UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Karin GUBANC
VPLIV RAZLIČNIH SISTEMOV UHLEVITVE KOKOŠI NESNIC NA NJIHOVO POČUTJE,
PRIREJO IN KAKOVOST JAJC
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Karin GUBANC
VPLIV RAZLIČNIH SISTEMOV UHLEVITVE KOKOŠI NESNIC NA NJIHOVO POČUTJE, PRIREJO IN KAKOVOST JAJC
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
EFFECT OF DIFFERENT HOUSING SYSTEMS ON WELFARE, PERFORMANCE AND EGG QUALITIES OF LAYING HENS
B. SC. THESIS
Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika.
Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomskega dela imenovala doc. dr. Dušana Terčiča.
Recenzentka: izr. prof. dr. Tatjana Pirman
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: izr. prof. dr. Klemen POTOČNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: doc. dr. Dušan TERČIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: izr. prof. dr. Tatjana PIRMAN
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Datum predstavitve:
III
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Du1
DK UDK 636.5.08(043.2)=163.6
KG Perutnina, kokoši, nesnice, sistemi uhlevitve AV GUBANC, Karin
SA TERČIČ, Dušan (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Univerzitetni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika
LI 2021
IN VPLIV RAZLIČNIH SISTEMOV UHLEVITVE KOKOŠI NESNIC NA NJIHOVO POČUTJE, PRIREJO IN KAKOVOST JAJC
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VII, 19 str., 6 sl., 68 vir.
IJ sl JI sl/en
AI V zadnjih desetletjih je EU in z njo tudi Slovenija sprejela več predpisov, ki dokaj natančno predpisujejo posamezne sisteme uhlevitve kokoši nesnic, predvsem v cilju izboljšanja dobrobiti te kategorije kokoši. Na nobenega od predpisanih sistemov ni mogoče gledati črno belo, vsak ima svoje prednosti in slabosti. V primerjavi z rejo v obogatenih kletkah, imajo v alternativnih (nebaterijskih) sistemih uhlevitve kokoši večjo svobodo gibanja, lahko izvajajo prašnate kopeli in ob dostopnosti izpusta zauživajo svežo travo. S povečanim gibanjem in zagotovitvijo gredi se okrepi skeletni sistem živali. Zauživanje trave prispeva k večji vsebnosti vitaminov A in E ter n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v jajcih. Izpostavljanje kokoši sončnim žarkom (UV svetlobi) in zauživanje drobnega peska, zagotavljata jajcem iz izpustov trdnejšo jajčno lupino. Največje slabosti reje kokoši v izpustih (prosta reja, ekološka reja) so povečan pogin živali, slabše izkoriščanje krme in pogosto problematičen mikrobiološki status jajc. Večje je tveganje za pojav agresivnega kljuvanja perja in kanibalizma, medtem ko je zaradi stika s prostoživečimi pticami in njihovimi iztrebki večja tudi bolezenska ogroženost. Zelo veliko k poginu v sistemih z izpusti prispevajo napadi plenilcev. Jajca, ki prihajajo iz obogatenih kletk ne pridejo v stik z iztrebki kokoši, nastilom ali blatom, zato je praviloma na njihovi lupini prisotno manjše število mikroorganizmov. Ekonomika prireje jajc je nedvomno na strani obogatenih kletk. Ko analiziramo vpliv sistema uhlevitve nesnic na njihovo dobrobit, prirejo in kakovost jajc je treba poudariti, da ne gre za vpliv sistema kot takega, temveč kumulativni vpliv posameznih dejavnikov (npr. genotipa in starosti kokoši, prehrane, okoljskih dejavnikov, itn.), ki se navezujejo na ta sistem.
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION
ND Du1
DC UDC 636.5.08(043.2)=163.6
CX Poultry, laying hens, housing systems AU GUBANC Karin
AA TERČIČ, Dušan (supervisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Academic Study Programme in Agriculture – Animal Production
PY 2021
TY EFFECT OF DIFFERENT HOUSING SYSTEMS ON WELFARE, PERFORMANCE AND EGG QUALITIES OF LAYING HENS DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes)
NO VII, 19 p., 6 fig., 68 ref.
LA sl Al sl/en
AB In recent decades, several regulations have been enacted in the EU, and thus also in Slovenia which set out the housing systems for laying hens in fairly precise manner.
Their aim was mainly, to improve the welfare of this type of chicken. None of the prescribed systems canbe judged as the best or the worst, each of them has its own strengths and weaknesses. Compared to enriched cages, the alternative (non-battery) housing systems provide hens with greater freedom of movement and allow them to bathe in dust and consume fresh grass as they have access to outdoor runs. Greater freedom of movement and perches strengthen the hen's skeletal system. Grass consumption contributes to increase levels of vitamins A, E and n-3 PUFAs in eggs.
Exposure of hens to sunlight (UV light) and consumption of fine sand make the eggshell stronger. Major weaknesses of free-range and organic rearing include higher mortality rates, poor feed conversion and often problematic microbiological status of eggs. The risk of aggressive feather pecking and cannibalism is higher, as is susceptibility to disease from contact with wild birds and their droppings. Predator attacks also significantly increase mortality rates in free-range systems. Eggs from enriched cages do not come into contact with chicken droppings, litter, or mud, so their eggshells are usually covered with lower numbers of microorganisms. The economics of egg production is definitely on the side of enriched cages. When analysing the impact of the housing system on the welfare of laying hens, it should be emphasised that the impact does not come from the system itself, but is considered as a cumulative effect of individual factors (e.g. hen genotype and age, feed, environmental factors, etc.) related to the system.
