• Rezultati Niso Bili Najdeni

BOJ ZA STARO PRAVDO V 15. IN 16. STOLETJU NA SLOVENSKEM

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "BOJ ZA STARO PRAVDO V 15. IN 16. STOLETJU NA SLOVENSKEM"

Copied!
331
0
0

Celotno besedilo

(1)

(2) BOJ ZA STARO PRAVDO V 15. IN 16. STOLETJU NA SLOVENSKEM.

(3)

(4) Bogo G ra fe nauer. BOJ ZA STARO PRAVDO V 15. IN 16. STOLETJU NA SLOVENSKEM Slov en sk i k m ečk i u p o r 1515 in h rv ašk o -slo vensk i k m e č k i u p o r 1572/73 s posebnim ozirom n a razvoj p ro g ra m a slo v en sk ih p u n ta r je v m ed 1473 in 1573.. ☆. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE. L ju b lja n a 1974.

(5) 5068. 2 0. VI. 1974 f 2 5.

(6) Po b u do za to k njig o je d al še v času, ko smo n a m e ­ r a v a li 1973 p ra z n o v a ti le štiristoletn ico h rv ašk o -slo v en sk eg a k m ečkeg a u p ora, p rija te lj Iv a n B ratk o , z m islijo, da b i šlo v b istv u le za p o n a tis u stre z n e g a p o g lav ja iz m oje k n jig e o K m ečk ih u p o rih n a Slovenskem . K o p a se je p ra z n o v a n je združilo s p etsto letn ico začetk a slovenskih k m e č k ih uporov, je bilo te m u tr e b a p rid ru ž iti vsaj še n a jv e č ji slovenski k m e č k i u p o r iz le ta 1515, p e tsto letnice p a se spo m niti vsaj tako, da je k n jig a v celoti z a je la ra z ­ voj p u n ta rs k e g a p ro g ra m a v vsem sto le tju m ed 1473 in 1573, ko se kaže p r a v v te m n e p re trg a n razvoj in postopen vzpon od en eg a v elik eg a u p o ra do drugega. P o m oji k n jig i je poleg te g a n a č rtn a ak c ija h rv a šk e g a z g o d o v in arja Jo sip a A d am čk a sp ra v ila n a d a n precej n o ­ v ih v iro v za h rv ašk o -slo v en sk i k m ečki u por, n e toliko za n e p o sre d n i razvoj sam e širo k e km ečk e v staje, k olik or za dobo d o zo rev an ja p o g la v itn e g a u p o rn išk e g a žarišča v H r ­ v ašk em Z agorju. A d am ček je sicer u p o r sa m že n a novo o bdelal v posebni knjigi, to d a n e k a te re v ire je n ašel šele pozneje, p r i n e k a te rih n i spoznal v se h n jih o v ih posledic, v n e k a te rih pog led ih p a se je d al z a p e lja ti v zm oto ru s k e ­ m u zg o d o v in arju J u lija n u B rom leju. P o m en n o v ih v irov je b il tolikšen, d a sem m o ra l p rip ra v e n a u p o r — delno p a tu d i p o te k sam ega u p o ra 1573 — o bd elati n a novo. T ako bodo b ra lc i m o je p re jš n je k n jig e n ašli precej sp re ­ m en jen o in dopolnjeno podobo, č e p ra v m i n i b ilo tre b a sp re m in ja ti te m e ljn e koncepcije k m ečk ih uporov, m a rv eč je b ila z n o v im i v iri v m arsičem še p o trje n a . V opom bah, ki jih n a v a ja m sk o raj izk lju čn o le k te m u poglavju, n a v a ­ ja m d o k u m en tacijo le za nove trd itv e , za vse d ru g o v e lja to, k a r je n a v e d e n e g a v k n jig i o k m e č k ih u p o rih n a Slo­ venskem . Z a slovenski k m ečk i u p o r le ta 1515 sem o h ra n il — razen do p o ln itev g led e ra z v o ja p u n ta rs k e g a p ro g ra m a in.

(7) n e k a j m a n jših sp re m e m b (delno s k r a jš a n ja in n ek aj re d k ih dopolnitev) — v g la v n e m s ta ro besedilo. T u d i za ta u p o r so b ili sicer v za d n je m času vnovič n a jd e n i v A rh iv u Slo­ v e n ije viri, k i jih je v p re jš n je m s to le tju u p o ra b lja l M ayer in sem jih sam isk al že od k on ca trid e se tih let, zadnjič p re d p isa n je m sv o jih K m ečk ih u p o ro v n a Slovenskem . V e n d a r se p o d o b a u p o ra z n jim i sp re m in ja le v n e k a te rih posam eznostih, k i sem jih m ogel up oštev ati, k e r m i je dr. M a rija V erbičeva, ki p r ip r a v lja te v ire za izdajo, d a la n a v oljo svoje prepise. V celoti p a bodo d ostopni za zn a n stv e ­ n o delo z objavo p rv e k n jig e v iro v za slo ven sk e k m ečke u p ore, k i jo p r ip r a v lja v a za izd ajo p r i SA Z U in k i bo do­ ko n č a n a p rih o d n je leto. Bogo G ra fe n a u e r V m a rc u 1973..

(8) 1. M ESTO K M E Č K IH U PO RO V V SL O V E N SK I ZGO D O V IN I Z naslovom te g a p o g la v ja se p o sta v lja dvojno v p r a ­ šan je: z en e s tr a n i je to v p ra š a n je z av esti o d e jstv ih slo­ v e n sk e p reteklosti, k o t se izraža v zgodovinopisju, z d ru g e s tr a n i v p ra š a n je o d e jstv ih sam ih, sev ed a zopet, k o t se n a m v id ijo p o tem , k a k o jih poznam o d an es in k ak o p re ­ sojam o n jih o v o m ed seb o jn o u čin k o v an je. O boje je tesno povezano m e d seboj, k a jti pogled n a k m ečk e u p o re je n a jb is tv e n e je odvisen od širin e in m etodološke u sm e rje ­ n o sti zgodovinopisja. Z a zgodovinopisje, u sm e rje n o p re d ­ v sem v politično zgodovino, so b ili k m ečki u p o ri sicer opazni dogodki, to d a le k o t n ak lju čn o st, k i n i b ila povezana s p o g la v itn im tok o m živ ljen ja. Z a zgodovinopisje, u s m e r­ jen o p re d v se m v go sp o darsk o in d ru žb en o zgodovino, p a so k m e č k i u p o ri n a jo ž je p o v ezan i s te m e ljn im zgodovin­ skim d o g a ja n je m k o t n a j iz ra z ite jša in n a jo s tre jša o blika d ru ž b e n ih n a sp ro tij, k i tu d i sicer v fe v d a ln e m re d u n ik d a r n e p re n e h a jo , m a rv e č s sv o jim m očnejšim a li slab šim p r i­ tisk o m v p liv a jo n a obstoječe d ru ž b e n e s tru k tu re , v m a rsi­ čem n a celotno zgodovinsko do g ajan je. D alje: d o k le r se je zgodovinopisje opiralo p re d v se m n a v ir e z zn ačajem »po­ ročil« o dogodkih (bodisi v obliki zgodovinopisnih virov, bodisi v ob lik i »poročil« v a k tih a li p ism ih itd.), je bilo neogibno odvisno tu d i od pogledov n jih o v ih a v to rje v n a dogodke, o k a te r ih so po ročali (ne le z a ra d i n a ra v n o s t iz­ ra ž e n ih sodb, tu d i z a ra d i n jih o v e g a »izbiranja« dogodkov p ri p isan ju , določenega s te m i sodbam i). S ele s p o sta v itv ijo do­ k u m e n ta rn ih »preostankov« ž iv lje n ja n a p rv o m esto m ed v iri se je zgodovinar — k o lik o r so m u ta k š n i v iri v zadostni m e ri n a voljo — p r i p re s o ja n ju dogodkov re s osvobodil vsaj n e p o sre d n e od visnosti od svojih »poročevalcev«..

(9) PREGLED. 111/lllllllllll. RAZSIRJENOSTI. TREH. VELIKIH. KftEtKIH. no KoroSkem obmoCje upora 1478, ob hrvoSko-slovenski meji obmoc je uporo v 1572/73. obmocje slovenskegc kmeckegc uporo 1515 o zemlje, ki go je na Slovenskem zojemol Gregori Cev voiaSki noCrt smer pohodo. 11. do morjo", ki so ga veCkrot omenjali uporniki kot enega. UPOROV. NA. S L 0 V E N S K E M. zahodno in severoo mejo strnjenega slovenskego in hrvaSkega etniCnega ozemlja. a. postojonke HrvoSke kra ji ne. postojanke Slovonske krajine (podCrta ni znak iste vrste koie poloiaj Tohijeve posto janke , Velike Kaniie, na Ogrskem) 11. svojih ci/jev. Sisek - sedei banske krojine in. drfovne meje 1573. sedeii gospostev s pomembnejfo vojaSko si\o (izpolnjeni znak je turopol jski grad Lukovec). tur5ko me ja 1515 beneSka mejo do l5o8; podroC:je po MaksimiliPnu leto 1515 zosedenego ozemlja je v bistvu podobno ozemliu do dria vn e meje z Benetkami 1573. 11. banove Cete.

