot bi jih program sam določil iz vnešenih podatkov. Lastnosti posameznih polj lahko spreminjamo tudi že obstoječi tabeli, tako da jo odpremo z ukazom Design na kartici Tables.
Čarovnik za tabele. Tabelo izdelamo s pomočjo čarovnika.
Uvoz tabele. Tabela bo kopija druge tabele iz iste (ali druge) baze podatkov.
Povezava s tabelo. Tabela bo v bistvu le povezava do tabele iz druge (ali iste) baze podatkov. Na ta način lahko iste tabele uporabljamo v več bazah podatkov.
Za novo tabelo izberemo gumb Novo, nato pa, v oknu ki se pojavi, enega izmed naslednjih načinov:
Design View za urejanje tabele
V načinu design za vsako polje določimo njegovo ime, tip podatka in njegove lastnosti. Nastavimo lahko tudi osnovne vrednosti, izmed katerih lahko izbiramo vrednost polja, če gre za takšno polje. Če pa gre za povezavo z drugo tabelo, lahko določimo, kaj naj se prikazuje na mestu reference.
Glavne lastnosti polja
Ime polja (Field Name) ima lahko maksimalno 64 znakov.
Tip polja (Data Type) je lahko:
Besedilo: kratko besedilo (do 255 znakov)
Zapisek: daljše besedilo
Število: število
Datum/Čas: čas in datum
Valuta: denarni znesek
Samoštevilo: avtomatično enolično določeno število
Da/Ne: logična vrednost
OLE predmet: predmet iz drugega programa, npr. slika, preglednica, ...
Hyperpovezava: spletna povezava
Čarovnik za iskanje: to je čarovnik za določanje vnosa podatkov v izbrano polje, kadar ima polje le končno mnogo vrednosti, ki jih določimo ali sami ali pa so to vse vrednosti izbranega stolpca v izbrani tabeli.
V opis (Description) lahko shranimo opis polja, ki se potem izpisuje v obrazcih za vnos podatkov.
Velikost polja
Bjt: 8-bitno celo število
Celo število: 16-bitno celo število
Dolgo celo število: 32-bitno celo število
Enojno: realno število v enojni natančnosti.
Dvojno: realno število v dvojni natančnosti.
ID replikacije : 128-bitno celo število. To pride v poštev pri polju Samoštevilo (ki je lahko tipa Dolgo celo število ali ID replikacije) oz.
polju, ki je referenca na polje tipa samoštevilo.
Decimalno: Z dodatnima parametroma Točnost in Decimalna mesta določimo število vseh cifer in število decimalk.
Spodaj lahko nastavimo še dodatne možnosti. V Splošno imamo:
Velikost polja: velikost polja. Pride v poštev pri poljih tipa Besedilo (število znakov), Število in Samoštevilo, kjer so možnosti:
Dodatne lastnosti polja
Nove vrednosti: način določanja novih vrednosti (za polje Samoštevilo)
Oblika: način izpisa podatkov
Decimalna mesta: število decimalnih mest pri izpisu števil
Vnosna maska: vnosna maska
Naslov: naslov polja (za prikaz v obrazcu)
Prevzeta vrednost: privzeta vrednost
Veljavnostno pravilo: pravilo, ki opisuje dovoljene vrednosti
Veljavnostno besedilo: besedilo, ki se pokaže v primeru nedovoljene vrednosti
Zahtevano: ali je polje obvezno ali ga lahko pustimo praznega
Dovoli ničelno dolžino: ali lahko vnesemo prazno besedilo
Indeksirano: ali naj se indeksira po tem polju
Dodatne lastnosti, ki so na voljo, so odvisne od tipa polja, zato vse niso na voljo za vse tipe.