V
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III KEY WORDS DOCUMENTATION IV KAZALO VSEBINE V KAZALO SLIK VI OKRAJŠAVE IN SIMBOLI VII
1 UVOD ... 1
2 SISTEMI UHLEVITEV KOKOŠI NESNIC ... 1
3 VPLIV SISTEMA UHLEVITVE NA POČUTJE KOKOŠI NESNIC ... 4
4 VPLIV SISTEMA UHLEVITVE KOKOŠI NESNIC NA NESNOST IN PORABO KRME ... 5
4.1 NESNOST ... 5
4.2 PORABA KRME ... 6
5 VPLIV SISTEMA UHLEVITVE KOKOŠI NESNIC NA KAKOVOST JAJC ... 6
5.1 MASA JAJCA ... 6
5.2 OBLIKA JAJCA... 7
5.3 KAKOVOST LUPINE ... 7
5.4 VIŠINA GOSTEGA BELJAKA IN HAUGHOVE ENOTE ... 8
5.5 BARVA RUMENJAKA ... 9
5.6 KEMIJSKA SESTAVA JAJC ... 9
5.7 MIKROBIOLOŠKA KAKOVOST JAJC ... 11
6 SKLEPI ... 12
8 VIRI ... 13 ZAHVALA
VI KAZALO SLIK
Slika 1: Reja kokoši nesnic v klasičnih kletkah (Poultry…, 2021) ... 2
Slika 2: Reja kokoši nesnic v obogatenih kletkah (Hein, 2014) ... 2
Slika 3: Reja kokoši nesnic v talni (hlevski) reji (Barn…, 2021) ... 2
Slika 4: Reja kokoši nesnic v voljerah (NATURA Nova, 2021) ... 3
Slika 5: Prosta (pašna) reja kokoši nesnic s fiksno kurnico (Khan, 2017) ... 3
Slika 6: Prosta reja s premično kurnico (Building permission …, 2018) ... 3
VII
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI CFU - colony forming units - kolonijske enote
EU - Evropska unija
n-3 - omega 3 maščobne kisline n-6 - omega 6 maščobne kisline
VNMK - večkrat nenasičene maščobne kisline
1 UVOD
Kokoši nesnice lahko redimo v različnih sistemih uhlevitve. Do leta 2012 je bila v intenzivnih rejah po Sloveniji, kot tudi v drugih državah EU, zelo razširjena reja v klasičnih kletkah. S prepovedjo tega sistema uhlevitve so perutninarji prešli na druge sisteme, med katerimi prednjačijo obogatene kletke, prosta (pašna) reja, talna (hlevska) reja, voljere in ekološka reja. Za zadnje štiri naštete sisteme uporabljamo tudi skupni izraz alternativni ali nebaterijski sistemi uhlevitve. Vsak sistem ima svoje prednosti in slabosti. Tako npr. reja v voljerah omogoča dokaj veliko gostoto naselitve živali, veliko svobodo gibanja, hkrati pa se v tem sistemu pojavlja več agresije med kokošmi, več je tudi jajc znesenih izven gnezd. V obogatenih kletkah uhlevljene kokoši dobro izkoriščajo krmo, manj so izpostavljene različnim povzročiteljem bolezni, imajo pa malo prostora za gibanje, zaradi česar ne morejo izvajati vseh za vrsto značilnih vzorcev obnašanj. V talni reji je kokošim na voljo veliko prostora za gibanje, pri čemer pa je prostor slabo izkoriščen, potreben je nastil, veliko jajc je lahko znesenih po tleh. Različni sistemi uhlevitve vplivajo na počutje živali, kar se najbolje odraža v zdravju in poginu živali ter anomalijah v obnašanju, kot sta agresivno kljuvanje perja in kanibalizem. Tudi najpomembnejši proizvodni lastnosti, nesnost in poraba krme, se lahko spreminjata v odvisnosti od sistema uhlevitve. In nazadnje, čeprav ne nepomembno, sistem uhlevitve lahko do določene mere opredeljuje različne vidike kakovosti jajc - fizikalno kemijske lastnosti, prehransko, mikrobiološko, senzorično, higiensko in tehnološko kakovost.
V diplomskem delu so najprej zgoščeno predstavljeni različni sistemi uhlevitve kokoši nesnic, v nadaljevanju pa predstavljeni izsledki reprezentativnih raziskav o vplivih sistemov uhlevitve na dobrobit živali, nesnost, porabo krme in kakovost jajc.
2 SISTEMI UHLEVITEV KOKOŠI NESNIC
Osnovni sistemi uhlevitve kokoši nesnic so: baterijska reja (reja v kletkah), talna (hlevska) reja, prosta (pašna) reja in ekološka reja. Reja v več nadstropjih, med katerimi se lahko kokoši prosto gibljejo, se imenuje voljerska reja in velja za različico talne (hlevske) reje.
Reja nesnic v kletkah, ki so med seboj povezane v baterijo, velja za najintenzivnejšo obliko reje. V Sloveniji je od 01. 01. 2012 prepovedana reja nesnic v klasičnih (konvencionalnih) kletkah, dovoljuje pa se reja v obogatenih kletkah (Direktiva…, 1999). Obogatena kletka se od klasične kletke razlikuje v tem, da kokošim zagotavlja nekaj več uporabne površine, dodatno se v njej nahajajo še gnezdo, brskališče, gredi in priprava za obrabo krempljev. Pri prosti (pašni) in ekološki reji so kokoši ponoči zaprte v hlevu, podnevi imajo možnost izhoda na pašne površine (izpuste), ki morajo biti porasle z vegetacijo (Holcman, 2020a). Pri obeh rejah so hlevi lahko nepremični (stacionarni) ali premični (mobilni). Slednje premikamo po pašniku s čimer zagotovimo boljšo izkoriščenost paše. V ekološki reji nesnic je osnova prosta (pašna) reja z dodatnimi, ostrejšimi zahtevami predvsem v pogledu izvora živali,
2
uporabljenih krmnih mešanic in zdravstvenega varstva živali. Minimalne zahteve pri reji nesnic v posameznih sistemih uhlevitve so podane v Pravilniku o zaščiti rejnih živali (Pravilnik…, 2021), ter v Uredbi evropske komisije (Uredba…, 2008).
LAVEZA
Slika 1: Reja kokoši nesnic v klasičnih kletkah (Poultry…, 2021)
Slika 2: Reja kokoši nesnic v obogatenih kletkah (Hein, 2014)
Slika 3: Reja kokoši nesnic v talni (hlevski) reji (Barn…, 2021)
3
Slika 4: Reja kokoši nesnic v voljerah (NATURA Nova, 2021)
Slika 5: Prosta (pašna) reja kokoši nesnic s fiksno kurnico (Khan, 2017)
Slika 6: Prosta reja s premično kurnico (Building permission …, 2018)
4
3 VPLIV SISTEMA UHLEVITVE NA POČUTJE KOKOŠI NESNIC
Da bi se kokoši v določenem sistemu uhlevitve dobro počutile, jim mora biti omogočeno za vrsto specifično obnašanje (npr. brskanje za krmo, sedenje na gredeh, izvajanje prašnatih kopeli, gnezdenje, …) (Hartcher in Jones, 2017). V baterijski reji zlahka vzdržujemo visoko raven izvajanja biovarnostnih ukrepov (Dahl in sod., 2002), zato je tveganje za nalezljive bolezni v tem sistemu manjše, večje pa je tveganje za osteoporozo, sindrom zamaščenih jeter, hiperkeratozo (zadebelitev kože) na stopalih in lom krempljev (Lay in sod., 2011).
Obogatene kletke, kljub določenim dodatkom (npr. gredem), kokošim ne omogočajo veliko gibanja, kar se kaže v večji krhkosti kosti v primerjavi z ostalimi sistemi uhlevitve.
Alternativni sistemi omogočajo nesnicam več gibanja, kar krepi mišično-skeletni sistem kokoši, zdravje in zmanjšuje tveganje za pojav osteoporoze. Kljub krhkejšim kostem v baterijski reji, so zlomi kosti pogostejši v alternativnih sistemih uhlevitve, predvsem zaradi skokov kokoši z gredi in gnezd na tla. Veliko zlomov prsnice je bilo zabeleženih v sistemu voljer (Stratmann in sod., 2015). Pogosta težava pri reji kokoši na mokrem nastilu ob visoki koncentraciji amoniaka je vnetje kože (dermatitis) na blazinicah stopal. Ker v kletkah kokoši ne prihajajo v stik niti z nastilom niti s svojimi iztrebki, dermatitis v baterijski reji ne povzroča večjih problemov. Nasprotno pa v alternativnih sistemih rej perutnina pogosteje prihaja v stik s patogeni in zajedavci, predvsem preko stika z iztrebki ter prostoživečimi pticami kot prenašalci različnih povzročiteljev bolezni (Thamsborg in Roepstorff, 2003).
Veliko škodo povzročajo rdeče pršice, ki kokošim v nočnem času sesajo kri, pri tem prenašajo razne bolezni in se pogosteje pojavljajo v alternativnih sistemih rej, kjer imajo na voljo več skrivališč v katera se preko dneva potuhnejo. Največ okužb s črevesnimi zajedavci kokcidiji je v prosti in ekološki reji, saj so živali na prostem in prihajajo v stik s pticami in glodalci. Knierim (2006) navaja, da lahko dostop v izpust poveča tveganje pri reji nesnic zaradi možnosti stika živali s povzročitelji bolezni, težjega zagotavljanja ustrezne higiene, zaradi možne neuravnoteženosti v prehrani in groženj plenilcev. Čeprav se agresivno kljuvanje perja in kanibalizem pojavljata v vseh sistemih uhlevitve (Savory, 1995), majhna velikost skupin v kletkah omejuje njegovo širjenje v jati. Zato je problematika kanibalizma bolj značilna za nebaterijske sisteme uhlevitve. Oden in sod. (2002) priporočajo rejo nesnic z belo barvo perja, ker so te manj nagnjene k agresivnemu kljuvanju perja in kanibalizmu.