(10) V es t a razvoj se kaže tu d i v počasnem sp o z n a v a n ju m e sta k m e č k ih u p o ro v v slovenski zavesti, izražen i v zgo­ dovinopisju. R azu m ljivo je, d a so zgodovinopisci, k i so ži­ v eli za časa uporov, u p o rn ik e obsojali bodisi z a ra d i p re ­ p rič a n ja o b ožjem izv o ru v sak e oblasti (duhovniki) bodisi, k e r so bili sam i g ra šč a k i (plem iški pisci). N a tak šn o stališče do u p o rn ik o v n e n a le tim o le p r i lju d eh , zoper k a te r e so bili n e p osred no n a m e rje n i k a k i k m ečk i u p o ri (kot n p r. p ri v e trin js k e m o p a tu Ja n e z u v zvezi z u p o ro m 1482 ali p ri Ž igi Zoisu v zvezi z u p ira n je m k m e to v gospoščine B rd o p r i K r a n ju 1781— 1783), m a rv e č tu d i p r i p odeželskih žup ­ n ik ih , k i so b ili s k m e č k im p re b iv a lstv o m v ta k o ozkem v s a k d a n je m stik u k o t žu p n ik p r i Št. M a rtin u n a D holici J a k o b U n rest, k i je u p o ra b lja l k o t n a jp o m e m b n e jši v ir za op iso v an je dogodkov v n a š ih d eželah v z a d n jih tr e h de­ s e tle tjih 15. stol. »splošno govorico« (gem eine Sage). Tudi on p a n i opisoval u p o ra 1478 n a K o ro šk em le k o t p o n a ­ zorilo, »koliko zlobne zvijače in n ezvestobe je sk rite v srcih h u d o b n ih km etov«, m a rv e č je h v a lil Boga, ko so se u p o r­ n ik i ra z p ršili z a ra d i tu rš k e g a vp ad a, češ d a je njeg ov a pom oč »kaznovala k m ečko nezvestobo z n e v e rn im i T u r­ k i . .., d a n e bi n ezv esti u p o rn ik i p re liv a li k rščan sk e krvi«. T u d i p r i n a jk r a jš ih zap isk ih sodobnikov (npr. p ri J u r iju S p a la tin u , p r i Zigi H e rb e rste in u , v d o d a tk ih C eljski k ro ­ niki, v V ram čev i k ro n ik i ali v D ietrich stein o v i ro d binsk i kroniki) je m ogoče č u titi o b so jan je u p o rn išk e g a ra v n a n ja in vsaj popolno n e p riz a d e to st p r i grozovitem m aščev an ju gospode n a d n jim i. Z n ačilno je, d a je celo P rim o ž T ru b a r, sam k m ečki sin in človek, k i g a je b re z dv o m a n a v d a ja la is k re n a in m o čn a »ljubezen« do slovenskega lju d s tv a (izra­ žen a že v p se v do n im u n a n jeg o v i p rv i slovenski k njigi: » P h ilo p a trid u s Illiricus« — » P e ry a til vseh Slouenzou«) in k i je gotovo g r a ja l graščin sk o n asiln o st n a d podložniki, k m ečk e u p o re obsojal in jih k ršč a n sk im v e rn ik o m p re p o ­ v ed o v al k o t » d vu je grehe«, od k a te r ih »obeden p rež š tr a jfin g e n e ostane«. To je ob n e k i p rilo žn o sti p on azo ril s k m ečk im i u p o ri n a S lov en sk em (1515, 1528, 1573), k a te rih u deleženci »so p e r tim h u d konec vzeli, so bili pobijeni,.

(11) obešeni in u n a špice v tak n en i« . K olik or obsežnejši so ta k i opisi, to lik o iz ra z ite jše je o b so jan je u p o rniko v . To se k aže ta k o p r i žo ln irsk i p esm i o b itk i p r i C elju 1515, k o t p ri z g o d o v in a rjih 17. stol. (npr. Istv a n ffy , M egiser, V alvaso r itd.) in 18. stol. Z a zgled n aj n a v e d e m le V alvaso rja, čigar zgodovinsko p isa n je n a v a d n o sk u ša b iti so razm ern o n e p ri­ stran sk o , ob tej p rilo žn o sti p a je n e le označil p u n ta r je za »pobesnelo druščino«, »krvoločneže« z » ra z p rtim i m o rilsk i­ m i k re m p lji« in »ničv red n e pod piho v alce nem irov«, m a rv e č je opisal dogodke n a M ehovem 1515 celo d rugače, k o t jih o p isu jejo viri, k i jih je gotovo im el v rokah. D o k ler se je zgodovinopisje o p iralo p re d v se m n a to v rs to virov, se je seveda težko o treslo n jih o v ih sodb o u p o ­ rih . To n e v e lja le za A n to n a K re m p la (D ogodivšine Š ta ­ je rs k e zem le, 1845, 158, 164), m a rv e č tu d i za p rv o dok o n ­ čano Zgodovino slo ven sk eg a n aro d a, k i jo je n a p isa l gotovo lib e ra ln o u s m e rje n i J a n e z T rd in a (rokopis 1848— 1851, izšlo 1866). Ves n jeg o v opis se lo m i m ed o b sojanjem g ra šč in ­ sk eg a n a silja in u p o šte v a n je m k m ečk ih težav z ene stra n i t e r kon čn o obsodbo z d ru g e s tra n i: »Da se s p u n ta rijo m alo doseže, pokazalo se je v te h k m ečk ih v sta ja h . K d o r se n e zm eni več za postavo, p ro ti te m u se o b m e postava, in n e bo n ik d a r odšel zasluženi k a z n i « (89). M iha V ern è v p r v i »O bčni p o v e s tn ic i. . . n a ro d u slovenskem u« (1863) k m e č k ih u p o ro v še om enil ni. V slovenski k n již e v n o sti se je že od P re še rn o v e g a S o netn ega v e n c a n a p re j — »od tod sam o k e rv â v i p ù n t poznam o, boj V itovca in ro p a n je T u r ­ čije« — u v e lja v ilo p re p rič a n je , d a sp a d a jo k m ečk i u p o ri m ed re d k e p o m em b ne dogodke slo v en sk e zgodovine. To je p ozneje še o stre je izrazil Iv a n C a n k a r: »V saka ped svo­ bode, k i si jo p rib o ri lju d stv o , je k o ra k n a p re j v k u ltu ri. Tisti obupani, v svo jem ob u p u do b lazn o sti po g u m n i k m e t­ je, k i so požigali g ra šč in e in k i so se u p ira li cesarsk i v ojski s kosam i, cepci in v ilam i, tis ti k m etje, k i so obešali v a lp te in g n a li g raščak e p re d plug, niso bili m a n jši delav ci n a p o lju slov en sk e k u ltu r e nego T r u b a r in D a l m a ti n . . . T r u ­ b a r in D a lm a tin s ta zap isa la v k n jig o sp o m en ik slav n ega svojega dela, p u n ta rs k i k m e tje so g a zapisali v k am n ito slovensko zem ljo s svojo vročo k r v j o . . . Z ak aj d o letela jih je tis ta usoda, k i je usod a v e lik e v ečin e k u ltu r n ih d e la v ­.

(12) cev: poginili so v sram oti, n jih delo p a so pok o n čali z o g n jem in m ečem « (ZS XI, 332 sl.). Podobno p re p rič a n je se k aže tu d i v d elih S im o n a J e n k a , Jo sip a Ju rčiča, A n to n a A škerca, Iv a n a P re g lja , F ra n c e ta B evka, B ra tk a K re fta in J o ž e ta P a h o rja , p a še ra z n ih m a n j p o m em b n ih pisateljev, v delih, k i sk u ša jo oživiti podobo p osam eznih km ečkih uporov. Č e p ra v je po v irih d o sto pn a re sn ič n a podoba te h u p o ro v še d ra m a tič n e jš a k o t te d ra m e in dosti bolj n a p e ta in po ln a k o t ti rom an i, so se p o do b n a sp o zn an ja o p ra v e m p o m en u km ečke u p o rn išk e m isli in b ojev p re b ija la v zgo­ do v in o pisju p o časn eje k o t v lite ra tu ri, p a tu d i z m an jšo ja sn o stjo p re so ja n ja . Z a »d am n atio m em oriae« k m ečk ih u p o ro v m ed lju d stv o m (vsaj po koncu 16. stol., ko je spo­ m in n a v elik e km ečk e u p o re še m ogoče dokazati) je značil­ n o ra z m e rje m ed pom enom tu r š k ih v p ado v in km ečkih u p o ro v v lju d sk e m izročilu: tu r š k e v p a d e so o h ra n ile lju d ­ sk e pesm i in p rip ov ed k e, o km ečk ih u p o rih o boje molčijo. V ečjo težo k m ečk im up o ro m so p rip iso v ali zgodovi­ n a rji, ki niso sam o izv irali iz k m ečk eg a rodu, k o t skoraj vsi slovenski izobraženci še v d ru g i polovici 19. stol., m a r ­ več so b ili zvezani s km ečkim lju d stv o m bodisi po v sa k ­ d a n je m živ ljen ju , bodisi po političnem d e lo v a n ju in u sm e r­ jenosti, bodisi po obojem . P odeželski žu p n ik Ja n e z P a ra p a t, k i j e k o t p rv i slovenski zgo d o v in ar p o d ro b n e je p isal o k m ečk ih u p o rih (LMS 1869), je v z p o re ja l g raščak e k o t »so­ v ra ž n ik e . . . tla č e n e g a in z a tira n e g a km eta« s » k ru tim i T určini«. P r i tej s p re m e n je n i oceni u p o rn iš tv a so b rez d v om a veliko te h ta li v iri o T a h iju in o n jeg o v em ra v n a n ju s podložniki, zlasti s podložnim i ženam i in d ekleti, ki so op ra v ič e v a li u p o r tu d i po m e rilih k a to lišk e m o ralke. P r a v leto po p rej je te v ire o b jav il F r. K r ones v eni izm ed p u b li­ kacij, v k a te rih so m ed 1868 in 1883 zlasti on, F ra n jo R ački in F ra n z M a rtin M ay er z o b jav o p re c e jšn je g a d ela a rh iv ­ sk ih v iro v p o stav ili z n a n je o u p o rih 16. stol. n a nove te ­ m e lje in sk u šali v sv o jih r a z p ra v a h n a novo ra z č istiti tu d i v n a n jo — »dogodkovno« — s tr a n u p o ro v 1515 in 1573. N a n jih o v ih d o g n a n jih je večidel slonelo p rik a z o v a n je in p re s o ja n je k m ečk ih u p o ro v v slov en sk em zgodovinopisju — z re d k im i izjem am i — p r a v do le t p re d d ru g o svetovno vojno. N ajobsežnejši p rik a z k m ečk ih u p o ro v po te h in po­.

