Številka: 6034-53/2021/21 Datum: 21. 4. 2022
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi a51.t člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12-UPB7, 40/12-ZUJF, 57/12- ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 ZUPŠ in 65/17 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZViS) v postopku izredne evalvacije skupnega študijskega programa druge stopnje Management v upravi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in Fakultete za organizacijske vede Univerze v Beogradu, začetem po uradni dolžnosti, na svoji 174. seji 21. 4. 2022 sprejel naslednjo
ODLOČBO
1.Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ugotavlja delno ustreznost izvajanja skupnega študijskega programa druge stopnje Management v upravi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in Fakultete za organizacijske vede Univerze v Beogradu.
2.Visokošolski zavod mora v roku 3 let (t.j. od dokončnosti odločbe) odpraviti naslednje večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti:
- izboljšati samoevalvacijsko poročilo programa na način, da bo na njegovi podlagi mogoče zaključiti, da vodi samoevalvacija programa do predlogov sprememb študijskega programa in analiziranja oziroma evalviranja udejanjenih sprememb študijskega programa ter da bodo iz njega jasno razvidni premiki zavoda od zadnje evalvacije - prednosti in slabosti ter priložnosti za izboljšave;
- poskrbeti za sklenitev kroga kakovost pri samoevalvaciji programa;
- zagotoviti, da bo znanstveno, strokovno in raziskovalno delo (t.j. reference) vseh visokošolskih učiteljev ves čas akreditacije oz. izvajanja programa povezano s področjem predmetov, katerih nosilci so;
- študente, ki so bili vpisani v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 (torej zadnjo generacijo študentov vpisano v skupen študijski program), pravilno, natančno in na razumljiv način pisno obvestiti o obliki in vsebini diplome, ki jo bodo prejeli ob rednem dokončanju študijskih obveznosti (t.j. da na njihovi diplomi ne bo več navedeno, da so zaključili skupen študijski program, ampak samostojni, v prilogi k diplomi pa bodo imeli zapisane aktivnosti, ki so jih izvedli v sklopu mednarodne izmenjave na skupnem študijskem programu (npr. opravljene obveznosti v Srbiji).
3. Visokošolski zavod mora v 2 mesecih (t.j. od dokončnosti odločbe) izdelati načrt za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti oziroma neskladnosti. Načrt mora vsebovati ukrepe in z njimi povezane naloge za odpravo neskladnosti oziroma večjih pomanjkljivosti, nosilce za izvedbo ukrepov in nalog ter natančne roke za njihovo izvedbo, pri čemer mora visokošolski zavod upoštevati rok, določen v 2. točki tega izreka.
4. Visokošolski zavod mora agencijo v obdobju do ponovne evalvacije sproti obveščati o opravljenih nalogah iz načrta.
5. Po preteku roka za odpravo večjih pomanjkljivosti oziroma neskladnosti bo svet agencije ponovno opravil zunanjo evalvacijo.
6. Stroški v tem postopku so breme agencije.
O b r a z l o ž i t e v:
Univerza v Ljubljani je 1. 10. 2020 obvestila Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija) o spremembi skupnega študijskega programa druge stopnje Management v upravi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj) in Fakultete za organizacijske vede Univerze v Beogradu v študijski program vlagatelja, ki nima več elementov skupnega programa. Agencija je ugotovila, da je akreditacija skupnemu študijskemu programu v Republiki Srbiji potekla 9. 3. 2017, pri čemer Univerza v Beogradu ni vložila vloge za podaljšanje akreditacije programa. Hkrati z ugotovitvijo, da je akreditacija skupnega študijskega programa v Republiki Srbiji že potekla, je NAKVIS ugotovil, da je Vlada RS na predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v razpisu za vpis za študijsko leto 2020/2021 objavila razpis neakreditiranega istoimenskega nacionalnega študijskega programa za izobraževanje (ne več skupnega mednarodnega) Management v upravi Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.
33.b člen ZViS določa, da so skupni študijski programi študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine. V 9. členu Meril za mednarodno sodelovanje (Uradni list RS, št. 69/17; v nadaljevanju: Merila za mednarodno sodelovanje) je navedeno, da kadar posamezni visokošolski zavod ne sodeluje več pri izvajanju mednarodnega skupnega študijskega programa, morajo preostali sodelujoči visokošolski zavodi s konzorcijskim sporazumom na novo določiti medsebojna razmerja, pravice in dolžnosti v skladu z 8.
členom teh meril. O taki spremembi konzorcijskega sporazuma je treba agencijo obvestiti v 30 dneh od njene uveljavitve. Če je sklenjen nov konzorcijski sporazum, ga je treba priložiti obvestilu. Dodatno 21. člen Meril za mednarodno sodelovanje v prvem odstavku določa, da akreditacija mednarodnemu skupnemu študijskemu programu preneha, če nobeden od tujih ali slovenskih visokošolskih zavodov ne sodeluje več pri njegovem izvajanju.