Ravno nasprotno, torej uporabo kokoši s temno barvo perja, priporočajo Van de Weerd in sod. (2009), cit. po Rakonjac (2016), saj v izpustih te kokoši plenilci težje opazijo, plenilstvo pa je eden od glavnih vzrokov pogina. Senčić in Butko (2006) so pri nesnicah Lohmann Brown zabeležili večji pogin v sistemu z izpustom (6,8 %) in manjšega pri reji v kletkah (5,5
%), medtem, ko je v poskusu Andersona (2010), cit. po Rakonjac (2016) v sistemu proste reje poginilo 28,4 % Hy-Line Brown nesnic, v baterijski reji pa 8,9 %. V zaprtih rejah (baterijska reja, talna reja) so kokoši zaščitene pred plenilci in drugimi prostoživečimi živalmi, zato v teh rejah pričakujemo manj pogina in boljše zdravstveno stanje živali.
Obstajajo raziskave (npr. Ferrante in sod., 2009; Lolli in sod., 2013), ki temu ne pritrjujejo in v katerih so raziskovalci zabeležili manjši odstotek pogina v sistemih rej z izpusti v
5
primerjavi s sistemi rej v zaprtih hlevih. To pojasnjujejo z večjim udobjem in odpornostjo nesnic, ki del dneva preživijo na soncu in čistem zraku. Pomemben dejavnik pri nastanku bolezni in posledično poginu je kakovost zraka v hlevu. Slaba kakovost zraka je povezana z nabiranjem prahu in bakterij v dihalih kokoši. Fossum in sod. (2009) so slabšo kakovost zraka zabeležili v talni in voljerski reji, boljšo pa pri reji v obogatenih kletkah.
4 VPLIV SISTEMA UHLEVITVE KOKOŠI NESNIC NA NESNOST IN PORABO KRME
4.1 NESNOST
Nesnost je najpomembnejša proizvodna lastnost kokoši nesnic in predstavlja število jajc, ki jih kokoš znese v določenem časovnem obdobju in jo običajno izražamo v odstotkih.
Anderson (2010), cit. po Rakonjac (2016) je na nesnicah provenience Hy-Line Brown ugotovil znatno razliko v nesnosti med kokošmi, ki so se nahajale v kletkah (81,9 %) in tistimi, ki jih je redil v prosti reji (77,7 %). Castellini in sod. (2006) so primerjali nesnost kokoši pasme beli leghorn v sistemih baterijske reje, ekološke reje in ekološke plus reje. V slednji je vsaka kokoš imela na voljo 10 m2 izpustne površine. Nesnice v ekoloških rejah so dosegle manjšo nesnost od nesnic, ki so se nahajale v kletkah (ekološka reja 63,4 %, ekološka plus reja 61,4 %; reja v kletkah 74,1 %). Castellini in sod. (2006) te rezultate pojasnjujejo s tem, da so kokoši v ekoloških rejah porabile več energije za gibanje po izpustu (pašniku) in hkrati zauživale krmo nižje energijske vrednosti, saj je njihov skupni obrok zaradi zauživanja trave vseboval manj energije in beljakovin v primerjavi z obrokom kokoši v kletkah, ki so dobivale samo popolno krmno mešanico za nesnice. Poleg tega je nesnost ekološko rejenih kokoši močno odvisna od sezonskih razmer v času reje, predvsem od temperature zraka in dolžine dneva. Gerzilov in sod. (2012) so pri provenienci kokoši Isa Brown ugotovili, da nesnice nastanjene v klasičnih (82,8 %) in obogatenih kletkah (83,5 %) dosegajo večjo nesnost v primerjavi z nesnicami iz talne reje (81,4 %). Barbosa Filho in sod. (2006) niso ugotovili razlik v nesnosti kokoši provenienc Hy-Line W36 in Hy-Line Brown v talni in baterijski reji. Tudi rezultati raziskave Yilmaz Dikmen in sod. (2016) niso pokazali značilnih razlik v nesnosti kokoši, ki so bile nastanjene v klasičnih kletkah, obogatenih kletkah in prosti reji. Več avtorjev (npr. Kucukyilmaz in sod., 2012, Hegelund in sod., 2006) poročalo o tem, da poleg sistema uhlevitve na nesnost pomembno vplivata genotip kokoši (pasma, provenienca) in seveda njihova prehrana.
6 4.2 PORABA KRME
Poraba krme predstavlja enega od najvažnejših parametrov prireje v perutninarstvu, saj stroški krme pogosto presežejo 60 % vrednosti vseh stroškov. Današnje lahke hibridne nesnice so selekcionirane na nesnost in dosegajo izjemno izkoriščanje krme (majhna poraba krme za en kilogram jajčne mase) (Rakonjac, 2016). V priporočilih za rejo nesnice Lohmann Brown Classic piše, da dnevno nesnica te provenience v alternativnem sistemu uhlevitve zaužije 115 do 125 g krme in za kilogram prirejenih jajc porabi 2,15 do 2,25 kg popolnih krmnih mešanic (Lohmann…, 2021). Seveda veljajo ti podatki za optimalne pogoje reje, ki jih v praksi ni zmeraj enostavno doseči. Tumova in Ebid (2003) navajata, da nesnice v talnem sistemu reje pojedo za 10 % več krme, tiste v sistemih z izpusti pa po pisanju Thieleja in Pottgüterja (2008) za 15 % več krme kot kokoši, ki se nahajajo v kletkah. Glavni vzrok za to je svoboda gibanja oziroma večja poraba energije za aktivnost gibanja v izpustih. Po drugi strani Henry (2002) poudarja, da lahko nesnice v izpustih do 20 % potreb po krmi zadovoljijo z zauživanjem trave, različnih žuželk in nevretenčarjev. Nekaj raziskovalcev (npr. Mugnai in sod., 2013) ni ugotovilo bistvenih razlik v dnevni porabi krme med nesnicami nastanjenimi v različnih sistemih uhlevitve, kar utemeljujejo s tem, da povečane potrebe po energiji pri reji v izpustih nesnice nadomestijo s krmo iz izpusta. Vendar večina avtorjev izpostavlja, da kokoši v alternativnih sistemih rej v primerjavi s klasično baterijsko rejo pojedo več krme in to tudi slabše izkoriščajo. Leenstra in sod. (2014) navajajo, da je v sezoni 2012/2013 ob upoštevanju vseh nizozemskih rej povprečno izkoriščanje krme znašalo 2,29 v ekoloških rejah, 2,22 v rejah z izpusti, 2,17 v talnih rejah in le 2 kg krme za 1 kg jajc v baterijskih sistemih rej. Iz zgoraj izpostavljenih raziskav je razvidno, da so rezultati zelo variabilni, kar je tudi razumljivo, saj so pridobljeni s farm z različnimi sistemi upravljanja, kokoši so bile različno krmljene, pasle so se na izpustih z različno kakovostjo paše, na pašnikih so bile izpostavljene različnim klimatskim razmeram in te je praktično nemogoče imeti pod nadzorom. Seveda je zauživanje in izkoriščanje krme močno odvisno od genotipa kokoši (Kucukyilmaz in sod. 2012).