(13) zn ejših re z u lta tih ra z isk o v a n ja je v slovenskih d elih u v rstil v svojo Zgodovino slovenskega n a ro d a Josip G ru d e n (441— 449, 753— 766, 883— 894), o p rav iču jo č jih s » ted an jim i n e ­ v zd ržn im i razm eram i, k i jih je bilo le s silo sprem eniti« (758), v e n d a r tu d i z om iljujočo trd itv ijo , d a se »socialni b o ji slov ensk ih km eto v ob k o n cu s re d n je g a v e k a še niso b o je v a li za osvoboditev k m ečk eg a stan u , a m p a k so im eli le n am en , o lajšati m u neznosno brem e« (442). K lju b ob­ sežnejšim v iro m in b o ljšem u z n a n ju o p o te k u u p o ro v pa so ta ali d ru g a d ela (npr. različn e deželne zgodovine ipd.) le o pisovala dogodke in n jih o v e n e p o sre d n e povode (kot n p r. T ah ijev o r a v n a n je n a n jeg o v ih tr e h gospoščinah), ki seved a za ves ko n cep t g le d a n ja n a u p o re p r i k ato lišk ih k o n ­ s e rv a tiv n ih zg o d o v in arjih niso bili b re z posebnega pom ena (v e n o stra n sk e m o b ra v n a v a n ju te h sestav in p o ti v u p o re in v z a n e m a rja n ju splošnejših in širših potez k riz e fev d aln e d ru ž b e v te m času se včasih č u ti dediščina te g a zgodo­ v in o pisja p r a v do n a še g a časa). L ib e ra ln o in socialno­ d e m o k ra tsk o u sm e rje n o zgodovinopisje je skušalo p o u d a riti pom en te h dogodkov posredno, povezov a j oč jih z d ru g im i sodobnim i, po n jih o v i zgodovinski k oncepciji p o m em b n ej­ šim i gibanji. N ajpo g o stn ejše je bilo ta k šn o dom n evn o po­ v ezo v anje — p o sta v lja n o le z u p o ra b o splošnih o b ra v n a v u p o ro v v deželnih zgodovinah in d ru g i lite ra tu ri, p a b rez v n ov ičn eg a la stn e g a p re g le d o v a n ja v iro v — u sm e rje n o v v p liv e refo rm a c ije n a k m ečk e upore. P r i te m so b rez d vo­ m a v p liv a la ra z m e rja te v rs te v n e m šk i k m ečki v ojski 1524— 1526 (P repelu h, P rija te lj, Lončar), včasih tu d i v zve­ zi z m o d e rn iz ira n je m re fo rm a c ije v d u h u lib e ra ln ih idej 19. in 20. sto le tja (Ilešič) in z n jim i zvezano trd itv ijo , da je m ogel p rin e s ti k m e tu re šite v »edino miren gospodarski in socialni razvoj evropskega ljudstva« (Pivko, p o d č rta l on sam), s te m p a se za n ik a v sa k širši zgodovinski pom en k m ečk ih uporov. Do časa nep o sred n o p re d d ru g o svetovno vojno je ostalo zn a n je o u p o rih slovenskega k m e ta v g lav n em om e­ jen o n a podobo, podano p r i G ru d n u ; n e ta k o re d k e o b ra v ­ n av e v k n již n i obliki (Erjavec, Zalaznik, M ra v lja k itd.) in še pogostnejše v različn ih r a z p ra v a h te r č lank ih p a so skušale to zn a n je v različn ih v a ria n ta h povezovati z do­.

(14) m n e v a m i in sod bam i lib e ra ln e g a in s o c ia ln o d e m o k ra ts k e g a zgodovinopisja a li publicistike. L e d v a zg o d o v in arja sta sk u ša la b re z p o seb n ih te o re tič n ih k onceptov in le s p o ­ d ro b n im ra z isk o v a n je m dom ačega ra z v o ja d o g n ati širši o k v ir d ru ž b e n e g a in go spodarskega položaja k m e ta n a Slo­ ven sk em , v k a te re g a se u v ršč a jo v e lik i km ečk i u p o ri 16. s to le tja k o t n je g o v b istv e n i sestav n i del in n e le k o t za­ n im iv i o sam ljeni dogodki. A n to n K a sp re t, p rv i slovenski zgodovinar, k i je sk o raj vse svoje delo po sv etil sam o zgo­ d o vini slovenskega k m eta, je ra z k ril ob a k tih iz a rh iv a b le jsk e gospoščine p redzgodovino slovenskega km ečkega u p o ra 1515 n a G o re n jsk e m z razp rav o , ki je n a široko o b ra v n a v a la te d a n ji k m ečk i položaj (MMK 1889) te r posledi­ ce te g a u p o ra za vaško sajm oupravo (ČZN 1907). V več ra z ­ p r a v a h je pokazal ob u p o ra b i spisov š ta je rs k e g a deželnega a r h iv a u v o d v u p o r 1572/73 n a Š ta te n b e rg u (ČZN 1909, gl. tu d i ČZN 1911) t e r opozoril n a p risiln o u v a ja n je k u p n eg a p r a v a ob izd atn em plačilu k m e č k ih podložnikov zanj n a d eželno k n ežjih gospoščinah v n o tra n je a v s trijs k ih deželah ok ro g 1570, k a r p a je p r a v ta k o b u d ilo km ečko n ezado­ v o ljstv o n a d novo d a ja tv e n o zah tev o (1903). P r a v tu je zasta v il J a n k o Polec (ZZR 13, 1937), iščoč širše d ru žb en e p rem ike, k i so vo d ili v u p o r 1572/73, p r a v v širših n e m irih m e d km eti, k i jih je povzročila ta p risiln a p re v e d b a n ji­ h o v eg a h a sn o v a ln e g a p r a v a do zem ljišča te r d a ja te v zanjo. K ra tk o za te m je p o d p rl to m n e n je še S ta n k o J u g v zvezi s te d a n jim ra z v o je m d av čn eg a sistem a (posebej v zvezi z v in sk im dacom za v in o g ra d n ik e 1570, GMS 1942), m ed tem ko je K asp reto v o p re isk o v a n je go spo d arsk ih in d ru ž b e n ih ra z m e r v ra d o v ljišk e m k o tu do u p o ra 1515 ra z širil in do­ po ln il n jeg o v n e k d a n ji zasebni učenec v zgodovinskem delu, L ju d m il H a u p tm a n n (ZČ 1952/1953) v en i izm ed svo­ jih z a d n jih v z o rn ih ra z p ra v . M oja štu d e n ts k a ra z p ra v a o u p o rih 1515 in 1573 (ČZN 1939) je bila, n a sp ro tn o, posve­ čena le p o te k u »dogodkov«, v e n d a r je pol s to le tja po M ay e rje v i o b ra v n a v i p o m en ila dokaz, d a je tu d i v tem po­ g le d u tr e b a celo za p o g la v itn e poteze te s tra n i u p o rov v novič p re g le d a ti vse v ire in p o isk a ti k n jim še nove. D ru g a sm er, k i je sk u ša la p o v ezati km ečke u p o re v širši d ru žb en i ok v ir, se je o p ira la z ene s tra n i n a zn a n je.

(15) o n jih po d o te d a n ji lite r a tu r i (zlasti po G rudnu), z d ru g e p a n a d o g n a n ja o k m e č k ih u p o rih v ev ro p sk i zgodovini, posebej ob E ngelsovem d elu o n em šk i km ečki vojski. T a n a č in d ela — značilen z lasti za štu d ije B r a tk a K re fta , V ita K ra ig h e rja in B o risa Z ih e rla (1937— 1939) — je im el te ­ žišče n a splošnih p o tezah d ru ž b e n e g a in g o spodarskega razvo ja, tu so bili p o d a tk i o n a ših u p o rih u p o ra b lje n i p r e d ­ v sem k o t po n azo rila in p rim e ri, ta k o d a g re tu bolj za teze in slu tn je, ki b i jih m ogla d o k azati šele vno vičn a p o d rob n a o b ra v n a v a uporov, k o t jo je B ra tk o K re ft po p ra v ic i s po­ u d a rk o m za h te v a l od zgo d o v in arjev . S pričo te g a so tu d i v p r v i izd aji S p e ra n s a (1939), v k a te r i je p rik a z a n d ru žb en i p re tre s 16. stol. p ri S lovencih p re d v se m v zvezi z re fo rm a ­ cijo, k m ečk i u p o ri o b ra v n a v a n i sicer z vsem p o u d ark o m k o t »težišče re v o lu c io n a rn e e n e rg ije slovenskega lju d stv a« (v 17. in 18. stol.), p a v e n d a r p re v e č v o k v iru re fo rm a c ije k o t n je n a p r ip ra v a in n a d a lje v a n je , p re d v se m k o t posa­ m ezni »nešteti upori«, k i »so se ra z k ro p ili po k rv a v ih spon­ ta n ih a k c ija h b re z ja sn e g a cilja«, ozirom a k o t » v rsta lo­ k a ln ih rev o lu c io n a rn ih akcij z zelo om ejen im i cilji, k i so le red k o segale p re k m e ja re fo rm v o k v iru fe v d a ln e družbe«. T u d i v te m se pač izraža dejstvo, da zgodovinopisje dotlej še n i spoznalo povezanosti n o tra n je g a d o zo revan ja k m eč­ k eg a u p o rn išk e g a g ib a n ja m ed 1478 in 1573, vzpo red neg a z re fo rm a c ijo in neo d v isn eg a od nje, t e r ra d ik a ln o sti p ro ­ g ra m a zlasti n a jv e č jih d v e h k m e č k ih u p o ro v 1515 in 1572/73, k i je v o strem n a s p ro tju z d ru ž b e n im i n azo ri in te d a n jim i političn im i te ž n ja m i te m e ljn e sm eri reform acije. P re lo m v sm eri ra z isk o v a n ja je p o m en ila v resnici m o ja d isertacija, p osvečena »slovenskem u« (tako g a im e n u ­ je jo že te d a n ji viri) k m e č k e m u u p o ru 1515 (Boj za sta ro pravdo, 1944), v k a te r i sta b ila že jasno izražen a d ru g a č n a teza in program dela: »K m ečki u p o ri niso le o sam ljen i dogodki v k m ečk em živ lje n ju , m a rv e č izraz splošnega d ru ž b e n e g a in g osp o d arsk eg a p oložaja in ra z v o ja km ečk e­ ga s ta n u n a S lovenskem , n aj ožje povezani z n jim a in le v zvezi z n jim a ra z u m ljiv i. M a rsik a te re g a v p ra š a n ja glede položaja sre d n je v e šk e g a k m e ta sicer n a jb rž e n e bo nik o li mogoče re šiti (m nožina prid elk o v , o d sto tek d a ja te v , obseg zadolžitve, v p ra š a n je trga). P a tu d i sicer bo m ogla popolno.

