Summary

1. Uvod

Geomorfni procesi (Zorn in Komac, 2002, 14–15), ki jih razumemo kot naravne nesre~e, prizadenejo ~love- ka in njegove dejavnosti. [koda za- radi naravnih nesre~ v svetu nara{-

~a, kar povezujemo z ve~ naravnih- mi pojavi, {irjenjem poselitve in

~lovekovih dejavnosti v nevarna obmo~ja ter pove~evanjem vredno- sti premo`enja kot posledico mo- dernizacije.

V ~lanku poudarjamo pomen geo- morfologije oziroma fizi~ne geo- grafije za pravilno vrednotenje na- ravnih pojavov. Uporaba geomorfo- lo{kega znanja in kartografskih podlag pri prostorskem planiranju je sicer opredeljena v zakonodaji, a se ne izvaja dosledno. Naro~nikom (ob~inam) in izvajalcem (izdelo- valcem planov) predlagamo, da pri na~rtovanju razvoja prostora bolj upo{tevajo zna~ilnosti reliefa in geomorfne procese.

Tako bi se dolgoro~no zmanj{ala {koda zaradi naravnih nesre~, ki v Sloveniji povpre~no obsega dva do tri odstotke BDP (Oro`en Adami~, 2004), ob posameznih ve~jih do- godkih pa prese`e desetino BDP. Ob furlanskem potresu leta 1976 je ob- segala sedem odstotkov, ob poplavah leta 1990 pa ve~ kot 20 odstotkov BDP (Oro`en Adami~, 2005, 12).

2. Pomen

geomorfologije za urejanje prostora

Regionalno planiranje naj bi v po- krajini z usklajevanjem mo`nosti in te`enj dru`be ustvarilo »funk- cionalno, gospodarno, humano in estetsko okolje« ter tako sodelo- valo pri prostorski organizaciji dru`be (Vri{er, 1978, 13–14). Na- ravno okolje namre~ za planerja ni le »vir zemlji{~ za prihodnjo po-

selitev, temve~ je treba za ta vir tudi skrbeti, ohranjati njegove naravne funkcije in se izogibati nevarnostim« (Kaiser in drugi, 1995, 172).

Zanima nas, ali je mogo~e vzposta- viti ravnote`je med ohranjanjem ekolo{kih funkcij okolja ter varova- njem ljudi in premo`enja pred na- ravnimi nevarnostmi. Uspe{no re- gionalno planiranje obravnava de- jansko geografsko okolje, to je »ti- sto zemeljsko povr{je, ki ga ~lo- ve{ka dru`ba `e tiso~letja upo- rablja za svoj obstoj in na novo oblikuje, je z njim (...) poveza- na in je od njega, kljub tehni~- nemu in znanstvenemu napred- ku, {e vedno v marsi~em hudo odvisna« (Vri{er, 1978, 9).

Za urbanisti~no planiranje so po- membne predvsem tri fizi~nogeo- grafske prvine pokrajine: »tla, voda in zrak« (Poga~nik, 1980,

Matija ZORN Bla` KOMAC

Geomorfologija in

prostorsko planiranje

V ~lanku predstavljamo uporabnost geomorfolo{- kega znanja za preventivo pred nekaterimi narav- nimi nesre~ami, ki jih imenujemo tudi geomorfo- lo{ke nesre~e. Opisujemo doma~e in tuje izku{nje pri aplikaciji tovrstnega geomorfolo{kega znanja.

Znano je, da razmerje med sredstvi, vlo`enimi v sanacijo zemeljskih plazov, in prihranki zaradi pre- ventive ponekod zna{a od 1:10 do celo 1:2000.

Uporaba geomorfolo{kega znanja in ustreznih kar- tografskih podlag pri prostorskem planiranju je v Sloveniji sicer opredeljena v zakonodaji, a se ne izvaja dosledno. Naro~nikom (ob~inam) in izvajal- cem (izdelovalcem planov) v prispevku predlaga- mo, da pri na~rtovanju razvoja prostora bolj upo- {tevajo geomorfne procese in zna~ilnosti reliefa.

Applicability of geomorphological knowledge for prevention against some natural disasters, also known as geomorphological disasters, is presen- ted. Some home and foreign experience of appli- cability of this knowledge are introduced. It is known that the ratio between means put into sani- tation of, for example, landslides and savings with prevention measures, are from 1:10 to 1: 2000.

The use of geomorpholgical knowledge and cor- responding cartographic works in Slovene spatial planning legislation is defined, but it is not carried out consistently. We recommend municipalities and spatial planners that they should also take in account geomorphic processes and characteristic of the relief.