5 VPLIV SISTEMA UHLEVITVE KOKOŠI NESNIC NA KAKOVOST JAJC
5.1 MASA JAJCA
Na maso jajc v največji meri vpliva genotip in nesnost kokoši (Holt in sod., 2011), pri čemer bolj proizvodne nesnice nesejo lažja jajca (Castellini in sod., 2006). Od ostalih dejavnikov so pomembni starost nesnice (Akyrek in Okur, 2009) ter sestava krmne mešanice, še zlasti vsebnost beljakovin (Krawczyk, 2009). V povprečju so jajca iz rej z izpusti težja od tistih iz talne ali baterijske reje (Hidalgo in sod., 2008), kar Hughes in sod. (1985) utemeljujejo z različno okoljsko temperaturo. V raziskavi Lolli in sod. (2013) na nesnicah Hy Line Brown, so najtežja jajca prihajala iz talne reje (66,0 g), nekaj lažja iz ekološke reje (63,9 g) in najlažja iz baterijske reje (62,9 g). Po drugi strani obstajajo raziskave, v katerih so raziskovalci prišli
7
do nasprotnih ugotovitev, torej, da reja v izpustih prispeva k lažjim jajcem. Krawczyk (2009) razlaga, da pride do te diskrepance v primerih, ko kokoši v izpustu ne dobijo dovolj beljakovin, da bi zadovoljile svoje potrebe. Tako so Ferrante in sod. (2009) s HyLine Brown nesnicami potrdili večjo maso jajc iz talnega sistema reje (65,49 g), glede na ekološko prirejena jajca (63,44 g). Iz rezultatov navedenih raziskav jasno izhaja, da sistem uhlevitve sam po sebi nima odločilnega vpliva na maso jajc, saj je vpliv prehrane veliko pomembnejši (Minneli in sod., 2007). Dokaz za to so rezultati nekaterih raziskav (npr. Basmacioglu in Egrul, 2005; Zemkova in sod., 2007; Terčič in sod., 2012) v katerih ni bilo ugotovljenih značilnih razlik v masi jajc kokoši iz različnih sistemov uhlevitve.
5.2 OBLIKA JAJCA
Indeks oblike jajca predstavlja razmerje med širino in dolžino jajca in je pomemben predvsem zaradi oblikovanja embalaže za pakiranje jajc (Mašić in Pavlovski, 1994), cit. po (Rakonjac, 2016). Podobno kot v primeru mase jajc, tudi v primeru indeksa oblike jajc rezultati raziskav o vplivu sistema uhlevitve na ta parameter niso enoznačni. Da reja v izpustu prispeva k bolj podolgovatim jajcem ugotavljajo Kralik in sod. (2013), ki so večji indeks oblike izračunali jajcem, ki so prihajala iz baterijske reje (78,17) in manjšega jajcem iz rej z izpusti (74,57). Rezultati raziskave Ledvinka in sod. (2012) potrjujejo, da na indeks oblike jajc razen sistema uhlevitve pomembno vplivata še starost in genotip nesnic. V nasprotju z opisanimi rezultati raziskav, Hidalgo in sod. (2008), Terčič in sod. (2012) ter Ahhamed in sod. (2014) niso ugotovili, da bi sistem uhlevitve značilno vplival na indeks oblike jajc.
5.3 KAKOVOST LUPINE
Na kakovost jajčne lupine vpliva veliko dejavnikov: genotip in starost kokoši, skubenje, prehrana, stres, nekatere bolezni, klima, sistem uhlevitve, itn. (Roberts, 2004). Kakovost lupine se slabša s staranjem kokoši. Na razliko v debelini in lomni trdnosti lupine v različnih sistemih uhlevitve močno vplivajo visoke dnevne temperature, ki jih v alternativnih sistemih ni mogoče kontrolirati. Castelini in sod. (2006) so pri proučevanju kakovosti jajc kokoši pasme beli leghorn v treh sistemih uhlevitve (reja v kletkah, ekološka reja, ekološka plus reja) potrdili zmanjševanje debeline jajčne lupine s povečevanjem okoljske temperature, pri čemer je debelina lupine dosegla svoj minimum v času poletja. Bar in sod. (1999) debelejšo jajčno lupino kokoši iz rej v izpustih pojasnjujejo z zauživanjem drobnih kamenčkov s tal kot tudi z večjo sintezo vitamina D, saj so kokoši večji del dneva izpostavljene neposredni sončni svetlobi. Rizzi in sod. (2006) so na jajcih kokoši provenience Isa Brown izmerili večjo debelino lupine pri reji kokoši v izpustu (0,385 mm) in manjšo pri reji v kletkah (0,322 mm). To razlagajo z večjo izpostavljenostjo soncu in gibanjem kokoši, kar vse pripomore k hitrejši presnovi kalcija in fosforja s samim tem pa tudi k debelejši jajčni lupini.
Do nasprotnih rezultatov so prišli Mertens in sod. (2006), ki so pri primerjanju trdnosti
8
lupine jajc, ki so izhajala iz rej kokoši v štirih uhlevitvah (klasične kletke, obogatene kletke, voljere, prosta reja) izmerili najbolj krhke lupine pri jajcih, ki so izhajala iz proste reje.
Obstaja kar nekaj raziskav, v katerih raziskovalci niso ugotovili, da bi sistem uhlevitve vplival na kakovost lupine (npr. talna in baterijska reja - Pistekova in sod., 2006; baterijska in prosta reja - Đukić-Stojčić in sod., 2009; baterijska in ekološka reja - Terčič in sod., 2012).
Barva lupine je pogojena prvenstveno z genotipom in starostjo kokoši (Rakonjac, 2016).
Rezultati večine raziskav potrjujejo, da sistem uhlevitve kokoši ne vpliva na barvo lupine (Terčič in sod., 2012; Ahammed in sod., 2014; Đukić-Stojčić in sod., 2009).
5.4 VIŠINA GOSTEGA BELJAKA IN HAUGHOVE ENOTE
Višina gostega beljaka je lastnost, ki pomembno opredeljuje kakovost jajc. Večjo vrednost kot dosega ta parameter, kakovostnejše oziroma bolj sveže je jajce. Poleg sistema uhlevitve na višino gostega beljaka zelo pomembno vplivata starost in genotip kokoši. Đukić Stojčić in sod. (2009) so pri reji nesnic Isa Brown v klasičnih kletkah oziroma v prosti reji ugotovili značilno manjšo višino gostega beljaka pri reji v kletkah (7,96 mm) v primerjavi s prosto rejo (8,18 mm). Krawczyk (2009) je na kokoših pasme greenleg partridge, ki so bile uhlevljene v treh različnih sistemih (talna reja, »dvoriščna« reja, ekološka reja) izmeril najmanjšo višino gostega beljaka v jajcih kokoši iz ekološke reje (4,78 mm), nekaj večjo v jajcih iz dvoriščne reje (6,36 mm) in največjo v jajcih iz talne reje (5,64 mm). Hidalgo in sod. (2008), Lewko in Gornowicz (2011), Terčič in sod. (2012) ter Kralik in sod. (2013) ne poročajo, da bi sistem uhlevitve značilno vplival na višino gostega beljaka. Haughove enote predstavljajo logaritem višine gostega beljaka korigiran na maso jajca. Na vrednost Haughovih enot vpliva veliko dejavnikov: čas in temperatura pri kateri jajca skladiščimo, genotip in starost nesnic, prehrana (zlasti vsebnost aminokislin v krmi), nekatere bolezni (npr. kužni bronhitis), koncentracija amoniaka v hlevu, prisilno skubenje, različna zdravila (Roberts, 2004). Iz tega jasno sledi, da lahko vsi našteti dejavniki preko sistema uhlevitve vplivajo na vrednost Haughovih enot, zaradi česar niso redki nasprotujoči si rezultati posameznih raziskav, v katerih se je proučevala ta tematika. Castellini in sod. (2006) so v jajcih kokoši pasme leghorn iz ekološke plus reje izračunali večje število Haughovih enot kot v jajcih iz ekološke in baterijske reje. Hidalgo in sod. (2008) poročajo o največjem številu Haughovih enot v jajcih iz kletk (69,2) in talne reje (67,6), medtem ko so jajca iz reje z izpustom (66,2) in ekološke reje (61,0) imela manjše število teh enot. V nasprotju z zgoraj izpostavljenimi raziskavami, veliko raziskovalcev ni našlo značilnih razlik v številu Haughovih enot v jajcih kokoši iz različnih sistemov uhlevitve (npr. Barbosa Filho in sod.