(16) re šite v n a k a z a n e g a p ro b lem a p o d ati šele celotna zgodovina slovenskega k m e ta v poznem sred n jem v e k u in v začetku n o v eg a veka, ta p a bo z a h te v a la še m nogo zam u d n ega dela.« Po skoraj d v eh d e se tle tjih o b ra v n a v a n ja te h v p r a ­ šanj v m a n jših in časovno o m ejen ih ra z p ra v a h sem skušal zgornjo tezo p o kazati in dokazati — k o lik o r so to dopuščali zn a n i v iri — v knjigi, k i je posvečena celo tn em u v p ra ša n ju »km ečkih u po ro v n a Slovenskem « v fe v d a ln i dobi do 1848 (1962). V Z godovini slovenskega n a ro d a (3— 5, 1956— 1961) in v d ru g i k n jig i Z godovine n a ro d o v Ju g o sla v ije (1959) je teza o n o tra n ji sk len jen o sti k m ečk ih u p oro v (posebej v n jih o v i k lasični dobi v 15. in 16. stol.) do p olnjen a še z drugo: da sta vsaj v dobi v e lik ih k m ečk ih u p o ro v — in enako v rev o lu cijsk em le tu 1848/49, v m a n jši m e ri pa v 17. in 18. stol. — p r a v v k m ečk ih u p o rih izražena d ru žben i boj in km ečk i od p or zoper fev d aln e o m ejitv e ta k o v gospo­ d a rs tv u k o t v d ru ž b e n e m pogledu te d a n ji te m e ljn i zgodo­ vin sk i proces. Ta je v m arsičem odločal o vseh d ru g ih zgo­ d o v in sk ih p rocesih » k ra tk o tra jn e jše g a « zn ačaja in o zgo­ d o vinsk ih »dogodkih« (po B ra u d e lo v i zgodovinski te rm in o ­ logiji)! n e le o refo rm aciji, m a rv e č tu d i o u k lo n itv i p le m ­ stv a oblasti deželnega k n eza v 17. s to le tju t e r celo o m eri, v k a te r i k lju b po litičn i zm agi re a k c ije n i bilo m ogoče od­ p ra v iti zm age rev o lu cije 1848, izražen e z odpravo fev d aln e­ g a režim a zem ljišk eg a gospostva, ki je b ila za »revolucijo« v e n d a r n a jb is tv e n e jš i del. V obliki teze v zvezi z analizo celotne slovenske zgodovine so b ili poleg teg a k m ečk i upori že 1945 (Slovenski z b o rn ik 1945) in vnovič ob p e tin d v a jse ti obletnici O svobodilne fro n te (P rispev k i za zgodovino d e ­ lav sk ega g ib a n ja 1966) p o sta v lje n i ko t p rv a k o re n in a rev o ­ lu c io n a rn e m isli in gibanja, ki se je končalo m ed drugo svetovno v o jn o z n arodnoosvobodilnim g ib a n je m in socia­ listično revolucijo, h k r a ti p a k ot edino giban je, k i ga je m ogoče sk o raj v v seh pogledih v z p o re ja ti z narodnoosvo­ b o d iln im bojem , ta k o p a širin i u deležbe slovenskega lju d ­ stv a v n je j k o t po tv e g a n ju , zv ezan im s te m za v sak eg a posam eznika, ki se je odločil za boj za socialno svobodo. N av ed en e teze so d o p o ln jev ale razp rav e, ki so jih po­ sv ečali n aši z g o d o vinarji v z a d n jih d e se tle tjih gospodar­ sk em u in d ru ž b e n e m u ra z v o ju n a S lovenskem m ed 14. in.

(17) 17. sto letjem . F erd o G e strin je p okazal v sv o jih o b ra v n a v a h d ru ž b e n e podlage re fo rm a c ije te r v šte v iln ih d elih o n e a g ra rn e m g ospodarstvu, posebej o trg o v in i n a dolge ra z ­ d alje, Jo sip Ž o n ta r p a v p o d ro b n em o b ra v n a v a n ju pode­ želsk e trg o v in e v 16. stol. in bo jev za n je n o p ra v n o om e­ jite v in u re d ite v , k a k o so v go sp o d arsk em pogled u n a r a ­ ščali vplivi, k i so b ili izvzeti iz v p liv o v z em ljišk ih gospodov in so slab ili m oč graščine. P a v le B lazn ik je pokazal ob p r i­ m e ru loškega gospostva p r a v v 16. stol. v elik skok k a jž a rje v (ra z m e rje m ed g r u n ta r ji in k a jž a rji 1501 12 :1, 1590 pa 3:2), to rej plasti, k i je s svojim p re ž iv lja n je m v do b ršn i m e ri n a v e z a n a n a zaslužek iz n e a g ra rn e dejav n osti. S ergij V ilfan je p risp e v a l k d ru ž b e n e m u o zad ju v e lik ih k m ečk ih u p o ro v m o rd a n a jp o m e m b n e jše spoznanje, n a m re č da je o b la st zem ljišk eg a gospostva n a d p odložniki m očno oslabe­ la, k a r se je izražalo v sam ov o ljn em o d h a ja n ju k m ečk ih sinov s p o d ro čja zem ljišk eg a gospostva te r v m ožnosti od­ k u p a izpod o b lasti te g a gospostva (»svobodniki«); m oč g r a ­ ščine se je obnovila šele po n je n i zvezi z o k re p lje n o oblastjo d eželnega k n eza v 17. stol. K ončno so ra z n i zg o do v in arji p o d ro b n e je p re u č e v a li tu d i posam ezne km ečk e u p o re (Blaz­ nik, V ilfan, Jo že Šorn, Jo ž e Z ontar). Posebej je tr e b a po­ u d a riti, d a se je razširilo delo te v rs te tu d i v p re u č e v a n ju h rv ašk o -slo v e n sk e g a u p o ra , k je r so se po k azale p odobne širše poteze o zad ja u p ir a n ja h rv a š k ih km etov, k o t so se k az a le že v n a š te tih slo v ensk ih d e lih (R udolf Bicanic, N ad a K laic, z lasti p a J u lija n B rom lej in Jo sip A dam ček). Že sre d i te g a p re isk o v a n ja je S p e ra n s-K a rd e lj v d ru g i izd aji (1957, 3. izd. 1970) R azv o ja slovenskega n a ro d n e g a v p r a ­ ša n ja n a podlagi n o v ih ra z isk a v bistveno ra z širil in tu d i sp re m e n il stališča o m e stu k m ečk ih u p o ro v v o b lik ov an ju slovenskega n aro d a. K ončno je p re d k r a tk im p rv i del Go­ sp o d a rsk e in d ru ž b e n e zgodovine S lovencev (Zgodovina a g r a rn ih panog, P r v i zvezek: A g ra rn o gospodarstvo, 1970) vnovič v m arsičem ra z ja sn il procese, ki sto je v ozadju uporov. K r a te k očrt, v k a te re m bom sk u ša l p o d a ti d o g n a­ n ja slovenskega zgodovinopisja o m e stu k m ečk ih u p oro v v slovenski zgodovini, p a se o p ira delno tu d i n a že p r i­ p ra v lje n e rokopise za d ru g i zvezek te g a k o le k tiv n e g a dela, k i bo posvečen d ru ž b e n im ra z m e rje m v a g ra rn i proizvodnji..

(18) A ngleški h isto rik L o v e tt E d w a rd s je sklenil k ra tk o označbo slovenske zgodovine (1954) z besedam i: »Resnično, n a jb olj čudovito p r i Slovencih je, d a o bstoje k o t n a ro d po tolik o sto le tjih tu je oblasti«, to je po izgubi po litičn e svobo­ de (K a ra n ta n ija 745 ozirom a 820 z o dpravo d o m ačih knezov, 874 s p ro p a d o m K ocljeve S p od n je P anonije) in po u v e lja ­ v itv i fra n k o v sk o -n e m šk e oblike fev d aln eg a re d a (od 9. do 11. stol.), v č ig ar v lad ajo čem p lem išk em d ru ž b e n e m sta n u je m ogel slovenski del u v e lja v lja ti svoje te ž n je in tra d ic ije le še do konca 9. sto letja, od okrog 1000 n a p re j n a sta ja jo č e deželno p lem stv o p a im a k o t d ru ž b e n i s ta n n e m šk i ozirom a v d elu P r im o r ja tu d i ro m a n sk i značaj. D anes sicer vemo, d a to do 17. s to le tja p r i p le m stv u n e iz k lju č u je z n a n ja slo­ v e n sk e g a je z ik a (zaradi o b čev an ja s podložniki) in da so v m estih, ki so n a s ta ja la n a slovenskih tle h od okrog 1100 n a p re j, ra z e n v p rim o rsk ih m e stih z m očno ro m an sk o v e­ čino, m e d p re b iv a lstv o m številčno gotovo p re v la d o v a li Slo­ venci, n e m šk a p a je b ila povsod le m e stn a p isa rn a . V en d ar to n e sp re m e n i d ejstv a, d a je bilo od k onca 11. sto letja n a p re j izrazito slo v en sk i del p re b iv a ls tv a v slovenskih d e ­ ž elah le vašk o k m ečk o p re b iv alstv o , k i je bilo — posebej z a ra d i p re v la d e tu je g a jezik a m e d p lem stvo m in v vseh odločujočih m eščan skih k ro g ih v 17. in 18. sto le tju — prav o izhodišče o b lik o v a n ja slovenskega n a ro d a od sre d e 18. sto ­ le tja n a p re j. Z ato k m ečk i u p o ri konec 15. in v 16. sto le tju v resnici po m enijo eno izm ed te m e ljn ih p relo m n ic v slo vensk i zgodo­ vini. Z n jim i se je slovensko lju d stv o po še stih sto le tjih tih e g a ž iv lje n ja pod o b lastjo d eželnega p le m stv a prvič oglasilo k o t p o m em ben a k tiv n i političn i d e ja v n ik n a svojih tleh. P o dolgih sto le tjih z a tišja so se slovenski k m e tje s sv o jim i u p o ri včlenili v zgodovinski razvoj k o t d ru žben i s ta n in obenem k o t p re d s ta v n ik i slovenskega lju d stv a , ki je odtlej p o sta ja lo vse razločnejši u sm e rje v a le c ra z v o ja n a te h tleh. T ako se k ažejo v e lik i km ečk i u p o ri konec 15. in v 16. sto le tju k o t p rv i k o ra k do slo v en sk eg a nacion alneg a p r e b u je n ja v 19. s to le tju in naro d n oo sv o b od ilneg a b o ja s re ­ d i n ašeg a sto letja. P r a v k e r je p rv i k o ra k v ta k šn ih dolgih.