Geomorfologija Urejanje prostora Naravne nesre~e Zemeljski plaz Skalni podor Poplave Slovenija

Geomorphology Spatial planning Natural disasters Landslides Rockfalls Floods Slovenia

104). Vpliv podnebja na razvoj na- selij se je z razvojem tehnologije v sodobni dru`bi mo~no zmanj{al, toda vplivu reliefa in geomorfnih procesov se ne moremo vedno izog- niti, ~eprav mu pri prostorskem na-

~rtovanju posve~amo premajhno pozornost. Naselja, kot so Jesenice, So~a, ^ezso~a, Su`id in Smast, za- radi reliefa na primer dobr{en del leta ne prejmejo son~nega obseva- nja (Planina, 1954, Gabrovec, 1996).

Med geomorfolo{kimi prvinami so za urbanizem pomembni nadmor- ska vi{ina ter razgibanost, obliko- vanost in naklon povr{ja. Poleg vr- ste kamnin so pomembne tudi nje- ne zna~ilnosti, kot so prepustnost, odpornost proti preperevanju, no- silnost in stabilnost oziroma podvr-

`enost eroziji. Z vidika na~rtovanja

~lovekovih dejavnosti namre~ niso pomembni samo naravni viri, am- pak tudi naravni procesi, ki tudi zaradi napa~nega na~rtovanja po- gosto prizadenejo ~loveka in njego- ve dejavnosti (Poga~nik, 1980, 114 in 119).

Na geomorfolo{ko znanje pozablja- mo, saj daje geomorfologija videz teoreti~ne znanosti, geomorfologi

so pogosto po~asni pri njeni apli- kaciji (Alexander, 1991, 57), inve- stitorji pri pripravi projektov pa ne vidijo potrebe po vlaganju v tak{ne raziskave. Geomorfolo{ko znanje je pomembno pri kratkoro~nih grad- benih posegih in dolgoro~nem na-

~rtovanju. Geomorfologi so tisti, ki

»lahko napovejo vrsto in obseg sprememb, ki bodo nastale, ko se bo dru`ba odlo~ila spremeniti naravno povr{je in geomorfne procese« (Coates, 1984, 130).

Zanimivo je, da se pomena tak{nih raziskav pri nas slabo zavedajo na dr`avni ravni: »Atlas ogro`enosti Slovenije, z vidika naravnih in drugih nesre~, lahko predstavlja le posnetek nekega stanja v dolo-

~enem ~asu, ne more pa biti os- nova za zagotavljanje priprav- ljenosti dr`ave na naravne in druge nesre~e, ker se ocene ogro-

`enosti spreminjajo, dopolnjuje- jo, kot se spreminjajo dejavniki, ki na ocene ogro`enosti vplivajo«

(Ministrstvo, 2004).

Premajhnega upo{tevanja znanja geomorfologov pri preu~evanju in prepre~evanju naravnih nesre~ se zaveda tudi Mednarodna geomor-

folo{ka zveza, ki je leta 2005 o tem sprejela deklaracijo. V njej pravi, da »mora biti geomorfolo{ko ra- ziskovanje, ki s pomo~jo zemlje- vidov in modelov prepoznava ogro`ena obmo~ja, vedno ena od znanstvena podlag za odlo~a- nje, da bi se zmanj{ala ogro`e- nost ter prepre~evalo izgube ~lo- ve{kih `ivljenj in lastnine«. Poleg tega »morajo geomorfologi na vseh ravneh sodelovati pri odlo-

~anju, da bi prepre~ili geomorfo- lo{ke nesre~e in spodbudili orga- ne odlo~anja, da posvetijo ve~

pozornosti preventivi« (Declara- tion, 2005).

Znanje geomorfologov lahko upo- rabimo pri preu~evanju:

– poplav (kartiranje poplavnih ob- mo~ij, prepoznavanje sedimen- tov, ki so se odlo`ili ob poplavah v preteklosti, ugotavljanje spre- memb re~ne struge) in

– naravnih ali geomorfolo{kih ne- sre~ (ugotavljanje plazovitih in podornih obmo~ij, preu~evanje vr{ajev, ki so pogosto nastali z drobirskimi tokovi, preu~evanje sne`nih plazov, preu~evanje ero- zije, potresov in udorov na krasu).