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju:
agencija) je na svoji 165. seji, 17. 6. 2021, sklenil uvesti postopek izredne evalvacije študijskega programa druge stopnje Management v upravi Fakultete za upravo, Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj). Vlagatelj je vlogo oddal dne 23. 8. 2021.
Svet agencije je za izvedbo izredne evalvacije imenoval skupino strokovnjakov v sestavi:
prof. dr. Polona Tominc, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, predsednica in člana, prof. dr. sc. Mario Spremić, Sveučilište u Zagrebu, Ekonomski fakultet, in Suzana Bračič Tomažič, študentka.
Skupina strokovnjakov je dne 24. in 25. 1. 2022 opravila obisk visokošolskega zavoda in pripravila evalvacijsko poročilo, kije bilo poslano vlagatelju v pripombe. Ta je dne 23. 3. 2022 podal nanj pripombe, skupina strokovnjakov pa je dne 11. 4. 2022 pripravila končno evalvacijsko poročilo. To je pripravljeno na podlagi samoevalvacijskega poročila vlagatelja, prejete dokumentacije, opravljenega obiska visokošolskega zavoda ter pripomb vlagatelja.
Prvi odstavek a51.t člena ZViS določa, da o izredni evalvaciji študijskega programa odloči svet agencije, tretji odstavek istega člena pa, da svet agencije po izvedenem postopku izredne evalvacije študijskega programa ugotovi ustreznost izvajanja študijskega programa, ugotovi delno ustreznost izvajanja študijskega programa ali odvzame akreditacijo študijskega programa. 33.b člen ZViS določa, da so skupni študijski programi študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine. Poleg določb ZViS se pri izredni evalvaciji študijskega programa uporabljajo tudi Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, 42/17, 14/19, 3/20, 78/20, 82/20 – popr. in 44/21; v nadaljevanju: Merila za akreditacijo). Ta določajo področja presoje za izredno evalvacijo študijskega programa, in sicer notranje
zagotavljanje in izboljševanje kakovosti študijskega programa, spreminjanje in posodabljanje študijskega programa in izvajanje študijskega programa.
Svet agencije je vlogo vlagatelja ter končno evalvacijsko poročilo skupine strokovnjakov obravnaval na svoji 174. seji.
Iz končnega poročila izhaja, da je vlagatelj ustanovil delovno skupino za celovit pregled študijskih programov, da ima dobro zastavljen sistem za študente s posebnimi potrebami, da so urniki ustrezni in prilagojeni študentovim potrebam, da so visokošolski učitelji dostopni in da njihov raziskovalni inštitut dosega vidne dosežke v raziskovanju.
Poleg tega pa iz vloge, dopolnitev in končnega poročila skupine strokovnjakov izhaja, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh standardov kakovosti iz 21., 22. in 23. člena Meril za akreditacijo ter 66. člena ZViS.
Na področju notranjega zagotavljanja in izboljševanja kakovosti študijskega programa ima vlagatelj zapisane postopke za programsko samoevalvacijo, vendar pa samoevalvacijska poročila niso napisana na način, da bi omogočala njegovo posodabljanje in ohranjanje aktualnosti. V samoevalvacijskih poročilih je zapisana presoja ustreznosti izvajanja študijskega programa, vendar ne odraža specifične izvedbe študijskega programa, prav tako v njem ni zaslediti evalvacije obremenitev študentov. Iz poročila je razbrati, da se postavlja tudi vprašanje javno veljavne diplome, po skupnem študijskem programu, kar je podrobneje zapisano v standardu 5. Vlagatelj bi moral pri evalviranju pridobljenih kompetenc izhajati iz analize anket študentov, le te pa bi morale imeti relevantna vprašanja o pridobljenih kompetencah programa kot tudi vprašanja v zvezi s presojanjem ustreznosti preverjanja in ocenjevanja znanja. V postopku samoevalvacije bi moral vlagatelj presojati tudi razmere za študij, pričakovanja, potrebe in zadovoljstvo študentov, učiteljev in ostalih deležnikov. Svet ugotavlja, da vlagatelj ne izpolnjuje 1. standarda Meril, saj iz končnega poročila skupine strokovnjakov, čigar ugotovitvam sledi svet agencije, izhaja, da notranji sistem zagotavljanja in izboljševanja kakovosti študijskega programa na deklarativni ravni obstaja, vendar pa iz samoevalvacijskega poročila tega študijskega programa ni mogoče zaključiti, da vodi samoevalvacija programa do predlogov sprememb študijskega programa in analiziranja oziroma evalviranja udejanjenih sprememb študijskega programa. Iz tega sledi ugotovitev, da je podana neskladnost s 1. standardom 21. člena Meril za akreditacijo zaradi neustreznosti evalvacije študijskega programa in samoevalvacijskega poročila o tem.