(19) zgodovinskih pro cesih n a jb o lj p re se n e tljiv in n e re d k o tu d i n ajte ž ji, se p o sta v lja v p ra š a n je poti, k i je p r a v te d a j p r i­ p e lja la do tega iz b ru h a silo v iteg a podložniškega b o ja zoper fe v d a ln i d ru žb en i red. K o lik o r d anes že m o rem o d o m n e v a ti o k m ečk em go­ sp o d a rsk e m ra č u n u — ra z m e rju donosa km etije, b re m e n in stro šk o v za p re ž iv lja n je (G ospodarska in d ru ž b e n a zgo­ d o vina S lovencev 1/1, 1970, 625— 629) — se zdi, d a je bilo ob v elik osti k m etij in te d a n ji a g r a r n i te h n ik i p o ljsk ih p r i­ d elko v p re m a lo za p re ž iv lja n je ; k m e tje so si m o rali v v e­ lik i m e ri p o m ag ati z živinorejo. O bojega p a je bilo dovolj le za o d d a ja n je d a ja te v g ra šč in i (do 1/3 p rid e lk a ob odšte­ te m sem enu) in za zelo sk rom n o p re ž iv lja n je , ta k o d a so si k m e tje vsaj od 13. s to le tja n a p re j isk ali zaslužek tu d i zu n aj zem ljiškogosposkih ra z m e rij, v podeželski trgo v in i. Izhodišče je b ila n a tu r a ln a m e n ja v a žita za sol v is trs k ih m estih, k i je v d ru g i polovici 15. s to le tja dosegla n a leto v obe sm eri sk u p n o do 200.000 to v o ro v (okrog 34.000 ton). N a K ra n js k e m je bilo k m e to m že konec 15. sto le tja tu d i v trg o v in i n a v e č je r a z d a lje dovoljeno izv ažati kisla v in a iz dežele n a se v e r in u v a ž a ti b o ljša ju ž n a vina. P r a v ta k o jim je bilo dovoljeno u v a ž a ti železo, svobodna je b ila za n je trg o v in a s soljo in izvoz ž ita v Italijo , uvoz živ in e z vzhoda in n je n o p ro d a ja n je . T u d i živino, p latn o , sir in m ast, k a r so sam i p rid elali, so sm eli izv ažati v Italijo. Po m eščan skih p rito ž b a h so v 16. sto le tju n e p re trg o m a to v o rili s 4000 do 6000 konji, trg o v a li s soljo in žitom n a K ra n jsk e m , Š ta ­ jersk em , S lav o n iji in dru g o d, p a tu d i s suknom , z žeblji, železom, s platn o m , s k rd e li o g rsk ih volov, s p ra šič i in drobnico. N a K oro škem so sm eli k m e tje k u p o v a ti n a po­ d eželju žito in g a voziti n a tr g v m e sta in trg e. P a č p a so sm eli gospodje svoj p rid e le k izvažati iz dežele, in v tej obli­ k i se je vselej m og la s k r iti tu d i k m e č k a trg o v in a, ki so jo o p ra v lja li p odložniki h k r a ti s tisto za gospode. Š ta je rs k i k m e tje so bili v te m pog led u p recej bolj o m ejeni v svojih p ra v ic a h ali m ožnostih. D ru g a povezava z n e a g ra rn im go­ sp o d arstvo m j e bilo delo (žganje oglja) in to v o rn ištv o za p o tre b e fužin; p on ek o d se je začelo u v e lja v lja ti tu d i za­ ložniško r a z m e rje z v e lik im i trgovci, k i so o rg a n iz ira li po­ deželsko o b rtn o pro izv od n jo (npr. v 17. sto le tju p la tn a rs tv o 2*. 19.

(20) n a loškem ozemlju). Le s te m ra z v o je m je m ogoče razložiti su n k o v it dvig k a jž a rsk e g a p re b iv a ls tv a v 16. sto letju . Vse to p a p om eni v g o sp o d a rstv u n a vasi n a p re d o v a n je tistih oblik, ki so b ile zunaj g ra šč in sk ih ra z m e rij in so pospe­ ševale te ž n je po osvoboditvi iz vezi graščin sk e oblasti. N aj n a v e d e m V ilfanova d o g n a n ja o d ru ž b e n ih izrazih teg a razvo ja: »Zgodnji ka p ita liz e m je v b istv e n ih te m e ljih n a č e n ja l fevdalno družbo in d eloval n a osebni položaj (pod­ ložnikov) v sm islu sp ro stitve. F e v d a ln a d ru ž b a p a je im ela še to liko moči, da je v re a k c iji p ro ti te m u u v e lja v lja la n a s p ro tn e tendence, sk u ša la oživiti s ta re p lem išk e p riv ile ­ gije in p re p re č e v a ti p ro sto st g ib a n ja km etov. M očneje kot p re j so se z u p o ri in z la te n tn o u p o rn o stjo u v e lja v lja li tu d i k m e tje k o t a k tiv e n ra z v o jn i fak to r. G lede n a p re v la d o en e ali d ru g e izm ed n asp ro tu jo č ih si silnic ra z p a d a d oba m ed 15. in 18. sto letjem v d v e ra z ­ dobji; ra z lik a m e d n jim a se kaže v prostosti g ib a n ja k m e ta in n jeg o v ih potom cev k o t g lav n em m e rilu za o m ejitev p ro­ stosti. P ro ti ko n cu 15. sto le tja je pod p rv im n a v a lo m zgod­ n je g a k a p ita liz m a in n jeg o v e p o tre b e po p ro s ti delovni sili n a sto p ila n e k a n e sta ln o st in n egotovost v osebnem polo­ žaju, ki je tr a ja la n e k a k o do d ru g e polovice 16. stoletja. G o spodarske ra z m e re so p ra k tič n o d a ja le m nogo mož­ n o sti za p re m ik podložnikov. P oseb no to v orn ištvo j e pod­ ložnikom in n jih o v im sinovom čedalje bolj o d piralo v r a ta v poslovno živ lje n je in v svet, k a m o r n i segala moč n jih o v ih zem ljišk ih gospodov. T u d i če so sinovi o stali v dom ačih k ra jih , so n e k a te ri p o stali kaj ž ar ji ali gostači in jih zem lji­ šk i gospodje očetove do m ačije niso m ogli p r ip r a v iti do tega, d a bi služili n jim . K ra n jsk i stan o v i so 1570 zahtevali, n aj b i sm el podložnikov sin sto p iti v tu je službe sam o te d a j, če n jeg ov gospod n e b i im el sam p o tre b e po delovni sili. Iz teg a izhaja, d a so še te d a j podložniški sinovi d e ja n ­ sko odhajali, k a m o r so h o te li in d a gospodje po odhodu p ra k tič n o niso im eli n ik a k e g a v p liv a n anje. (Podobni so p o d a tk i tu d i g lede Š ta je rs k e v istem obdobju.) V saj že v 15. sto le tju so se k azale posledice dejstv a, da n a go rskih zem ljiščih n i n a s ta la osebna odvisnost n jih o v e ­ ga hasnovalca. Podložnik, ki se je n aselil n a n jih, je postal svoboden im e tn ik zajm a; zato so se začeli p re b e g i n a ta k a.

(21) zem ljišča m n o ž iti. . . P osebno v bližini b e n e šk e m e je p o d ­ lo žn ik u tu d i n i bilo težko p re sto p iti n a benešk o stra n , k je r so z a ra d i še tra ja jo č e kolonizacije v e lja li ra z m e ro m a u g o d n i zajm i. Z ato je osebna odvisnost m ed k m e ti n a h a b s b u rš k i s tra n i m e je p ra k tič n o m alo pom enila, k o lik o r se je p ra v n o sploh še vzdrževala« (iz rokopisa za 2. zvezek G o spo d arsk e in d ru ž b e n e zgodovine Slovencev, Zgodovina a g r a r n ih panog). G o spo d arsk i razvoj in njeg o v i d ru ž b e n i izrazi so to re j težili v d ru žb en o osvoboditev k m ečk eg a stan u . V p rašan je, zakaj so se začeli k m ečk i u p o ri p r a v konec 15. stoletja, je razloženo delno že s tem , delno p a o d g o v a rja jo n a n j še d ru g i in d ru g a č n i p rem ik i. N a jk a sn e je v 15. sto le tju je število od rasleg a m o škeg a v a šk e g a p re b iv a lstv a preseglo število k m ečk ih gospodarstev. G ospodom se n i bilo tre b a več o z ira ti n a k m e ta (kot v p re šn je m o bdobju kolonizacije, ko so m o ra li v a b iti k m e te s p o seb n im i ugodnostm i), k e r so im eli za iz p ra z n je n o k m e tijo tak o j n a voljo nove ob­ delovalce. N a sta n e k so razm ern o en o tn e g a podložniškega sta n u (z izenačenjem d a ja te v in n jih o v ih oblik) je do 15. s to le tja ra z m e rje m e d gospodi in podložniki zelo p o en o sta­ vil in posplošil, k e r so o d p ad le d ru ž b e n e ra z lik e m ed sk u p in a m i v ašk ega p re b iv a lstv a . Položaj k m eto v p a se je p r a v te d a j obču tn o p oslabšal že z a ra d i tu r š k ih v p ad o v in v 15. sto le tju pog o stn ih b o jev m e d fevdalci, posebej p a z a ra d i n a s ta ja n ja n o v e d rž a v n e in v o ja šk e o rg an izacije te r p o tre b o b ra m b e zo p er v n a n je n e v a rn o sti (tu ršk i vpadi, v o jn a z Ogri, v z ačetk u 16. s to le tja v o jn a z Benečani), za­ ra d i česar se je g raščin sk im d a ja tv a m p rid ru ž ilo še b re m e deželnih d av k o v in občasno tu d i v o ja šk a dolžnost za del podložnikov p r i deželni obram bi. V se to je delovalo k o t sprožilo in d elno celo k o t n a p o te k za km ečko vojaško o r­ ganizacijo p r i v e lik ih k m e č k ih up o rih . O d 1478 do z ačetk a 18. s to le tja se je zvrstilo p e t v e ­ lik ih k m e č k ih uporov, k i n aj jih — b re z o p iso v an ja n jih o ­ veg a p o t e k a — označim le po n jih o v ih dim en zijah : K o ro šk i km ečki u p o r 1478 je zajel p re k o 2000 k m 2 in je t r a ja l p e t mesecev, v e n d a r u p o rn o s t m im o odpovedi d a ja te v in p re ­ v z e m a n ja oblasti n a po d eželju n i p rip e lja la do oborože­ neg a o b ra č u n a s fevdalci. Slo v en ski k m ečk i u p o r 1515 je.