Izraz

Preglednica 1: Razlaga nekaterih manj znanih izrazov (prirejeno po: Kladnik in drugi, 2005).

nevarnost ogro`enost

ogro`enost zaradi nesre~

ocena ogro`enosti zemljevid ogro`enosti povratna doba

naravna nesre~a

geomorfologija geomorfni procesi pobo~ni procesi geomorfolo{ka nesre~a

zemeljski plaz drobirski tok

poplava

Pomen

neza`elena, negativna danost, stanje, za katero obstaja dolo~ena verjetnost, da se bo pripetilo navzo~nost v nevarnih razmerah

navzo~nost v razmerah, ki so nevarne zaradi nesre~

mnenje, presoja o stanju ogro`enosti

zemljevid, ki prikazuje navzo~nost v nevarnih razmerah

dolgoletno povpre~no obdobje ali {tevilo let, ki lo~uje dogodek dolo~ene velikosti in ponovitev dogodka enake ali ve~je velikosti

nesre~a, ki jo povzro~ijo izjemne naravne okoli{~ine, npr. potres, zemeljski plaz, skalni podor, poplava, su{a, vetrolom, to~a, pozeba, `led, snegolom

veja fizi~ne geografije, ki prou~uje reliefne oblike in geomorfolo{ke procese procesi spreminjanja reliefa

eksogeni procesi odna{anja gradiva na povr{ini pobo~ja vzpetine

dogodek oziroma naravni pojav, ki povzro~i veliko {kodo, nastal z geomorfnimi procesi, npr. zemeljski plaz, skalni podor, drobirski tok

premikanje zemeljskih gmot s plazenjem

z vodo prepojena gmota drobirja, ki pome{ana z blatom, prstjo in organskim gradivom zaradi te`nosti s hitrostjo ve~ m na sekundo ste~e navzdol po pobo~ju ali strugi

redno ali obdobno razlitje vode iz prenapolnjene re~ne struge, jezerske kotanje, morja

Nekateri gradbeni neuspehi in nesre-

~e pa niso posledica nepravilnih ra- ziskav, ampak njihovega neizvajanja in tudi ignoriranja. Posledice tak{ne ignorance so leta 1963 v Vaiontu (Italija) in okolici terjale okrog 2000

`ivljenj (Zorn, 2003, 245–248).

Kljub visokim tehnolo{kim zmo`- nostim bo morala tudi sodobna dru`ba vsaj ponekod priznati pre- mo~ narave in se umakniti ter na- ravnim procesom prepustiti prostor.

Tako imenovani odprti prostor lah- ko ostane »nerazvit«, dolo~imo mu

lahko neintenzivno rabo. Tako se izognemo morebitnim `rtvam, {ko- di ter drugim negativnim gospo- darskim in dru`benim vplivom (Kaiser in drugi, 1995, 295–296).

V Sloveniji se moramo zgledovati po tradicionalni poselitvi: stavbe so praviloma postavili na obmo~ja, ki so bila varna pred pobo~nimi pro- cesi (zemeljski plazovi, skalni po- dori, sne`ni plazovi) in hudourni- ki oziroma poplavami (Komac in Zorn, 2002, 172; Komac in Zorn, 2005b, 181).

3. Urejanje prostora, naravne nesre~e in zakonodaja

3.1 Slovenija

Slovenska zakonodaja dolo~a, ka- teri so poglavitni preventivni ukre- pi ob naravnih nesre~ah, toda kljub temu se nanje le odzivamo, za preventivo pa ni zagotovljenih dovolj sredstev.

Najpomembnej{i akti, ki opredelju- jejo razmerje slovenske dru`be do naravnih nesre~, so (Komac in Zorn, 2005a, 88–89):

– Strategija prostorskega razvoja Slovenije,

– Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami,

– Resolucija o nacionalnem pro- gramu varstva okolja,

– Zakon o vodah,

– Zakon o urejanju prostora,

– dr`avni razvojni programi,

– regionalni razvojni programi.

V enem od temeljnih dokumentov za urejanje prostora, to je Strategi- ji prostorskega razvoja Slovenije (2004), je med cilji, povezanimi z zmanj{evanjem ogro`enosti zaradi naravnih in drugih nesre~, navede- no, naj se z ustreznim na~rtova- njem zagotavljata racionalna raba prostora in varnost prebivalstva, naj se prostorski razvoj usmerja zunaj ogro`enih obmo~ij in naj se Slika 1: Izsek iz zemljevida ogro`enosti Zgornje Savinjske doline zaradi zemelj-

skih plazov in skalnih podorov, ki prikazuje prilagojenost tradicionalne poselitve naravnim razmeram (Zorn in Komac, 2004, 75; Komac in Zorn, 2005b, 181).

Slika 2: Aktivnosti po naravni nesre~i se obi~ajno za~nejo z intervencijo, ki ji sledita obvladanje nesre~e in obnova, {ele nato pa se lotimo vrednote- nja vzrokov in posledic naravne nesre~e ter preventive. Pravilen posto- pek bi se moral za~eti z vrednotenjem in preventivo, tako da smo na naravno nesre~o `e pripravljeni, ko se zgodi. Tedaj sta tudi intervencija in obnova u~inkovitej{i(Komac in Zorn, 2005a, 95).

izbolj{a za{~ita pred posledicami nesre~. Zato naj se prihodnji pro- storski razvoj na ogro`enih obmo~- jih prilagaja stopnji ogro`enosti, v ogro`enih naseljih pa naj se z us- treznimi re{itvami urejanja prosto- ra zmanj{a posledice morebitnih prihodnjih dogodkov.