Glede uresničevanja nalog, načrtovanih na podlagi izsledkov samoevalvacije študijskega programa, ki morajo biti razvidne iz samoevalvacijskih poročil (2. standard Meril), ni zaznati, da bi zavod opredelil pomembne ukrepe, ocenil njihovo izvedbo in uspešnost izvedbe.
Zaznana je bila tudi velika neaktivnost študentov in njihovih predstavnikov na področju vpetosti v procese notranjega zagotavljanja kakovosti. Svet agencije na podlagi ugotovitev iz končnega poročila skupine strokovnjakov ugotavlja, da je spremembe in posodabljanja programa težko identificirati, saj obstajajo v zelo omejenem obsegu. Prav tako ugotavlja, da je sledljivost spremembam slaba oziroma je ni. Sistem, ki bi omogočal sklenjenost zanke kakovosti na deklarativni ravno obstaja, v praksi pa ni mogoče zaključiti, da je sklenjen krog kakovosti.
Na področju spreminjanja in posodabljanja študijskega programa v zvezi s 3. standardom svet agencije ugotavlja, da je vlagatelj le tega zelo malo spreminjal. Večja sprememba je bila samo sprememba iz skupnega študijskega programa v samostojnega, kar je vodilo do pomembnih sprememb pri zagotavljanju mednarodnih in medkulturnih kompetenc. Sestavo in dovršenost študijskega programa je mogoče izboljšati. Vlagatelju se zato predlaga, da sledi priporočilom skupine strokovnjakov in jih upošteva pri izboljšanju učnih načrtov predmetov. Pri presoji vertikalne in horizontalne povezanosti predmetov je bilo zaznati določene pomanjkljivosti, ki jih je možno izboljšati, kar je zapisala tudi skupina strokovnjakov v končnem poročilu. Pri tem pa se je izkazalo, da zaradi neustreznih vpisnih pogojev, ki so
določeni s študijskim programom, študentom, ki se vpisujejo iz nesorodnih področij manjka predznanje. Vlagatelj mora vpisne pogoje uskladiti z 38.a členom ZViS.
Pri presoji izvajanja študijskega programa v zvezi s 4. standardom svet agencije na podlagi končnega poročila skupine strokovnjakov ugotavlja, da se program izvaja kot redni in izredni.
Vpisujejo se lahko vsi diplomanti ne glede na področje pridobljene diplome, kar je bilo zapisano že v predhodnih standardih in ni v skladu z ZViS. Vzpostavljen je sistem tutorstva.
Pogoji za študij in obvezne sestavine programa so določeni, pregledni in razumljivi. Načine ocenjevanja in preverjanje znanja pa bi bilo treba poenotiti. Prav tako bi bilo potrebno posebej evalvirati skrčeno vsebino izvedbe posameznih predmetov, z vidika ustreznosti razdelitve predavanj, seminarjev, vaj, drugih oblik dela in samostojnega dela študentov.
Posodobiti je treba obvezno študijsko literaturo, sicer pa vlagatelj razpolaga z lastno knjižnico, kjer je zagotovljena osnovna literatura in priročniki. Študenti so vključeni v znanstveno raziskovalno delo. Iz končnega poročila skupine strokovnjakov izhaja, da je skupina po pregledu učnih načrtov ugotovila, da dva predavatelja (nimata referenc za poučevanje pri določenih predmetih, pri katerih sta nosilca: nosilka predmeta Sistemi standardizacije ima reference s področja računovodstva, vsebina predmeta, katerega nosilka je, pa ni povezana z računovodstvom nosilec pri predmetih Poslovna inteligenca za upravo ter Zaščita IS in mreže ima prispevke iz biomedicine in ne s področja predmetov, ki jih poučuje. Iz končnega poročila izhaja, da je bilo v razgovorih glede navedenega pojasnjeno, da so sedaj predmete prejšnjih nosilcev iz FON Beograd v nekaterih primerih prevzeli kolegi, ki v tem trenutku nimajo ustreznih referenc z vsebin predmeta, a da pričakujejo, da bodo le- te izkazali v enem letu. To ni v skladu s 4. standardom 23. člena Meril za akreditacijo, saj mora biti znanstveno, strokovno in raziskovalno delo vseh visokošolskih učiteljev ves čas akreditacije oz. izvajanja programa povezano s področjem predmetov, katerih nosilci so.