(22) zajel p re k o 20.000 k m 2 veliko ozem lje in m e n d a ob višku v u p o rn išk ih o d d elk ih do 80.000 u p o rn ik o v ; tr a j a l je p e t m esecev. H rv ašk o -slo v en sk i k m ečk i u p o r 1572/73 je zajel z g la v n im i b o ji okrog 5000 k m 2, z odm evi v re d p a blizu 20.000 k m 2; v o sre d n je m d e lu u p o ra se je udeležilo bojev okrog 12.000 up o rn ik o v, n e k a jk r a t v ečje število p a so zajele p rip ra v e ali sam o sto jn e akcije, s k a te rim i so začeli k m e tje n a spodbudo iz b ru h a u p o ra ; širo k i u p o r je t r a ja l le dv a ted n a, p re d ig ra zanj in k ra je v n o u p ir a n je p a sk o raj leto dni. S lovenski km ečk i u p o r 1635 je zajel okrog 15.000 k m 2 in je t r a ja l d v a m eseca, p o d a tk a o štev ilu u p o rn ik o v n i­ m am o. T olm inski km ečki u p o r 1713 je zajel ok ro g 2500 k m 2 (720 k m ečk ih sosesk) in je tr a j a l d v a m eseca. S te m i u p o ri b i v n e k a te rih pog led ih m ogli p rim e rja ti še u p o rn išk o gi­ b a n je 1848, ki je zajelo okrog 20.000 k m 2 in je tra ja lo p et m esecev, v e n d a r se je povzpelo do k m ečkeg a oboroženega n a sto p a le v po sam ezn ih k ra jih . Poleg te h v e lik ih u porov je z n a n ih doslej do 1848 še čez 100 u p o ro v sre d n je g a ob­ sega ali lo k aln eg a zn a č a ja (v 14. sto le tju 1, v 15. sto le tju 17, v 16 sto le tju 25, v 17. s to le tju 48, v 18. s to le tju 17 in v 19. sto le tju 12). T u d i ta pogostnost u p ir a n ja k aže moč, s k a te ro so ta g ib a n ja z a je la slovensko km ečko p re b i­ valstvo. Za p resojo k m e č k ih u p o ro v je posebno p o m em b en še razvoj u p o rn išk e g a p ro g ra m a p ri v e lik ih u p o rih 15. in 16. stoletja, v k a te re m v idim o v resn ici postopen d vig njih ov e d ru ž b e n e dozorelosti. Ž e n a č r ti k o ro šk ih u p o rn ik o v 1478 p o m en ijo v svoji k on čn i obliki o b ra č u n s fev d aln o oblastjo nasploh. U p o rn ik i so m esec d n i po začetk u u p o ra od rek li p o korščino z e m ljiškim gospodom, p o ld ru g i m esec za te m pa so u s tv a rili en o tn o u p o rn išk o o rganizacijo z vodstvom , v k a te re m so b ili p re d s ta v lje n i po sv o jih zasto p n ik ih u p o r­ n ik i iz področij v seh deželskih sodišč, ki so se p rid ru ž ila u p o ru . K m ečk a zveza je z d ru žev ala km ete, podeželske o b rtn ik e in ru d a rje , z a h te v a la je prav ico do odločanja o d a v k ih in n jih o v e m p o b ira n ju , p rav ico do v išjeg a in niž­ je g a sodstva in do o d lo čan ja o tem , k a te ri d u h o v n ik naj bo žu p n ik v k a k e m k ra ju . P oleg te g a je o rg a n iz ira la svojo vojsko. V u p o ru 1515 se je že p re d začetk o m o d p rteg a u p o ra z orožjem oglasila zah tev a, d a m o ra o d eželnih d a v ­.

(23) k ih n a m e sto d eželnih sta n o v odločati km ečk a zveza. O rg a ­ nizacija je im ela to k r a t po doben u stro j, k o t se je izobliko­ v a l p ro ti ko n cu k o rošk eg a u p o ra 1478, le d a p onekod (spet n a K oroškem ) z n e k o lik o bolj p o u d a rje n im v o jašk im z n a ­ čajem in s to razliko, d a je im e la v sa k a dežela svoje v o d ­ stvo u p ora. O b ra č u n s fe v d a ln o gospodo p a je sedaj že n e k a j m esecev po za č e tk u u p o ra (m aja in ju n ija ) dobil b istv en o m očnejši in kak o vo stn o v išji izraz: u p o rn ik i so n a ozem lju, k i ga je zajel upor, u n ičev ali graščine, p re ­ v zem ali »cesarske p rav ice, m itnice, carine, d u h o v sk a in sv etn a sodišča« (zadnje p o m en i sodišča v ro k a h cerk v en ih in p o sv etn ih fevdalcev), o sv ajali g ra d o v e v svojem in ce­ sa rsk e m im e n u in g n ali k o ro šk e d eželn e stan o v e vzdolž v elik eg a d ela dežele od V elikovca m im o Š e n tv id a do B e­ lja k a t e r od teg a m e sta z a h te v a li izk lju čitev stan o v iz m esta, d a bi jih m ogli p re g n a ti ali uničiti. O stala p a je še vedno za fe v d a ln e ra z m e re z n ačiln a o m ejitev o rg a n i­ zacije km ečk e zveze n a posam ezne dežele. U por le ta 1573 zopet začenja že z načrto m , k a k rš n e g a so im eli u p o rn ik i 1515 šele ob koncu sv o jeg a u p o ra, delno ga p a celo presega. P re d v se m je to k r a t o d p ad la o m ejitev u p o rn išk e o rg an iza­ cije t e r v o jašk eg a n a č rta po p o k ra jin a h , z a h te v a po svo­ b o d n em trg o v a n ju p a je bila, če že n e popolnom a nova, vsaj b istv e n o bolj jasno p o sta v lje n a . Že od z ačetk a so m i­ slili k m e tje n a km ečko cesarsko n am estn ištv o v Z agrebu, ki n a j b i odločalo o d a v k ih in skrb elo za n jih p o b iran je, p ra v ta k o tu d i za o b ra m b o zoper T u rk e. Z opet se oglaša km ečka z a h te v a o o dločan ju o župnikih. U por je v svojih n a č rtih zd ru žev al h rv a š k o ozem lje s slovenskim i p o k ra ji­ n a m i »do m orja«. P r a v n o tr a n ja povezanost p r i postopnem n o tra n je m ra z v o ju u p o rn išk e g a p ro g ra m a dovolj ja sn o do­ kazuje, da je v 16. sto le tju v slov en skih d eželah živelo precej tr d n o in sam ostojno izročilo k m ečk ih p u n to v in p u n ­ ta rs k ih n a m e r, ki se je sp rem in jalo in d opolnjevalo p r e d ­ vsem p od težo u d a rc e v in p ritisk o m teženj sam ega k m eč­ kega ž iv lje n ja (poseg podložnikov v trgovino, n e p o sred n a p rite g n ite v podložnikov v vojsko, te ž n ja po d ru ž b e n i osvo­ boditvi, k i jo je p o d p ira l gosp o d arsk i razvoj), n e kaže pa v svojih p ro g ra m ih od z ačetk a (1478) n a p re j n o b e n ih b i­ stv en ih v seb in sk ih vplivov, ki bi jih zanesla v a n j d ru g a.

(24) sodobna g ib a n ja (npr. p rotestan tizem ). V sek ak o r p a n i n a ­ k ljučje, d a n a sp ro tn ik i k m ečk eg a u p o rn išk e g a g ib a n ja (Vrančič, T ru b a r, fre isin šk i škod V id A dam ) in u p o rn ik i sam i (F ratrič) p ov ezujejo v širšo celoto sk oraj vse upore, k a te rih v p liv je m ogoče zasled iti v p ro g ra m u n jih ov eg a n a jv iš je g a vzpona 1573. Z a p resojo m esta k m ečk ih u p o ro v v slovenski zgodo­ v in i v e lja p re g le d a ti še n jih o v »uspeh« in jih končno p rim e rja ti z n a j zrelejšim re v o lu c io n a rn im g ib a n je m v slo­ v en sk i zgodovini, z O svobodilno fro n to in narodnoosvobo­ d iln im bojem . N ep o sred n eg a u sp e h a k m ečki u p o ri dolgo niso dosegli: zm eraj so b ili p u n ta r ji pobiti, u p o ri zadušeni. S am o p ri m a jh n ih lo k a ln ih u p o rih vidim o včasih tu d i delne u spehe. V e n d a r je osvoboditev k m e ta — n a jp re j o d p ra v a osebne nesvobode (v re fo rm n e m o bdobju 18. stoletja) in n a to zem ljišk a odveza (1848) — ta k o slovenskega k m e ta k o t tu d i k m e ta v d ru g ih a v strijs k ih d eželah v svojem b istv u p ra v z a p ra v u sp e h te g a v elik eg a km ečkega u p o rn i­ štva, b o ja za d ru žb en o in gospodarsko svobodo, k i se ga je po p rič e v a n ju v iro v slovenski k m e t udeleževal bolj živo k a k o r k m e tje v d ru g ih a v s trijsk ih deželah. P r a v te s p re ­ m em b e p a so b ile p o d lag a za izo b lik o v an je d ru g ih sloven­ sk ih d ru ž b e n ih sta n o v in s te m za dozoritev slovenskega n aro da. M ed vsem i širo k im i lju d sk im i g ib a n ji v p retek lo sti, ki jih je m ogoče p r i S lovencih p re d sta v iti k o t h isto rič n e p re d ­ h o dn ik e O svobodilne fro n te p ri u re sn ič e v a n ju u p o rn išk e m isli, je gotovo O svobodilni fro n ti n a jb liž je veliko re v o ­ lu c io n a rn o g ib a n je slo ven sk ih k m e to v v 15. in 16. stoletju, č e p ra v je res, d a j e bil p u n ta rs k i p ro g ra m o m ejen samo n a gosp o d arsk a in d ru ž b e n a v p ra ša n ja . N a p o litična pod­ ro č ja je segal le p o sred n o z v p ra š a n je m o o b la sti km ečke zveze v slovenskih p o k ra jin a h , n a n ac io n a ln a p ra v ta k o le p o sred n o s k o nceptom o u s tv a ritv i p osebne h rv ašk o -slo v e n sk e p o litične enote. T a je b ila le izraz p ovezanosti te h dežel z a ra d i s k u p n e o b ram b e zoper tu rš k o n e v a rn o st in sk u p n e g a trg o v a n ja , k i je segalo od H rv a to v do m o rja in n a p re j. S icer p a se k ažejo v zp o red n ice z O svobodilno fro n to v celi v r s ti potez. T ako gled e obsega: d v a n a jv e č ja up o ra (1515 in 1573) sta z ajela d ejansko sk oraj v se slovensko.