(2006) med jajci iz talne reje in kletk; Terčič in sod. (2012) med jajci Prelux-G kokoši iz baterijske in ekološke reje).
9 5.5 BARVA RUMENJAKA
Karotenoidi so naravni pigmenti, ki dajejo barvo jajčnim rumenjakom. Ta predstavlja enega od najpomembnejših kriterijev, po katerem potrošniki vrednotijo kakovost. Barvo rumenjaka običajno merimo z Rochejevo barvno pahljačo na skali od 1 (najsvetlejša barva) do 15 (najtemnejša barva). Na barvo rumenjaka ima velik vpliv genotip kokoši in seveda njihova prehrana (Holcman, 2020b). Castellini in sod. (2006) so ob primerjavi treh sistemov uhlevitve (ekološka, ekološka plus, klasična) ugotovili, da nastopa intenzivnost obarvanosti rumenjakov v pozitivni povezavi z zauživanjem vegetacije v izpustu. Najtemnejši rumenjaki so prihajali iz ekološke plus reje (10,6) medtem ko so rumenjaki iz klasične reje (kletk) dosegli vrednost 9,6 po Rocheju. Senčić in Butko (2006) poročajo o barvi rumenjaka 12 po Rocheju pri jajcih iz reje v izpustu in 10 pri jajcih iz baterijske reje. V izpustu imajo kokoši dostop do trave in druge vegetacije, ki je bogata s pigmenti odgovornimi za obarvanje rumenjakov. Razlike v vsebnosti β-karotina, ki vpliva na obarvanost rumenjakov so lahko med jajci iz rej z izpusti in zaprtih rej tudi sedemkratne (Long i Alterman, 2007). Po drugi strani obstaja več raziskav (npr. Minelli in sod., 2007; Kucukyilmaz in sod., 2012) v katerih je bila ugotovljena slabša obarvanost rumenjakov v jajcih iz ekoloških rej. Glavni razlog za to leži v dejstvu, da se v krmne mešanice za nesnice v klasičnih sistemih rej dodajajo sintetični pigmenti za boljšo obarvanost rumenjakov, kar v primeru ekoloških rej ni dovoljeno. Če v ekološki reji kokošim vegetacija iz kateregakoli razloga ni dostopna, potem ne obstaja možnost dodatne obarvanosti in jajca iz teh rej imajo pogosto bolj blede rumenjake kot jajca iz klasičnih rej. O tem poročajo Terčič in sod. (2012), ki so v jajcih kokoši Prelux-G, ki so prihajala iz kletk, izmerili barvo rumenjaka 13,11 po Rocheju, pri jajcih iste hibridne nesnice, ki so prihajala iz ekološke reje pa le 11,13 po Rocheju.
5.6 KEMIJSKA SESTAVA JAJC
Jajce uživa med naravnimi živili prav posebno mesto: njegove beljakovine imajo med vsemi živili najvišjo biološko vrednost (Specifikacija…, 2008). Nistor in sod. (2014) so pri nesnicah Lohmann Brown določili večjo vsebnost beljakovin v celem jajcu v reji z izpustom (12,95 %), in manjšo vsebnost pri reji v kletkah (12,52 %). Nasprotno temu, so Matt in sod.
(2009) pri kokoših Hy-Line Brown potrdili večji odstotek beljakovin v jajcih, ki so prihajala iz kletk (12,35 %) in manjši odstotek beljakovin v jajcih iz ekološke reje (11,90 %). Obstaja več poročil, da sistem uhlevitve ne vpliva na vsebnost beljakovin v jajcih: Rizzi in sod.
(2006) ter Radu-Rusu in sod. (2014) – baterijska reja in reja v izpustu, Krawczyk in Gornowicz (2010) - talna reja in reja v izpustu. Matt in sod. (2009) so v jajcih kokoši provenience Hy-Line iz baterijske reje določili značilno večjo vsebnost maščob (8,88 %) v primerjavi z jajci, ki so izhajala iz reje v izpustu (7,94 %). Po drugi strani Samman in sod.
(2009) navajajo večji odstotek maščob v jajcih kokoši iz talne reje (4,46 %) in proste reje (4,47 %) v primerjavi z rejo v kletkah (4,11 %). Številne raziskave so potrdile, da je uživanje tako n-3 (omega–3) kot tudi n-6 (omega-6) maščobnih kislin pomembno za zdravje ljudi
10
(Specifikacija…, 2008). Velja priporočilo, da naj bi razmerje med n-6 in n-3 maščobnimi kislinami v prehrani ljudi znašalo od 2:1 do 8:1 (Specifikacija…, 2008). Johansson (2010) izpostavlja, da so najpogostejše bolezni v državah zahodnega sveta (srčno žilne težave, sladkorna bolezen, rak, avtoimune bolezni) povezane z neustreznim razmerjem med n-6 in n-3 (preveč n-6, premalo n-3) večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami (VNMK). Razlike v maščobnokislinski sestavi jajc iz različnih sistemov uhlevitve so posledica različne prehrane, ki so jo kokoši deležne v tem sistemu (Wang in Huo, 2010). Karsten in sod. (2010) so izpeljali raziskavo, v kateri so kokoši redili v kletkah ter v rejah s tremi vrstami izpustov, ki so se medsebojno razlikovali po vegetaciji, ki je v njih prevladovala (lucerna, detelja, trava). V jajcih iz rej z izpusti so določili več kot dvakrat večjo vsebnost n-3 maščobnih kislin (lucerna = 3,76 %; detelja = 3,59 %; trava = 3,03 %) kot v jajcih kokoši iz kletk (1,28 %). Zato se je kljub približno enaki vsebnosti n-6 maščobnih kislin v jajcih iz štirih sistemov uhlevitve, razmerje n-6 : n-3 med sistemi značilno razlikovalo (lucerna = 4,44;
detelja = 4,76; trava = 5,70; kletke = 12,05). Podobne rezultate navajajo tudi Terčič in sod.