Po Zakonu o urejanju prostora (2002) je temeljni cilj urejanja prostora vzdr`en prostorski razvoj, ki ga omogo~a tudi varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ami.

Gradnje objektov zunaj poselitve- nih obmo~ij so dovoljene le, ~e so namenjene varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami. Na to dolo~- bo se navezuje Strategija prostor- skega razvoja Slovenije.

Preventivni ukrepi po vrstah nesre~

so opredeljeni v Nacionalnem pro- gramu varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami (2002). Pro- storski, urbanisti~ni in gradbeni ukrepi prispevajo k ve~ji varnosti, zato jih je treba upo{tevati pri pro- storskem na~rtovanju ter projekti- ranju in gradnji objektov. Najpo- membnej{i so vodnogospodarsko soglasje, kataster naravnih nesre~, strategija in program varstva pred njimi ter program del za prepre~e- vanje nesre~ in njihovo sanacijo.

Pomen ukrepov je poudarjen tudi v Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja (2005). Prilagojenost poselitve poplavam in zemeljskim plazovom je izpostavljena kot po- memben negradbeni ukrep. Ker pa je ~lovek s poselitvijo in dejavnost- mi mo~no posegel v okolje, so grad- beni ukrepi potrebni, saj ohranjajo umetno spremenjene razmere.

Zakon o vodah (2002) opredeljuje obmo~ja, ogro`ena zaradi zemelj- skih plazov, in dolo~a mo`ne pose- ge glede na vrsto ogro`enosti.

Po Dr`avnem razvojnem programu 2001–2006 (2001) je za{~ita pred naravnimi nesre~ami ena od pred- nostnih razvojnih nalog za krepitev skladnega regionalnega razvoja. Po-

men naravnih nesre~ za celovito urejanje prostora omenjajo tudi re- gionalni razvojni programi (Pomur- je, Zasavje, Gorenjska, Gori{ka).

4. Praksa

Eden od preventivnih ukrepov zoper naravne nesre~e so zemljevidi ogro-

`enosti zaradi geomorfolo{kih ne- sre~ (Zorn in Komac, 2005, 53). Z njihovo pomo~jo lahko izberemo obmo~ja, ki so primerna za grad- njo, oziroma dolo~imo potrebne ukrepe. Izdelovanje tak{nih zemlje- vidov je drago in ~asovno zahtevno.

Obstaja tudi stopnja negotovosti, saj na podlagi zemljevidov ne vemo, kdaj se lahko spro`i pri~akovani geomorfni proces (Alexander, 1991, 63). Pri poplavah `e lahko z dolo-

~eno gotovostjo izra~unamo povrat- ne dobe, pri zemeljskih plazovih pa prav zdaj delamo korak v tej smeri.

Na primeru Gori{kih brd smo upo- rabili probabilisti~ni model, ki ana- lizira plazovitost z upo{tevanjem dejanskih zemeljskih plazov, nasta- lih ob znanih zunanjih okoli{~inah (Komac in Zorn, 2006, 56–60).

Geomorfologi lahko planerjem po- magamo zlasti pri (Alexander, 1991, 64; Glade, 2005, 191):

– identifikaciji geomorfnih proce- sov v pore~ju;

– ugotavljanju prostorske razpore- ditve in stopnje aktivnosti geo- morfnih procesov;

– detajlni karakterizaciji in kate- gorizaciji geomorfnih procesov;

– razlagi reliefnih oblik oziroma ugotavljanju stabilnosti pobo~ij in identifikaciji nestabilnih re- liefnih oblik;

– ugotavljanju preteklih geomorf- nih procesov, njihovi velikosti in

~asu nastanka (povratna doba oziroma pogostost pojavljanja);

– ugotavljanju izvora sedimentov;

– opredelitvi obmo~ij, kjer lahko v prihodnosti {e nastanejo geo- morfni procesi;

– oceni koli~ine mobilnega gradi- va, ki ga geomorfni procesi lah- ko prenesejo v ni`jo lego;

– modeliranju premikanja in opre- delitvi obmo~ij usedanja (aku- mulacije) in

– umerjanju modelov oziroma pri- merjavi rezultatov modeliranja z meritvami in ocenami dejanske intenzivnosti geomorfnih procesov.

Vloga geomorfologov je torej pred- vsem identifikacija potencialno ne- varnih obmo~ij in geomorfnih proce- sov, ki na njih potekajo. Planerji naj se pri na~rtovanju izognejo nevarnim obmo~jem, gradbeniki pa naj pri graditvi objektov na njih uporabijo potrebne in primerne gradbene ukre- pe (Alexander, 1991, 65).