V povezavi s 5. standardom glede zagotovljenega varovanja pravic deležnikov v študijskem procesu je razvidno, da so študenti seznanjeni s študijskimi obveznostmi preko informacijskega sistema in drugih oblik obveščanja. Iz končnega poročila skupine strokovnjakov pa izhaja, da študenti, ki so bili vpisani v 1. letnik v študijskem letu 2019/2020 (torej zadnja generacija študentov vpisana v skupen študijski program), ne morejo zaključiti programa, v katerega so bili vpisani. Po navedbah skrbnika programa je fakulteta dobila navodilo s strani rektorata UL, da za vse študente, vpisane v skupen študijski program, s pričetkom študijskega leta 2021/2022 velja, da na njihovi diplomi ne bo več navedeno, da so zaključili skupen študijski program, kot je bilo pri do tega datuma izdanih diplomah na skupnem študijskem programu, v prilogi k diplomi pa bodo imeli zapisane aktivnosti, ki so jih izvedli v sklopu mednarodne izmenjave na skupnem študijskem programu (npr. opravljene obveznosti v Srbiji). Na diplomski listini, izdani po 1.10.2021, ni več naveden skupen študijski program. Pričakovanja sedanjih absolventov, vpisanih v skupni študijski program, s katerimi so bili opravljeni razgovori na obisku, so, da bodo prejeli diplomsko listino, z navedbo o skupnem študijskem programu, v katerega so se vpisali in po katerem študirajo.
Absolventi so povedali, da so bili obveščeni, da se skupni program po letu 2022/2023 ukine, da se bodo v primeru ne dokončanja po tem datumu morali prepisati na drug magistrski program ter opraviti dodatne predmete. Ti absolventi so tudi izpostavili, da je bil glavni razlog vpisa prav skupen študijski program, kjer pridobijo določene mednarodne kompetence, ki bi jih na samostojnem programu veliko teže ter da pričakujejo diplomo, kjer bo razvidno, da so magistrirali na skupnem študijskem programu. Svet agencije ugotavlja, da 5. standard 23. člena Meril za akreditacijo ni v celoti izpolnjen, saj študenti, ki so se vpisali v skupni študijski program, tega ne morejo končati v skladu s pogoji pod katerimi so se vpisali.
Po 66. členu ZVIS velja, da »imajo študenti pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu«. Svet agencije zato ugotavlja neskladnost študijskega programa s 66. členom ZVIS, ker študenti, vpisani v skupen študijski program ne prejmejo diplome, ki to izkazuje, pač pa diplomo samostojnega študijskega programa.
Skupina strokovnjakov je v končnem poročilu podala tudi nekaj priložnosti za izboljšanje, med drugim: oblikovati samoevalvacijsko poročilo študijskega programa na način, da bo vsebovalo na ustreznih vsebinskih osnovah utemeljene predloge za izboljšanje in doseganje tovrstnih predlogov evalvirati v naslednjem obdobju evalvacije, ter na osnovi doseženega uresničevanja skrbno določiti posodobljene ali nove predloge za posodabljanje in aktualizacijo vsebin študijskega programa. Poleg tega naj bodo samoevalvacijsko poročilo prikazane tudi analize ostalih standardov kakovosti. Vlagatelj naj formalizira način zagotavljanja kompetenc, izboljša učne načrte, uskladi vpisne pogoje z ZViS, prouči vertikalno in horizontalno povezanost predmetov in opravi poglobljeno vsebinsko analizo.
Delovna skupina za prenovo programa naj se posveti še razporeditvi kontaktnih ur, določitvi ur vajam, konzultacijam in skrčenemu izvajanju predmetov.
Svet agencije je končnemu poročilu skupine strokovnjakov sledil, saj je pripravljeno jasno in strokovno.
Na podlagi navedenega svet agencije ugotavlja, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh standardov kakovosti iz 21., 22. in 23. člena Meril za akreditacijo in določb 66. člena ZVIS, zato je sklenil, kot je odločeno v izreku te odločbe.
Na podlagi 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 8/2010 in 82/2013; v nadaljevanju: ZUP) organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Skladno z 51.n členom ZViS se sredstva za plačilo in povračilo stroškov skupin strokovnjakov zagotovijo v finančnem načrtu agencije.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo je dovoljena pritožba v roku 30 dni od vročitve pisnega odpravka te odločbe. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri organu, ki je to odločbo izdal, svetu Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Miklošičeva cesta 7, 1000 Ljubljana. V pritožbi mora biti navedena odločba, ki se izpodbija, in pri tem označen organ, ki ga je izdal, ter številka in datum odločbe. Pritožnik mora v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija (238. člen ZUP). O pritožbi bo odločala pritožbena komisija Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Šteje se, da je pritožba pravočasna, če je zadnji dan roka oddana priporočeno po pošti.
Postopek vodila:
Jožica Kramar dr. Boris Dular
Predsednik sveta
Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu
Vročiti:
— Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana - osebna vročitev.