Vrsta vnosnega polja
Pri nekaterih tipih podatkov lahko na kartici Iskanje izberemo Kontrolnik prikaza (Display Control). Na izbiro imamo:
Potrditveno polje: potrditveni gumb za logične vrednosti
Polje z besedilom: polje za vnos besedila
Polje s seznamom: seznam za izbiranje, kjer moramo nujno izbrati iz seznama
Kombinirano polje: seznam za izbiranje, kjer lahko vnesem tudi vrednost, ki je ni na seznamu
Nastavitve seznama za izbiranje
Vrsta vira vrstic: izvor vrednosti, med katerimi lahko izbiramo:
Tabela/Poizvedba: iz druge tabele ali poizvedbe
Seznam vrednosti: predpišemo jih sami
Seznam polj: imena polj
Vir vrstic: določimo poizvedbo (v obliki stavka SQL ali preko čarovnika) ali naštejemo možna vrednosti
Seznam za izbiranje je lahko sestavljen iz več stolpcev:
Vezan stolpec: indeks stolpca iz katerega vzamemo vrednost za polje
Štetje stolpcev: število vseh stolpcev
Glave stolpcev: imena stolpcev (da ali ne)
Širine stolpcev: širine stolpcev
Za Kombinirano polje imamo še:
Vrstice seznama: koliko vrednosti iz seznama se naenkrat pojavi na zaslonu
Širina seznama: širina seznama
Omeji na seznam: ali mora vrednost biti nujno iz seznama (da ali ne)
Primarni ključ
Primarni ključ (primary key) je polje ali več polj, katerega podatki enolično določajo vsak zapis v tabeli.
Primarni ključ ni obvezen, ga pa potrebujemo pri povezovanju tabel.
Definiramo ga tako, da označimo eno ali več polj in izberemo meni Urejanje/Primarni ključ.
Pri zapiranju nove tabele program pogleda, če imamo primarni ključ in če ga ni, predlaga, da doda novo polje tipa Auto Number za primarni ključ.
Polja, ki sestavljajo primarni ključ, so označena na levi strani z znakom
Povezovanje tabel
Vsaka tabela se v oknu pokaže v obliki manjšega okna, v katerem je seznam njenih polj, primarni ključ pa je izpisan krepko.
Povezavo vrste ena proti več naredimo tako, da polje tabele na strani ena z miško povlečemo na ustrezno polje tabele na strani več.
Pojavi se novo okno Urejanje relacij, v katerem lahko določimo še ostale lastnosti povezave in jo nato z ukazom Ustvari tudi dokončno naredimo.
Povezava se prikaže kot tanka črta med poljema, ki ju povezuje.
Povezave med tabelami urejamo v posebnem oknu, ki ga odpremo v menuju Orodja/Relacije.
Ko okno prvič odpremo, moramo izbrati tabele, med katerimi bodo povezave, pozneje pa jih lahko dodamo z Relacije/Pokaži tabele.
Referenčna integriteta
V oknu za lastnosti povezave lahko izberemo vrsto stika (Join Type).
Če izberemo Vzpostavi referenčno integriteto, bo program skrbel za referenčno integriteto povezanih podatkov. V tem primeru ni možno vstaviti zapisa z referenco, ki je ni v glavni tabeli in ni možno odstraniti zapisa iz glavne tabele, če ne odstranimo prej tudi vse povezane zapise v drugih tabelah, razen pri izbiri:
Kaskadno posodabljanje polj v relaciji: ob spremembi primarnega ključa program sam popravi vse reference na ta zapis v povezanih tabelah.
Kaskadno brisanje polj v relaciji: pri brisanju zapisa iz glavne tabele program odstrani vse zapise v povezanih tabelah, ki se nanašajo nanj.
Kazalo
Access - vnos in pregled podatkov Access - priprava baze
Microsoft Access
Primer načrtovanja podatkovne baze Osnove podatkovnih baz
Access - filtri
Vnos podatkov
Osnovni način vnosa podatkov v tabelo je v obliki preglednice (Pogled podatkovnega lista).
Med zapisi se lahko sprehajamo tudi v statusni vrstici, kjer se lahko premaknemo na izbrani zapis ali uporabimo gumbe za premik na začetek, konec seznama, predhodnji zapis, naslednji zapis ali na naslednji novi zapis.
Zapis na katerem trenutno smo, je na levi označen s trikotnikom.
Če smo na koncu tabele, lahko vnesemo nov zapis.