Za na~rtovanje urejanja prostora na obmo~jih, kjer sta hitra urbanizaci- ja in pomanjkanje primernega pro- stora povzro~ila potrebo po gradnji na ogro`enih obmo~jih, priporo~ajo multidisciplinarni pristop, ki naj obsega pet korakov. Preizku{en je bil na primeru petih naselij v Ando- ri v Pirenejih, ki jih ogro`ajo dro- birski tokovi (Hürlimann in drugi, 2006):

– geomorfolo{ke in geolo{ke ana- lize so bile podlaga za izdelavo geomorfolo{ko-geolo{kega zem- ljevida ter za dolo~itev izvornih obmo~ij in koli~ine razpolo`lji- vega mobilnega gradiva v pore~- ju; na podlagi tega so ugotovili mo`ne scenarije in izdelali zem- ljevid nevarnosti;

– drugi korak je bila analiza scena- rijev, nato pa so preu~ili kriti~ne odseke, izra~unali najve~ji doseg drobirskih tokov in izdelali zem- ljevid intenzivnosti drobirskih to- kov za vsak scenarij posebej;

– v tretjem koraku so zdru`ili re- zultate prej{njih dveh korakov in izdelali zemljevid ogro`enosti, pri

~emer so obmo~je razdelili v cone in za posamezno cono dolo~ili stopnjo nevarnosti glede na pri-

~akovano intenzivnost in verjet- nost pojavljanja drobirskih tokov;

– v ~etrtem koraku so izdelali pred- loge ukrepov za zmanj{anje ogro-

`enosti;

– v petem koraku so izdelali zemlje- vide ogro`enosti v merilu 1:2000,

ki so postali obvezna sestavina za na~rtovalce rabe prostora na kra- jevni ravni. Obmo~je so razdelili v razrede glede na nevarnost. [tudi- ja je pokazala tudi velik pomen sodelovanja med geologi, geo- morfologi, arhitekti, gradbeniki,

urbanisti, ekonomisti, organi za{-

~ite in odlo~anja ter prebivalci.

V Sloveniji sta `e pripravljena me- todologija za dolo~anje ogro`enih obmo~ij in na~in razvr{~anja zem- lji{~ v razrede ogro`enosti zaradi

zemeljskih plazov (Miko{ in drugi, 2004). Predlaga uvedbo usmeritve- nih na~rtov in na~rtov rabe za ogro`ena obmo~ja. V usmeritve- nem na~rtu bodo prikazane temelj- ne planerske usmeritve, usklajenost dejavnosti z izhodi{~i in navodila za na~rtovanje rabe prostora. Na natan~nej{em zemljevidu na~rto- vanja rabe so zemlji{~a razvr{~ena v kategorije glede na ogro`enost.

Na manj ogro`enih obmo~jih se lahko gradi pod dolo~enimi pogoji, na bolj ogro`enih pa je gradnja omejena ali prepovedana.

Prvi tak{en na~rt je bil izdelan za Log pod Mangartom (Uredba 2004). Vr{aj, na katerem stoji na- selje, so razdelili v obmo~je velike, srednje in majhne ogro`enosti in za vsako dolo~ili, kak{ne stavbe je na njem mogo~e graditi. Na ob- mo~ju velike ogro`enosti je prepo- vedano graditi objekte z izjemo in- frastrukturnih (ceste, parkiri{~a, mostovi, pregrade in jezovi, cevovo- di, ~istilne naprave in elektroener- getski vodi), za~asnih objektov ({portna igri{~a) in tako imenova- nih enostavnih objektov (drvarni- ca, ~ebelnjak, gozdna pot, igri{~e, spominsko obele`je). ^e je stavba (hi{a, gara`a, ka{~a, kozolec, ske- denj, steklenjak, rezervoar) na ob-

Obmo~je ogro`enosti

Preglednica 2: Zna~ilnosti obmo~ij ogro`enosti zaradi zemeljskih plazov, prikazanih na zemljevidu ogro`enosti, in ukrepi (prirejeno po: Miko{ in drugi, 2004, 94–^95).

obmo~ja visoke ogro`enosti (rde~a barva)

obmo~je srednje ogro`enosti (modra barva)

obmo~je majhne ogro`enosti (rumena barva)

obmo~je neznatne ogro`enosti ({rafirana rumeno-bela barva)

neogro`eno obmo~je (bela barva)