(25) ozem lje. G lede in ten ziv n o sti g ib a n ja je dovolj sp o m n iti n a število u p o rn ik o v 1515 — do 80.000 n a ozem lju, ki je ted aj štelo le okrog 500.000 p reb iv alcev . G lede o rganizacije »države v državi« (čeprav je p rev zem oblasti ob lo k aln i »sam oupravi« v fe v d a ln i d ru ž b i p ač la ž ji k o t ob m o d ern i d rž a v n i organizaciji): k m ečk a zveza je p re v z e m a la vso ob­ la st g led e sodstva, p o b ira n ja d av k o v itd., to rej celo v rsto p rav ic, k i so p rip a d a le d rž a v n i org an izaciji in ki jih je ta do u p o ra tu d i izvajala, bodisi po sv o jih n e p o sre d n ih za­ sto p n ik ih bodisi po fevd alcih k o t svo jih p o sre d n ih p r e d ­ sta v n ik ih . K ončno so b ili km ečki u p o ri g lede re v o lu c io n a r­ nosti edino širše g ib a n je v n a ši p retek lo sti, k i je šlo v re v o lu c io n a rn i zav zetosti ta k o daleč k o t O svobodilna fro n ­ ta, n a m re č d a so bili km ečki u p o rn ik i p r ip ra v lje n i ž rtv o ­ v a ti za tisto, k a r so h o te li osvojiti, tu d i življenje. P r a v to v z p o re ja n je n e m a ra n a jja sn e je kaže, k ako b lizu sta si v m arsičem p rv i in z a d n ji k o ra k v b o ju za za­ g o to v itev ž iv lje n ja slovenskega n aro d a, vseskozi zvezana n e le z rev o lu cio n arn o mislijo, m a rv e č tu d i z bo jem za n je n o u resn ičen je..

(26)

(27) 2. R A Z V O J PU N T A R SK E G A PRO G R A M A V PR V IH K M E Č K IH U PO R IH N A SLO V EN SK EM Z ačetki k m ečk ega u p o rn iš tv a n a slovenskih tle h in v nem šk em sosedstvu so dom a m ed 1469 in 1478, skoraj dve sto le tji po n a s ta n k u zveze šv icarsk ih p ra k a n to n o v (1291), p rib ližn o sto letje po odločilnih šv icarsk ih zm ag ah n a d h a b sb u ršk o v itešk o v o jsk o (1386 S em pach, 1388 N äfels) in po p rid ru ž itv i a pp en zellsk ih u p o rn ik o v (1401— 1413), k a te ­ rih v p liv n a T iro lsk em je bilo mogoče p re stre č i le z u d e ­ ležbo p re d sta v n ik o v k m ečk ih sosesk v d eželnih stan o v ih (od 1415 nap rej), in p r a v v času, ko se je tiro lsk i v o jv od a S igism u n d (iz h a b sb u rš k e din astije) o d rek el sv o jim p r a ­ vicam do šv icarsk eg a ozem lja (1474). P r a v gotovo n i bilo n a k lju č je , d a se je u p o rn ištv o te d a j širilo p r a v v alpsk em g o ra te m svetu. Tod n a m re č z ene s tra n i z a ra d i sam osvojih oblik go sp o darsk ega ž iv lje n ja (kolonizacija do poznega s re d n je g a veka, živ in o re ja n a p la n in sk ih področjih, ra z ­ tre s e n a n a se lje n o st v obliki sa m o tn ih k m etij in zaselkov) o b last zem ljišk ih gospodov n i m ogla b iti u re je n a ta k o k o t v v aseh v ra v n in i ali v širših d olin ah v ečjih rek, z d ru g e stra n i p a je t a p ro sto r p re tre sa lo o ž iv lja n je trg o v in e m ed ju žn o N em čijo in Ita lijo v z a d n jih s to le tjih s re d n je g a veka. T u d i začetk i u p ir a n ja slov en skih k m eto v v sed em d esetih le tih 15. sto le tja n a K oroškem so bili zvezani s podobnim i ta k r a tn im i g ib a n ji v V zhodnih A lp ah — n a S alzb u ršk em in Š ta je rsk e m . P oleg te g a se kaže v raz v o ju k m ečk ih te ­ ženj postopen vzpon, n a k a k rš n e g a n aletim o pozneje tu d i p r i u p o rih slovenskih km etov. T ako je v šv icarskih p ra k a n to n ih p rv o tn a zveza zoper tu je g a gospodovega sodnika (1291) p re ra s la v boj za n e ­ posred n o p o d re je n o st »državi« (ozirom a c e sa rju — ta k šn a p o d re je n o st po m en i po fe v d a ln e m p o jm o v a n ju d ru ž b e n ih ra z m e rij »svobodo«), in to je p o bu d ilo p r i A ppenzellcih.

(28) p ra v i km ečk i u p o r za z ru šite v gospostev in za p rid o b ite v šv icarsk ega tip a svobode. Z d ru g e s tra n i p a so se p rid ru ž ila p ra k a n to n o m še p r e d A ppenzellci n e k a te ra m e stn a ozem lja, n a k a te rih je ostalo za podeželsko p re b iv a lstv o v v eljav i podložništvo. Podo bn o je n a s ta l v ju ž n e m h rib o v sk e m d e lu Salz­ burškega 1458 u p o r z a ra d i no v eg a d a v k a n a živino, p a je bil h itro p o m irjen , ko so d a v e k o dpravili. L e ta 1462 je »nenavadna« v išin a sicer o bičajn eg a d a v k a ob n a s ta n k u n o ­ v eg a n a d ško fa (in deželnega kneza) h k r a ti z m e n ja v a n je m ra z lič n ih novcev z n o v im i n a ta k še n način, da so se p o­ večale podložniške u r b a r ia ln e d ajatv e, povzročila n ov u p o r v istem okolišu, p r i te m p a so sodelovala tu d i m esta in trg i. V e n d a r so to k r a t u p o rn ik i z a h te v a li tu d i, n aj se jim p riz n a p ra v ic a do so delo v anja p r i im e n o v a n ju deželno­ k n e ž jih u ra d n ik o v t e r n aj se o h ra n ijo »stari običaji« glede sodišč, zlasti g led e višine d e n a rn ih k azn i in ra z d e litv e stro šk o v sojenja. P o g la v itn i s ta bili gotovo še p rv i zahtevi, k a jti ko jim a je » n ep ristran sk a« razsodba b a v a rs k e g a v o j­ v ode ug o d ila — m e d te m ko je p u stila dru g o nadškofovo »oblast in p ra v ic e neoškodovane« — se je u p o r polegel. T oda 1478 je konec ju lija in v p rv ih d n e h a v g u sta »v h r i­ bih« v L u n g a u u n a s ta la k m ečk a »zveza«, k i je n a m e ra v a la »do s m rti p o b iti n a jp re j v a lp ta H a u sp e rg e rja , n a to m ilo st­ n e g a gospoda sa lz b u ršk e g a in brez izjem e vse plem en ite in n e p le m e n ite gospode, k o lik o r b i jih u te g n ilo p risto p iti k n jem u , v la d a ti deželo in b iti sam i n je n i gospodje« (H. K lein, M itte ilu n g e n d e r G esellsch aft f ü r S a lz b u rg e r L a n ­ d e sk u n d e 93, 1953, str. 32, 34). Zveza, ki so jo p re stre g li in u n ičili še p re d iz b ru h o m p ra v e g a u pora, je n a s ta la p ra v v dneh, ko so T u r k i p r id r li n a K oroško in re s p lenili o n ­ s tr a n salzb u ršk o -k o ro šk e m e je celo n a p la n in a h m ed Kön ig stu h lo m in K atschb ergo m , in se j e sk licevala n a trd ite v , d a je v a lp e t v zvezi s T u rk i, in n a potrebo, d a m orajo k m e tje sam i p o sta v iti n a noge o b ram b n o o rg an izacijo zo­ p e r novega sovražnika. P r a v tu r š k i n a p a d i p a so od 1469 n a p re j prožili p u n ­ ta rsk o g ib a n je tu d i n a z g o rn jem Š ta je rsk e m in n a K oro­ škem . S ev ed a n e več k o t prožili: to d o k azu je že dejstvo, d a je p rišlo do u p oro v n a jp re j tam , k je r so se T u rk o v le.

(29) bali, n a to n a K oroškem , k a m o r so T u rk i v te h d e se tle tjih n e k a jk r a t v e n d a rle prišli, in šele n a z a d n je n a K ra n jsk e m , k i je bilo v 15. sto le tju n ajb o lj izp o stav ljen o n jih o v im ud arcem . P r a v to za p o re d je priča, d a u p o ri niso n a s ta ja li le z a ra d i stiske, ki jo je sicer k m e tu gotovo povzročalo to, d a je g ra šč a k p re la g a l re še v a n je p r v e k rize zem ljiškega gospostva n a k m ečk a ra m e n a , p a vo jsk e in novi davki, m a rv e č d a so m ed n jih o v im i p o m em b n im i g ibali in vzroki tu d i km ečk e te ž n je po n o v ih p rav icah , posebej v alp sk ih k r a jih gotovo tu d i pod v p liv i šv icarsk eg a in tiro lsk eg a zgleda, k je r so dosegli k m e tje vsaj del sv ojih n am er. Z ačetek tu rš k ih n ap a d o v je od 1469 n a p re j učin k o val n a k m e ta n a d v a n ačin a: n ep o sred n o z novo n e v a rn o stjo in z govoricam i, d a so s T u rk i povezani tu d i n e k a te ri (zlasti z deželn im knezom sprti) gospodje, posred n o p a sev eda z d a v k i in d ru g im i b rem en i, ki jih je z a h te v a la o b ra m b a z oper T u rk e in k i so p ritisn ili n a m a h in zelo m očno p ra v k m ečko p reb iv alstv o , k i m u je bilo s te m še n a jm a n j pom agano. Č ep rav je p rizad el tu r š k i v p a d 1469 le D olenjsko in del N o tra n jsk e g a , je pobu d il k m ečk o z b o ro v an je daleč n a zgornjem Štajerskem p ri K n itte lfe ld u , k je r so k m e tje ra z ­ p ra v lja li o o b ra m b i zoper T u rk e. L e ta 1471 si je z g o rn je š ta je rs k a km ečk a zveza h o te la p rid o b iti že p rav ico ra z ­ v e lja v iti sk lep e deželn ih sta n o v o km ečk ih b rem en ih , češ d a k m e tje v d eželnih s ta n o v ih n im a jo sv o jih p red stav n ik o v . N a m e ji m ed leto m a 1477/1478 p a so u sta n o v ili »km ečko zvezo n a zg o rn jem Š ta je rs k e m in v sp o d n ji deželi«, n a m e ­ n je n o po km ečki izjav i »ob ram b i zoper T urke«, že k o t obvezno o rganizacijo za k m e te in podeželsko duhovščino. K m et, k i n e b i h o te l p o sta ti član »zveze«, »naj n e u živa g m a j n e . . . in če m u u g a sn e ogenj, m u d ru g i n e sm ejo d a ti nob en eg a ognja; če se m u ro d i otrok, m u ga d u h o v n ik ne sm e k rstiti; če u m re, g a n e sm e pokopati«. Če ž u p n ik noče v »zvezo«, m u »nočejo d a ja ti d a ro v a n ja in no b en e pravde«. Zveza je določila ceno za m ašo in d ru g a d u h o v n išk a o p ra ­ vila, sk len ila p a je tudi, d a člani n e sm ejo d a ja ti »gospodom n o b en e služnosti in činža (dajatev), nič več, k o t je p o s ta ri šegi in že sto let«, p r a v ta k o p a tu d i »cesarju nočejo d a ja ti nobene n a k la d e n iti m itn in e, ra z e n k a r je od sta re g a in sto.