(2012), ki so v jajcih Prelux-G kokoši ugotovili znatno ugodnejše razmerje med n-6 in n-3 maščobnimi kislinami pri ekološki reji kokoši (5,95) kot pri reji v kletkah (9,55). Drugačne rezultate so objavili Cerolini in sod. (2005), cit. po Rakonjac (2016), ki so potrdili značilne razlike v maščobnokislinski sestavi jajc kokoši iz talne in ekološke reje, vendar je bila v njihovi raziskavi vsebnost VNMK značilno večja v jajcih kokoši iz talne reje kot v jajcih kokoši iz ekološke reje. Tudi delež n-3 maščobnih kislin je bil manjši v jajcih iz ekološke reje (1,51 %) glede na jajca iz talne reje (2,55 %). Pomembna sestavina kokošjega jajca je holesterol, ki igra pomembno vlogo pri razvoju zarodka. Je tudi sestavina celičnih membran, predhodnik v sintezi nekaterih hormonov, vitamina D in žolčnih kislin (Anton, 2007). Na koncentracijo holesterola v jajcih poleg sistema uhlevitve vpliva še več drugih dejavnikov:
genotip in starost nesnic, prehrana, sinteza v jetrih v času nastajanja lipoproteinov (Matt in sod., 2009). Minelli in sod. (2007) so v poskusu z nesnicami Hy-Line Brown ugotovili večjo vsebnost holesterola v rumenjakih jajc iz ekološke reje (1,26 %) in manjšo vsebnost v rumenjakih jajc iz baterijske reje (1,21 %). V jajcih kokoši, ki imajo dostop do izpusta je moč najti za 2/3 več holesterola kot v jajcih kokoši iz baterijske reje. Obstajajo tudi drugačni rezultati od pravkar zapisanih. Long in Alterman (2007) poudarjata, da imajo jajca iz rej v izpustih tudi za tretjino manj holesterola kot jajca iz baterijske reje. Radu-Rusu in sod.
(2014) prav tako poročajo o manjši vsebnosti holesterola v jajcih Lohmann Brown kokoši (368 μg/ 100 g) iz reje z izpustom v primerjavi s tistimi, ki so jih redili v kletkah (383 μg/
100 g). Rizzi in sod. (2006), Anderson (2010), cit. po Rakonjac (2016) ter Kucukyilmaz in sod. (2012) niso naleteli na statistično značilen vpliv sistema uhlevitve (izpust, kletke) na vsebnost holesterola v jajcih.
11 5.7 MIKROBIOLOŠKA KAKOVOST JAJC
Englmaierova in sod. (2014) so raziskovali mikrobiološko kontaminacijo jajc, ki so jih kokoši znesle v klasičnih kletkah, obogatenih kletkah, talni reji in voljerah. Sistem uhlevitve je imel značilen vpliv na skupno število bakterij na površini jajčne lupine ter na mikrobiološko kontaminacijo z bakterijami iz rodu Enterococcus ter Escherichio coli.
Bakterije štejemo s kolonijskimi enotami (ang. Colony forming units - CFU).
Poenostavljeno zapisano so to žive bakterije, ki so sposobne rasti. Najmanjša kontaminacija z bakterijami je bila ugotovljena na jajcih iz klasičnih kletk (4,05 log CFU/jajce) ter na jajcih iz obogatenih kletk (3,98 log CFU/jajce). Jajca iz voljer so dosegla 5,49 log CFU na jajce, največja kontaminacija pa je bila ugotovljena na jajcih znesenih na nastilu (6,24 log CFU/jajce). Z vidika mikrobiološke varnosti jajc so torej obogatene kletke in voljere veliko boljša zamenjava za klasične kletke kot pa talna reja (Englmaierova in sod., 2014). O večjem številu mikroorganizmov na jajcih iz alternativnih sistemov rej v primerjavi s kletkami poročajo tudi De Reu in sod. (2006). Mikrofloro na jajčni lupini sestavljajo predvsem na pomanjkanje vlage odporne Gram-pozitivne bakterije, ki so tja zašle s prašnimi delci, zemljo ali iztrebki.
12 6 SKLEPI
Na podlagi pregleda rezultatov raziskav o vplivih posameznih sistemov uhlevitve kokoši nesnic na njihovo dobrobit, prirejo ter fizikalne in kemijske parametre kakovosti jajc, lahko povzamemo naslednja dva splošna sklepa:
• Nobenega od sistemov uhlevitve kokoši nesnic ne moremo označiti kot najboljšega ali najslabšega, saj ima vsak svoje prednosti in slabosti. Tako so npr. v obogatenih kletkah kokoši manj izpostavljene nalezljivim boleznim, bolje izkoriščajo krmo, zaščitene so pred plenilci, manj so izpostavljene kanibalizmu, hkrati pa ne morejo izvajati vseh oblik obnašanja, možnosti gibanja so omejene in pogoste so krhke kosti, osteoporoza in sindrom zamaščenih jeter. Alternativni (nebaterijski) sistemi omogočajo kokošim več gibanja, kar se kaže v močnejšem mišično-skeletnem sistemu, omogočajo jim dostop do substrata za brskanje, obenem pa so zaradi stika s svojimi iztrebki ter prenašalci bolezni na prostem, kokoši v teh sistemih bolj dovzetne za pojav različnih bolezni, pogost je pojav kanibalizma, več je poškodovanih živali, več je jajc znesenih na tla, kar povečuje nevarnost njihove mikrobiološke kontaminacije, večja je tudi poraba krme na kilogram znesenih jajc, kar vse povečuje okoljski odtis in prispeva k večji ceni jajc.
• Nekateri dejavniki, kot na primer prehrana, genotip in starost kokoši, okoljski dejavniki, kakovost paše v izpustu itn., imajo večji vpliv na prirejo in kakovost jajc kot sam sistem uhlevitve. Primer: z vidika prehranske vrednosti imajo jajca kokoši, ki se pasejo (prosta reja, ekološka reja), ugodnejšo maščobnokislinsko sestavo - večji delež n-3 maščobnih kislin v primerjavi z jajci kokoši, ki dostopa do paše nimajo.
Vendar to ni posledica sistema uhlevitve kot takega, temveč dejstva, da imajo kokoši v pašni oziroma ekološki reji dostop do paše, ki je bogata z VNMK. Tudi v zaprti reji lahko s ciljano prehrano nesnic zelo uspešno povečamo vsebnost n-3 maščobnih kislin v jajcih. Da je v konkretnem primeru prehrana res pomembnejša od sistema uhlevitve govori tudi podatek, da obstajajo znotraj istega sistema uhlevitve, npr.
proste reje, med posameznimi pašniki razlike v kakovosti paše, kar se odraža v maščobnokislinski sestavi jajc iz teh rej. Skratka, ko govorimo o vplivu sistema uhlevitve na dobrobit, prirejo in kakovost jajc se moramo zavedati, da ne gre za en sam vpliv, temveč za paleto vplivov, ki vsak posamezno in v interakciji z drugimi vplivi prispevajo svoj delež v določenem sistemu uhlevitve.
13 8 VIRI
Ahammed M., Chae B. J., Lohakare J., Keohavong B., Lee M. H., Lee S. J., Kim D. M., Lee J. Y., Ohh S. J. 2014. Comparison of aviary, barn and conventional cage raising of chickens on laying performance and egg quality. Asian Australasian Journal of Animal Science, 27, 8: 1196-1203
Akyrek H., Okur A. A. 2009. Effect of storage time, temperature and hen age on egg quality in free range layer hens. Journal of Animal and Veterinary Advances, 8, 10: 1953- 1958
Anton M. 2007. Bioactive egg compounds. V: Composition and structure of hen egg yolk, Huopalahti R., López-F. R., Anton M., Schade R. (eds). Heidelberg, Springer-Verlag:
1-6
Barn egg production. Aviary systems. 2021. Big Dutchman.
https://www.bigdutchman.com/en/egg-production/news/photos/aviary-systems/
(7. avg. 2021)
Bar A., Vax E., Striem S. 1999. Relationships among age, eggshell thickness and vitamin D metabolism and its expression in the laying hen. Comparative Biochemistry and Physiology, 23, 2: 147-154
Barbosa Filho J. A. D., Silva M. A. N., Silva I. J. O., Coelho A. A. D. 2006. Egg quality in layers housed in different production systems and submitted to two environmental conditions. Brazilian Journal of Poultry Science, 8, 1: 23-28
Basmacioglu H., Ergul M. 2005. Research on the factors affecting cholesterol content and some other characteristics of eggs in laying hens. Turkish Journal of Veterinary Science, 29: 157-164
Building permission no longer required for mobile chicken housing in Lower Saxony. 2018.