Predpisi in ukrepi ob na~rtovani gradnji Obmo~ja

– prepoved novogradenj

– analiza za{~ite obstoje~ih objektov – sprememba v obmo~je ni`je ogro`enosti

je mo`na le izjemoma

– ogled strokovnjaka in po potrebi terenske raziskave

– izdelava detajlne ocene ogro`enosti za obstoje~o poselitev

– opozorilo graditelju, da morda gradi na plazovitem obmo~ju

– opozorilo graditelju, da obstaja mo`nost, da gradi na obmo~ju, kjer lahko nastane zemeljski plaz

– ni omejitev za novogradnje – zemeljski plaz obstaja

– zelo verjeten nastanek zemeljskih plazov

– ogro`enost zaradi zemeljskih plazov v bli`ini – verjeten nastanek zemeljskih plazov

– mo`en nastanek usadov ali majhnih zemeljskih plazov

– malo verjeten nastanek zemeljskih plazov – neznatna ogro`enost zaradi obstoje~ih

zemeljskih plazov

– neznatna verjetnost nastanka zemeljskih plazov

– ni zemeljskih plazov v bli`ini

– ni mo`nosti nastanka zemeljskih plazov

Slika 3: Obmo~ja ogro`enosti v Logu pod Mangartom, kakor so opredeljena v uredbi vlade Republike Slovenije (Uredba 2004).

mo~ju velike ogro`enosti, jo mora lastnik odstraniti. Na obmo~ju sred- nje ogro`enosti je pod posebnimi pogoji dovoljena gradnja stano- vanjskih, gostinskih, trgovskih in upravnih stavb. Na obmo~ju majh- ne ogro`enosti je dovoljena grad- nja vseh stavb in objektov infra- strukture.

5. Sklep

Pokrajino lahko razumemo le kot vir surovin in prostor, na katerem potekajo ~lovekove dejavnosti, ali pa kot kompleksen prostor, v katerem skozi zgodovino nenehno sou~inku- jejo naravne in dru`bene prvine.

Prvi vidik izra`a naslednji navedek:

»Najbolje bi bilo, ~e bi obmo~ja, ki jih ogro`ajo naravne nesre~e, ohranili ‘nerazvita’. Tako bi se izognili smrtnim `rtvam, gmot- ni {kodi, vplivu na gospodarsko in socialno strukturo skupnosti ter nepotrebnim razvojnim stro{- kom, ki jih porabljamo za varo- vanje ~lovekovih dejavnosti pred naravnimi pojavi ...« (Kaiser in ostali 1995, 295). Tak{no obravna- vanje dolo~enega obmo~ja je mor- da la`je obvladljivo, vendar ne upo{teva dejstva, da pokrajina vse- buje tudi zgodovino, to je spomin na vse, kar se je v preteklosti zgodi- lo na dolo~enem obmo~ju, in je tudi zdaj pomembno za njene pre- bivalce. To potrjuje tiso~letna pose- litev na veliko krajih.

Drugi vidik je `e preizku{en in zato vreden posnemanja: ~lovek se

»skozi celotno zgodovino posku- {a prilagoditi zakonitostim na- ravnega dogajanja (...) Tovrstne prilagoditve so (...) pomembna sestavina vsake pokrajine.« V njih se »ka`ejo izku{nje prej{njih generacij, ki bi jih lahko koristno uporabili pri na~rtovanju pri- hodnje rabe prostora in narav- nih virov« (Natek, 2003, 134).

V preteklosti so se morali prebivalci zaradi pomanjkanja organizirano- sti, politi~ne volje ali sredstev pogo- sto prilagoditi tudi (dokazano) zelo

nevarnim razmeram (Alexander, 1991, 77). Zdaj lahko naredimo korak naprej in z na~rtovanjem us- merjamo prihodnjo (intenzivno) rabo prostora na obmo~ja, ki so varna pred poplavami, erozijo, ze- meljskimi in sne`nimi plazovi ter skalnimi podori. Obstoje~a naselja pa lahko zavarujemo z ustreznimi ukrepi. Tako bi zmanj{ali {kodo in ogro`enost ter obremenjenost celot- ne dru`be. Kot smo `e poudarili, pa je za vsak primer nujna podrobna in celovita obravnava.

Glede na pogostost geomorfnih ne- sre~ v Sloveniji lahko re~emo, da niso nepri~akovane. Ni pa {e razvi- ta »kultura izogibanja nevarno- stim« (Alexander, 1991, 75), saj ve~ino sredstev porabljamo za od- pravljanje posledic in ne za preven- tivo. Prihranek dru`be bi bil silno velik: za enak u~inek v prostoru za- do{~a vlo`ek v preventivo v vi{ini le treh odstotkov sredstev, ki so sicer vlo`ena v sanacijo. Razmerje med prihranki zaradi preventive in sredstvi, vlo`enimi v sanacijo ze- meljskih plazov, ponekod zna{a od 1:10 do celo 1:2000 (Siegel, 1996, 12 in 125).