Znaki + se pojavijo, kadar smo v glavni tabeli, ki je povezana z drugo tabelo. Če pritisnemo na +, se pojavijo povezani zapisi iz druge tabele.
Vnos podatkov
Zapis označimo tako, da kliknemo na kvadratek pred zapisom.
Polja zapisa popravljamo tako, da kliknemo vanje in popravimo vrednost.
Ko imamo zapis označen, ga lahko zbrišemo (Urejanje/Zbriši) ali pa kopiramo (Urejanje/Kopiraj, Vstavljanje/Nov zapis, Urejanje/Prilepi) v nov zapis (to je koristno, če je veliko podatkov enakih, saj nam jih ni potrebno dvakrat vnašati).
Urejanje podatkov
Zapise v tabeli lahko uredimo po poljubnem stolpcu.
Najprej označimo stolpec, po katerem želimo urediti podatke (kliknem na ime stolpca) in nato izberemo Zapisi/Razvrsti. Vrstni red je lahko naraščajoč (ascending) ali padajoč (descending).
Sama ureditev zapisov na zaslonu ne vpliva na ureditev v tabeli v bazi.
Pri večjih tabelah bo urejanje hitrejše, če je stolpcev, po katerem urejamo, indeksiran.
Iskanje podatkov
Ko je tabela odprta v obliki preglednice, lahko z izbiro Urejanje/Najdi… iščemo zapise podobno kot pri ostalih Okenskih programih.
Najdi: besedilo, ki ga iščemo.
Išči v: ali iščemo po trenutno označenem polju ali pa po vseh poljih.
Ujemanje: Možna ujemanja so:
Kateri koli del polja: iskano besedilo je lahko kjerkoli v polju,
Celotno polje: iskano besedilo se mora točno ujemati z vsebino polja,
Začetek polja: vsebina polja se začne z iskanim besedilom.
Zamenjava podatkov
Podobno kot iskanje podatkov poteka tudi zamenjava besedila z novim besedilom.
Zamenjaj z: besedilo, ki zamenja iskano besedilo.
Kazalo
Access - vnos in pregled podatkov Access - priprava baze
Microsoft Access
Primer načrtovanja podatkovne baze Osnove podatkovnih baz
Access - filtri
Filtri
Filtre uporabljamo, kadar želimo na zaslonu v preglednici videti le tiste zapise, ki ustrezajo danemu kriteriju.
Za zapletenejše kriterije uporabljamo poizvedbe, pri enostavnejših pa si lahko pomagamo s filtri.
Najenostavnejši filter je po označenem polju (Filtriranje z izborom), kjer pridejo v poštev tisti zapisi, ki imajo vrednost polja enako vrednosti označenega polja.
Dobimo lahko tudi tiste zapise (Filtriraj izključujoč izbor), ki imajo različno vrednost polja od vrednosti označenega polja.
Če želimo narediti filter po več kot enem polju, uporabimo filter preko obrazca (Filter po obrazcu).
Zapisi z enako vrednostjo v označenem polju
Označimo polje in izberemo Zapisi/Filter/Filtriraj z izborom.
Pokaže se samo tisti del tabele, kjer imajo zapisi enako vrednost označenega polja.
Zapisi z drugo vrednostjo v označenem polju
Označimo polje in izberemo Zapisi/Filter/Filtriraj izključujoč nabor
Pokaže se samo tisti del tabele, kjer imajo zapisi drugačno vrednost označenega polja.
Zapletenejši filtri
Z izbiro Zapisi/Filter/Filter po obrazcu lahko naredimo filter po več kot enem polju.
V vsako polje vpišemo iskano vrednost ali pa ga pustimo praznega.
Uporabljamo lahko tudi operatorje za primerjavo >,<,=,<=,>= in <>.
Več različnih kriterijev lahko združimo v kriterij, ki je izpolnjen, kadar zapis ustreza vsaj enemu izmed kriterijev.
Ni možno poiskati zapisa, ki bi ustrezal več kriterijem hkrati. Če želimo npr. poiskati vse zapise, ki imajo vrednost polja med dvema danima vrednostima, moramo uporabiti poizvedbo.