Farmermobil.
https://farmermobil.com/2017/mobile-huehnerstaelle-kuenftig-genehmigungsfrei-in- niedersachsen/ (8. avg. 2021)
14
Castellini C., Perella F., Mugnai C., Dal Bosco A. 2006. Welfare, productivity and qualitative traits of egg in laying hens reared under different rearing systems. XII European Poultry Conference, Verona: 6 str.
https://www.researchgate.net/publication/28682958_Welfare_productivity_and_qualitati ve_traits_of_egg_in_laying_hens_reared_under_different_rearing_systems
(16. jul. 2021)
Dahl C. A., Permin A., Christensen J. P., Bisgard M., Muhairwa A. P., Petersen K. M., Poulsen J. S., Jensen A. L. 2002. The effect of content infections with Pasturella multocida and Ascaridia galli on free range chickens. Veterinary Microbiology, 86, 4: 313-324
De Reu K., Van Coillie E., Grijspeerdt K., Heyndrickx M., Rodenburg B., Tuyttens F., Zoons J., Herman L. 2006. Microbiological survey of furnished cages and aviary systems for laying hens. Worlds Poultry Science Journal, 62: 563-568
Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic. 1999. Uradni list Evropske unije, L 203: 225-229
Đukić-Stojčić M., Perić L., Bjedov S., Milošević N. 2009. The quality of table eggs produced in different housing system. Biotechnology in Animal Husbandry, 25, 5-6: 1103-1108
Englmaierova M., Tumova E., Charvatova V., Skrivan M. 2014. Effects of laying hens housing system on laying performance, egg quality characteristics and egg microbial contamination. Czech Journal of Animal Science, 59, 8: 345-352
Ferrante V., Lolli S., Vezzoli G., Cavalchini L. G. 2009. Effects of two different rearing systems (organic and barn) on production performance, animal welfare traits and egg qualitycharacteristics in laying hens. Italian Journal of Animal Science, 8: 165-174
Fossum O., Janss D. S., Etterlin P. E., Vagsholm I. 2009. Causes of mortality in laying hens in different housing systems in 2001 to 2004. Acta Veterinaria Scandinavica, 51, 1:
e17510147513, doi: https://doi.org/10.1186/1751-0147-51-3: 9 str.
Gerzilov V., Datkova V., Mihaylova S., Bozakova N. 2012. Effect of poultry housing system on egg production. Bulgarian Journal of Agricultural Science, 18, 6: 953-957
Hartcher K. M., Jones B. 2017. The welfare of layer hens in cage and cage-free housing systems. World's Poultry Science Journal, 73, 4: 767-782
15
Hegelund L., Sorensen J. T., Hermansen J. E. 2006. Welfare and productivity of laying hens in commercial organic egg production systems in Denmark. Wageningen Journal of Life Sciences, 54, 2: 147-155
Hein T. 2014. The Egg Bill. Canadian poultry.
https://www.canadianpoultrymag.com/the-egg-bill-16236/ (8. avg. 2021)
Henry R. 2002. Organic poultry – eggs. Maritime Certified Organic Growers – Organic Profiles: 4 str.
https://www.acornorganic.org/media/resources/poultryeggsprofile.pdf (27. jul. 2021)
Hidalgo A., Rossi M., Clerici F., Ratti S. 2008. A market study on the quality characteristics of eggs from different housing systems. Food Chemistry, 106: 1031–1038
Holcman A. 2020a. Reja nesnic in plemenske perutnine. V: Perutnina: reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. Dreu S. (ur). Ljubljana, Kmečki glas: 93-125
Holcman A. 2020b. Kakovost jedilnih jajc. V: Perutnina: reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. Dreu S. (ur). Ljubljana, Kmečki glas: 127-139
Holt P. S., Davies R. H., DeWulf J., Gast R. K., Huwe J. K., Jones D. R., Waltman D., Willian K. R. 2011. The impact of different housing systems on egg safety and quality.
Poultry Science, 90: 251–262
Hughes B. A., Dun B. O., McCorquodale C. C. 1985. Shell strength of eggs from medium- bodied hybrid hens housed in cages or on range in outside pens. British Poultry Science, 26: 129–136
Johansson A. 2010. Effects of genotype, age and feed on the fat components of egg yolk.
Master’s thesis. Uppsala, Swedish University of Agriculture Sciences (SLU): 27 str.
https://stud.epsilon.slu.se/2199/1/johansson_a_110126.pdf (3. avg. 2021)
Karsten H. D., Patterson P. H., Stout R., Crews G. 2010. Vitamins A, E and fatty acid composition of the eggs of caged hens and pastured hens. Renewable Agriculture and Food Systems, 25: 45-54
Khan L. 2017. Working towards a cage-free British Columbia. Change.org https://www.change.org/l/ca/working-towards-a-cage-free-british-columbia (9. avg. 2021)
16
Knierim U. 2006. Animal welfare aspects of outdoor runs for laying hens: a review.
Wageningen Journal of Life Sciences, 54, 2: 133-146
Kralik Z., Radišić Ž., Grčević M., Kralik G. 2013. Comparison of table eggs quality
originating from hens kept in different housing systems. V: Proceedings of 15th European Symposium on the Quality of Eggs and Egg Products and 21th European Symposium on the Quality of Poultry Meat. Petracci M. (ed.). Bergamo, Italija, 15 - 19. 09. 2013. The Italian Branch of The World´s Poultry Science Association: 1-5
Krawczyk J. 2009. Quality of eggs from Polish native Greenleg Partridge chicken-hens maintained in organic vs. backyard production systems. Animal Science Papers and Reports, 27, 3: 227-235
Krawczyk J., Gornowicz E. 2010. Quality of eggs from hens kept in two different free-range systems in comparison with a barn system. Archiv fur Gefluegelkunde, 74: 151-157
Kucukyilmaz K., Bozkurt M., Herken E. N., Cinar M., Cath A. U., Bintas E., Coven F. 2012.
Effects of rearing systems on performance, egg characteristics and immune response in two layer hen genotype. Asian - Australasian Journal of Animal Sciences, 25, 4: 559-568
Lay Jr. D. C., Fulton R. M., Hester P. Y., Karcher D. M., Kjaer J. B., Mench J. A., Mullens B. A., Newberry R. C., Nicol C. J., O'Sullivan N. P. and Porter R. E. 2011. Hen welfare in different housing systems. Poultry science. 90, 1: 278-294
Ledvinka Z., Tůmová E., Englmaierová M., Podsedníček M. 2012. Egg quality of three laying hen genotypes kept in conventional cages and on litter. Archiv fur Gefluegelkunde, 76, 1: 38-43
Leenstra F., Mauer V., Galea F., Bestman M., Amsler-Kepalaite Z., Visscher J., Vermeij I., Van Krimpen M. 2014. Laying hen performance in different production systems; why do they differ and how to close the gap? Results of discussions with groups of farmers in The Netherlands, Switzerland and France, benchmarking and model calculations. Archiv für Geflügelkunde, 78: e201453, doi:10.1399/eps.2014.53: 10 str.