Matija Zorn, univ. dipl. geogr. in prof.

zgod., Geografski in{titut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana

e-po{ta: matija.zorn@zrc-sazu.si dr. Bla` Komac, univ. dipl. geogr., Geo- grafski in{titut Antona Melika, Znanstve- noraziskovalni center SAZU, Ljubljana e-po{ta: blaz.komac@zrc-sazu.si

Viri in literatura

Alexander, D. (1991) Applied Geomorpho- logy and the Impact of Natural Hazards on the Built Environment. Natural Hazards, {t.

4, 1, str. 57–^80.

Coates, D. R. (1984) Geomorphology and public polity. V: Costa, J. E., Fleisher, P. J.

(ur.), Developments and Applications of Geomorphology, str. 97–132. Springer, New York.

Declaration (2005). International Association of Geomorphologists, Zaragoza. Medmre`je:

ttp://www.geomorph.org/sp/arch/es05/

Declaration2005.pdf (1. 6. 2006).

Dr`avni razvojni program za obdobje 2001–2006 (2001). Ministrstvo za gospo- darstvo RS, Ljubljana.

Gabrovec, M. (1996) Son~no obsevanje v reliefno razgibani Sloveniji. Geografski zbornik, {t. 36, str. 47–^68.

Glade, T. (2005) Linking debris-flow hazard assessments with geomorphology. Geo- morphology, {t. 66, 1–4, str. 189–^213.

Hürlimann M., Copons, R. Altimir, J. (2006) Detailed debris flow hazard assessment in Andorra: A multidisciplinary approach.

Geomorphology, v tisku.

Kaiser, E. J., Godschalk, D. R., Chapin, F.

S. (1995) Urban land use planning. Univer- sity of Illinois Press, Chicago.

Kladnik, D., Lovren~ak, F., Oro`en Adami~, M. (ur.) (2005) Geografski terminolo{ki slo- var. Zalo`ba ZRC, Ljubljana.

Komac, B., Zorn, M. (2002) Aplikativne mo`nosti geografije pri preu~evanju pobo~- nih procesov. Dela, {t. 18, str. 171–^193.

Komac, B., Zorn, M. (2005a) Geomorfolo{- ke nesre~e in trajnostni razvoj. IB revija, {t.

39, 4, str. 87–^97.

Komac, B., Zorn, M. (2005b) Zemljevid ogro`enosti Zgornje Savinjske doline zara- di zemeljskih plazov in skalnih podorov.

Ujma, {t. 19, str. 175–^186.

Komac, B., Zorn, M. (2006) Zemeljski pla- zovi v Gori{kih brdih. V: Narava proti dru`- bi? Program, povzetki predavanj in vodnik po ekskurziji 3. Melikovih geografskih dni, 11.–12. maja 2006, str. 56–60. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU in Zveza geografskih dru{tev Slovenije, Ljubljana.

Miko{, M., Batisti~, P., \urovi}, B., Humar, N., Jan`a, M., Komac, M., Petje, U., Ribi-

~i~, M., Vilfan, M. (2004) Metodologija za dolo~anje ogro`enih obmo~ij in na~in raz- vr{~anja zemlji{~ v razrede ogro`enosti za- radi zemeljskih plazov. Fakulteta za grad- beni{tvo in geodezijo, Ljubljana.

Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, 29. 10. 2004 (sklep {tevilka 404-03-16/2004/

389), Ministrstvo za obrambo, 10. 11. 2004 (sklep {tevilka 808-00-1/2004-360). Ljubljana.

Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesre~ami (2002) Uradni list RS, {t. 44. Ljubljana.

Natek, K. (2003) Fizi~na geografija in preu-

~evanje ogro`enosti zaradi naravnih in dru- gih nesre~. V: Fizi~na geografija pred novi- mi izzivi, str. 133–146. Znanstveni simpozij ob 80-letnici akademika prof. dr. Ivana Gamsa, 1. julija 2003. Oddelek za geogra- fijo Filozofske fakultete, Ljubljana.

Oro`en Adami~, M. (2004) Natural disa- sters. V: Slovenia: a geographical overview, str. 67–72. Zveza geografskih dru{tev Slo- venije, Ljubljana.

Oro`en Adami~, M. (2005) Geografija in naravne nesre~e. Geografski obzornik, {t.

52, 1, str. 4–^12.

Planina, J. (1954) So~a. Monografija vasi in njenega podro~ja. Geografski zbornik, {t. 2, str. 247–^249.

1. Znanje kot podlaga za presojo in

oblikovanje poli tik

Na{a pri~akovanja o prihodnosti pomembno vplivajo na ravnanje v

sedanjosti ali na~rtovanje ukrepov.