Lewko L., Gornowicz E. 2011. Effect of housing system on egg quality in laying hens.
Annals of Animal Science, 11, 4: 607-616
Lohmann Brown-Classic. Layers-Alternative housing. Lohmann breeders.
https://lohmann-breeders.com/strains/lohmann-brown-classic-alternative- housing/#consumption (18. avg. 2021)
17
Lolli A., Hidalgo C., Alampresse C., Ferrante V., Rossi M. 2013. Layer performances, eggshell characteristics and bone strenght in three different housing systems.
Biotechnology in Animal Husbandry, 29, 4: 591-606
Long C., Alterman T. 2007. Meet real free-range eggs. Mother Earth News Magazine.
https://www.motherearthnews.com/real-food/free-range-eggs-zmaz07onzgoe (9. avgust 2021)
Matt D., Veromann E., Luik A. 2009. Effect of housing systems on biochemical composition of chicken eggs. Agronomy Research, 7, Special issue II: 662–667
Mertens K., Bamelis F., Kemps B., Kramers B.,Verhoelst E., De Ketelaere B., Bain M., Decuypere E., De Baerdemaeker J. 2006. Monitoring of eggshell breakage and eggshell strength in different production chains of consumption eggs. Poultry Science, 85: 1670–
1677
Minelli G., Sirri E., Folegatti A., Melluzzi A., Franchini A. 2007. Egg quality traits of laying hens reared in organic and conventional systems. Italian Journal of Animal Science, 6, Suppl. 1: 728-730
Mugnai C., Sossidou E.N., Dal Bosco A., Ruggeri S., Mattioli S., Castellini C. 2013. The effects of husbandry system on the grass intake and egg nutritive characteristics of laying hens. Journal of the Science of Food and Agriculture, 94, 3: 459-467
NATURA Nova. Aviary systems. 2021. Big Dutchmnan.
https://www.bigdutchman.com/en/egg-production/news/photos/aviary-systems/
(7. avg. 2021)
Nistor (Cotfas) L. I., Albu A., Usturoi M. G. 2014. Knowledge of chemical indicators of eggs from hens reared in conventional and free range system. Bulletin of University of Agricultural Sciences and Veterinary medicine Cluj – Napoca Food Science and Technology, 71, 2: 119-124
Oden K., Kelling L. J., Alegers B. 2002. Behaviour of laying hens in two types of aviary systems on 25 commercial farms in Sweden. British Poultry Science, 43: 169-181
Pistekova M., Hovorka M., Večerek V., Strakova E., Suchy P. 2006. The quality comparison of eggs laid by laying hens kept in battery cages and in a deep litter system. Czech Journal of Animal Science, 51, 7: 318-325
18 Poultry layer cage. ExportersIndia.com
https://www.exportersindia.com/product-detail/poultry-layer-cage-tanuku-india- 1075712.htm (8. avg. 2021)
Pravilnik o zaščiti rejnih živali, neuradno prečiščeno besedilo št. 1.
Pravno informacijski sistem Republike Slovenije.
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9926 (16 jul. 2021)
Radu-Rusu R. M., Ustroi, M. G., Leahu A., Amariei S., Radu-Rusu C. G., VacaruOpris I.
2014. Chemical features, cholesterol and energy content of table hen eggs from conventional and alternative farming systems. South African Journal of Animal Science, 44, 1: 33-42
Rakonjac S. 2016. Proizvodnja i kvalitet proizvoda kokoši nosilja iz alternativnih
Sistema gajenja. Doktorska disertacija. Čačak, Univerzitet v Kragujevcu, Agronomski fakultet u Čačku: 187 str.
Rizzi L., Simioli M., Martelli G., Paganelli R., Sardi L. 2006. Effects of organic farming on egg quality and welfare of laying hens. V: 12th European Poultry Conference, Verona, 10-14 September 2006. World's Poultry Science Association: 5 str.
http://www.wpsa.com/index.php/publications/wpsa-proceedings/10094- pdf/viewdocument/532 (15. jul. 2021)
Roberts J. R. 2004. Factors affecting egg internal quality and egg shell quality of laying hens. Journal of Poultry Science, 41: 161-177
Samman S., Kung F. P., Carter L. M, Foster M. J, Ahmad Z. I., Phuyal J. L., Petocz P. 2009.
Fatty acid composition of certified organic, conventional and omega-3 eggs. Food Chemistry, 116: 911–914
Savory C. J. 1995. Feather pecking and canibalism. World’s Poultry Science Journal, 51:
215-219
Senčić Đ., Butko D. 2006. Proizvodnost nesilica i kvaliteta kokošijih jaja iz slobodnog i kaveznog sustava držanja. Poljoprivreda, 12, 2: 48-51
Specifikacija za kokošja jajca omega plus (višja kakovost). 2008. Ljubljana, Jata Emona: 14 str. (neobjavljeno)
19
Stratmann A., Frolich K. F. E., Matauschek-Harlander A., Schrader L., Toscano J. M., Wurbel H., Gebhardt-Henrich G. S. 2015. Soft perches in an aviary system reduce incidence of keel bone damage in laying hens. PLoS ONE, 10, 3: e0122568, https://doi.org/10.1371/journal.pone.0122568: 14 str.
Terčič D., Žlender B., Holcman A. 2012. External, internal and sensory qualities of table eggs as influenced by two different production systems. Agroznanje, 13, 4: 555-562
Thamsborg S. M., Roepstorff A. 2003. Parasite problems in organic livestock and options for control. Journal of Parasitology, 89: 277-284
Thiele H. H., Pottguter R. 2008. Management recommendations for laying hens in deep litter, perchery and free range systems. Lohman Information, 43, 1: 53-63
Tumova E., Ebeid T. 2003. Effect of housing system on performance and egg qulity characteristics in laying hens. Scientia Agriculturae Bohemica, 34, 2: 73-80
Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora. 2008. Uradni list Evropske unije, L 250: 1-84
Wang L., Huo G. 2010. The effect of dietary fatty acid pattern on layer’s performance and egg quality. Agricultural Science in China, 9, 2: 280-285
Yilmaz Dikmen B., Ipek A., Sahan U., Petek M., Sozcii A. 2016. Egg production and welfare of laying hens kept in different hpusing systems (conventional, enriched cage and free range). Poultry science, 95, 7: 1564-1572
Zemkova L., Simeonova J., Lichovnikova M., Somerlikova K. 2007. The effects of housing systems and age of hens on the weight and cholesterol concentration of the egg. Czech Journal of Animal Science, 52, 4: 110-11
ZAHVALA
Najprej bi se iskreno zahvalila mentorju doc. dr. Dušanu Terčiču za vso njegovo pomoč, hitro odzivnost in prijaznost.
Pohvalila bi tudi organiziranost Biotehniške fakultete. Sama predloga diplomske naloge mi je bila v veliko pomoč. Izr. prof. dr. Tatjana Pirman nam je študentom dala veliko napotkov za oblikovanje samega zaključnega dela in nas opozarjala na pomembne datume, ki smo se jih morali držati. V veliko pomoč mi je bila tudi Sabina Knehtl, ki me je usmerjala k izbiri naslova in mi dajala prave napotke pri izbiri mentorja.
Zahvala gre tudi moji družini in partnerju, ki so mi bili v pomoč in me spodbujali k pisanju.