Vendar pa je na{e vedenje o prihod- nosti navadno zgolj negotovo. Ker se prihodnost {e ni zgodila, je ne moremo opisovati z dejstvi. Lahko samo predvidevamo, kaj jo bo do- lo~evalo, kako bodo medsebojno

vplivali razli~ni dejavniki in kak- {ne posledice bodo imeli na prostor.

Prostor spreminjajo tako spontani procesi kakor tudi zavestni ukrepi javnih politik, ki so bodisi izrecno namenjeni spreminjanju prostora

Poga~nik, A. (1980) Urbanisti~no planira- nje. Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo, Ljubljana.

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (2005). Medmre`je:

http//:www.npvi.si (5. 10. 2005).

Siegel, F. R. (1996) Natural and antropoge- nic hazards in developement planning.

Academic Press, San Diego.

Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2003). Ministrstvo za okolje, prostor in ener- gijo, Urad za prostorsko planiranje, Ljubljana.

Uredba o pogojih in omejitvah gradnje na obmo~ju Loga pod Mangartom, ogro`e- nem zaradi pojava drobirskih tokov. Uradni list RS, {t. 87/2004, Ljubljana.

Vri{er, I. (1978) Regionalno planiranje. Mla- dinska knjiga, Ljubljana.

Zakon o urejanju prostora (1990) Uradni list RS, {t. 48/1990, 85/2000, 110/2002 in 8/2003, Ljubljana.

Zakon o vodah (2002) Uradni list RS, {t.

67/2002, 110/2002, 2/2004, 41/2004, Ljub- ljana.

Zorn, M (2003) Nekateri ve~ji skalni podori v Alpah. Ujma, {t. 17–18, str. 241–^250.

Zorn, M., Komac, B. (2002) Pobo~ni proce- si in drobirski tok v Logu pod Mangartom.

Geografski vestnik, {t. 74, 1, str. 9–^23.

Zorn, M., Komac, B. (2004) Deterministic mo- deling of landslide and rockfall risk. Acta geographica Slovenica, {t. 44, 2, str. 53–^100.

Zorn, M., Komac, B. (2005) Geografska analiza naravnih nesre~ v doma~i pokrajini

– primer zemeljskih plazov. Geografija v {oli, {t. 15, 3, str. 52–^60.

Damjana GANTAR Mojca GOLOBI^

Scenariji: od znanja k oblikovanju politik

Javne politike in z njimi povezani ukrepi prina{ajo po- sledice za prostor, poleg `elenih in pri~akovanih tudi stranske, posredne in celo neza`elene. Za presojo vplivov na ravni programov in politik ter vrednotenje njihovih okoljskih, socialnih in gospodarskih posledic je uveljavljena izdelava celovite oziroma strate{ke presoje vplivov na okolje. Poleg ugotavljanja vplivov je bistvena korist strate{kega presojanja v optimizaci- ji politik oziroma njihovih ukrepov. Ugotavljanje mo`- nih poti razvoja in ocenjevanje vplivov sta zahtevni nalogi, polni negotovosti, in zahtevata ustvarjalno uporabo in kombinacijo razli~nega orodja. Med naju-

~inkovitej{im tako za napovedovanje kot povezova- nje stali{~ in iskanje re{itev so scenariji. Uporabljeni so bili tudi pri presoji vplivov `elezni{ke proge za ve- like hitrosti v Sloveniji, kot vhodni podatek za oprede- litev ranljivih sestavin okolja. Znanje o spremembah, ki jih je mogo~e pri~akovati ob na~rtovanem razvoju, je osnova za presojo sprejemljivosti okoljskih stro{- kov, ki je pri strate{kih ukrepih odvisna tudi od koristi predlaganih ukrepov za {ir{o dru`bo.

Public policies and related interventions cause di- verse territorial impacts; intended and wanted as well as lateral, indirect and unwanted ones. Stra- tegic impact assessments are commonly used to identify and assess these impacts. Besides, the main intention of impact assessments is to influen- ce and optimize the policy actions in terms of their impacts. Forecasting of future development and identification of impacts is a complex task, char- ged with uncertainties, which requires resourceful use and combination of different tools. Scenarios are among the most effective forecasting, commu- nication and policy design tools. The paper pre- sents the use of scenarios in a strategic environ- mental impact assessment for a high speed rail in Slovenia. Scenarios were used as an input for en- vironmental vulnerability modelling. Acceptability of environmental costs brought about by planned intervention can only be assessed based on knowledge about the changes / benefits.

Presoja prometne politike

Strate{ka presoja vplivov na okolje Scenariji

@elezni{ka proga za velike hitrosti

High speed railway Scenarios Strategic environmental impact assessment Traffic policy impact assessment