(30) m. let« (F. M ayer, B e iträ g e z u r K u n d e s te ie rm ä rk isc h e r G e­ sch ich tsq u ellen 14, 1877, 118). P r i tem o k v iru sm o se u sta v ili z a ra d i tega, k e r je z n jim povezan tu d i začetek km ečk e u p o rn išk e m isli p ri slo v en sk ih k m e tih n a Koroškem te r n je n e p rv e zam isli o d ru ž b e n ih sp re m e m b a h in posebej o u v e lja v itv i km ečkih p ra v ic ob tem . P r v i tu rš k i nap ad , ki je p rizad el K oroško m e d 25. in 30. se p te m b ro m 1473 — T u rk i so v d rli čez n e z a v a ro v a n o Je z e rsk o in po dolini B ele t e r o plenili širšo okolico C elovca in zlasti P o d ju n o — je d al že n a m e ji m ed le to m a 1473/1474 p o bu d o za n a s ta n e k zveze »vse gm ajn e re v n ih lju d i K oroške«. T a je izja v ila že v za č e tk u fe b ru ­ a r ja 1474 v spom enici s e s ta n k u zasto p niko v k o rošk ih in k ra n js k ih deželnih sta n o v v V olšperku: »Če jih bodo še n a p re j o b re m e n je v a li z a ra d i tu r š k e n e v a rn o s ti z novim i n a ­ k la d a m i, n e d a b i to n e v a rn o s t o d v rn ili od n jih , b i se m o­ r a li s k u ša ti o d šk o d o vati z z a d rž a n je m u r b a rs k e pravde.« K o so T u rk i o k to b ra 1476 vnovič v d rli n a K oroško — to k r a t so p rišli ob S av i po D olini p od K a ra v a n k a m i in skozi n e z a v a ro v a n e soteske K a n a lsk e d oline t e r so m ed 10. in 16. o k to b ro m op len ili ves ju ž n i in sre d n ji d el dežele do Slo v en jeg a G ra d c a — so se »soseske ob sp o d n ji Z ilji in ob D ravi« še m e d v p ad o m vnovič z b ra le v km ečko zvezo in se p r a v tiste g a dne, ko so T u rk i zapuščali deželo (16. X. 1476), p rito žile z b o ro v a n ju d eželnih sta n o v v S p itta lu . Z a­ p is »zahtev« k m ečk e zveze se n i o h ra n il in p r a v ta k o ne » o d g o v o r. . . se sta n k a v S p itta lu « (H. K lein, n. n. m., str. 5). N ek aj o te m p a v e n d a rle p ov e U n re sto v a novica, d a so o stali k m e tje ob Z ilji odtlej do k m ečk eg a u p o ra 1478 z d ru ­ ženi v km ečk i zvezi in d a niso p lačev ali » tedenskega vi­ n a rja « , davščine, k i so jo začeli p o b ira ti za p o tre b e o b ram b e zo p er T u rk e 1475. T ak o je tu d i t a o rg an izacija en a izm ed k o re n in u p o ra, do k a te re g a j e p rišlo p e tn a js t m esecev k a ­ sn e je (prve d n i f e b r u a r ja 1478) v istem p ro s to ru — ob D ra v i n a d B e lja k o m in ob spodnji Z ilji — v zvezi z m e­ n ja v o d a ja te v n a d eželno k n ežjih po sestv ih iz oglejsk ih v d u n a jsk e novčiče, ob čem er so b ile d a ja tv e po k m ečkem m n e n ju n a k riv ič e n n a č in povečane. H ite r razvo j u p o ra — m a rc a so b ila že p u n ta rs k a zb o ro v a n ja v okolici B eljak a, po zn eje p a v Rožu, p r i R ib­.

(31) nici ob V rb skem jezeru, H u m p e rk u , B lačah p ri Celovcu, Št. J a k o b u pod C elovcem in v Osojah, zveza p a je segla tu d i v T inje, okolico V elikovca, n a K ra p fe ld in v Laboško dolino — kaže, d a je bilo v p ra š a n je m e n ja v e d e n a rja le povod. P r a v i v zro k u p o ra je bil splošen, zvezan p ač s sp re­ m em b am i, n a k a te re je opozorila k m ečk a zveza že 1474: p o v ečan je k m ečk ih b re m e n z davki, p riz a d e to st po tu rš k i n e v a rn o s ti in v p ad ih . P o d a tk e o n o tra n ji podobi u p o ra pa n a m je o h ra n il le U n re s t v svojem m očno p ristra n s k e m opisu upora. P u n ta rs k o vodstvo, k i ga je se stav ljalo n e k a j km etov, o b rtn ik o v in r u d a r je v iz sred išča u p o ra v široki okolici B eljak a, sicer p a po »dva k m e ta iz v sak ega (deželskega) sodišča, k o lik o r daleč je segla zveza«, je sestavilo »čudne in k riv ič n e a rtik le (člene); ti so b ili p r i te m (tj. p r i zbo­ r o v a n ju v L azah p r i B eljak u , 25. m a ja 1478) zap isan i in so bili p ro ti vsem n jih o v im in d ru g im gospodom, d u h o v skim in posvetnim . P o slali so v dolino Aniže; ta m so k m e tje p o p rej tu d i n a p le tli z v e z o . . . in dobili so p re p is te zveze. T u d i so splošno govorili, d a se hočejo r a v n a ti po n a v a d a h n ezv estih Šv icarjev . T ak šno h u d o b n o n a m e ro so sk riv a li z videzom , d a hočejo n a p r a v iti zvezo le zoper T u r k e . . . ; in niso ho te li ra z k riti sv ojih h u d o b n ih n a m e r in a rtik lo v, d o k le r se n e bi zvezala v sa dežela. T edaj b i p riše l ob svoje življenje, čast in p re m o ž e n je m a rs ik a te ri pobožni gospod, d u h o v sk i in posvetni, k a jti m a rs ik a te ri km et, k rč ­ m a r in rokodelec, k i je p riše l pod svojim gospodom do zvestobe, časti in p rem o žen ja, bi r a d sp ra v il svojega go­ spoda ob živ ljenje, čast in prem oženje. O d vseh, ki so p rišli v zvezo, so vzeli v elik o d e n a rja . S p o četk a je m o ral vsak, k d o r je stopil v zvezo, d a ti 6 den aričev , n a to so je m a li le po d v a d en ariča; v e n d a r j e to p rin eslo velik o d e n a rja . Več k o t e n k r a t so pisali cesarju , n a j bi jim dovolil z v e z o . . . T ako so k m e tje razglasili, d a im ajo pism o od c e s a r j a . . . ; s te m so p r e v a ra li m a rsik a te re g a p re p ro s te g a moža. P o slali so pism o župnikom , n aj o z n a n ja jo n jih o v o zvezo in nap o tijo ljudi, d a p rid e jo v zvezo. K d o r p a n e b i h o te l o zn a n ja ti zveze, te g a hočejo k a z n o v a ti n a telesu in p rem o žen ju in živ ljen ju . P o slali so p ism a tu d i p relato m , plem ičem , m e­ stom, trgom , n aj g red o s svojim i k n jim v z v e z o . . . , češ.

(32) d a delajo to le zoper T u rk e , in k m e tje so p o stali ta k o la h ­ kom iselni, ošabni, p onosni in divji, da se sam i niso več poznali. N am en ili so se še več in so ja v n o govorili, da hočejo tistem u , k d o r noče p r iti v njiho v o zvezo, p repo v e­ d a ti cerkve, pokopališča, pogreb, ogenj, vodo in pašo in v se sren jsk o ; tu d i m u n e bo nihče služil ali delal. In n a m n og ih koncih in m a rs ik a te rih m e stih so to sto rili in p re ­ povedali. Več du h ovnikov, k i niso h o te li b iti z njim i, je m o ralo p o b eg niti in niso b ili p re d n jim i v a r n i ž iv lje n ja in im e tja . T udi so im eli n am en , d a si bodo vzeli du h o v sk a in p o sv e tn a sodišča in so m enili, da je z a ra d i v seh sporov tr e ­ b a to žiti p ri v o d ite ljih u p o ra in n ik je r sicer, ne p ri gospodi n e p ri sodnikih, in so sam i govorili, d a hočejo o d p ra v iti sodnike in biriče in v v sa k e m sodišču p o sta v iti za sodnike po štiri km ete. H oteli so p o s ta v lja ti in o d sta v lja ti tu d i žu p ­ n ik e in vso duhovščino, k o t b i jim bilo lju b o in po n jih o v i volji. H oteli so p o sta v iti činž za b o gastv o svoje zveze in nič za gospodo; k a jti m e n ili so, da hočejo p lem stv o potlačiti in duhovščino sam i rav nati.« Po te m sporočilu v U n re sto v i » A v strijsk i kroniki«, ki g a le n e k olik o d o p o ln ju je jo še a k ti ce sa rja F rid e rik a III. in še k a k o dru go pism o iz te g a časa, se to rej kaže zanim iv n o tr a n ji razvoj u po ra. Res se je u p o r začel v zn a m e n ju tip ič n ih za h te v po » stari p rav di« (tj. po s ta ri m e ri k m ečke o brem enitve) ta k o p ri u s ta v lja n ju zoper (v k m e č k ih očeh n ek oristn e) d a v k e k a k o r posebej zoper »krivično« m en jav o d e n a rja ozirom a z n jo zvezano številčno sp re m e m b o višine d e n a rn ih d a ja te v , t e r so si k m e tje p oiskali k o t obliko ob­ ra m b n o »zvezo« zoper tu rš k o n e v a rn o st, n a to p a j e sledil h ite r vzpon k m e č k ih n a č rto v in zahtev. P r i te m so se oprli tu d i n a n a č r te u p o rn ik o v v sosedstvu, k a r obenem zan i­ m ivo p rič u je o n jih o v i ra z g le d a n o sti in o o d m e v a n ju te r povezanosti giban j te v rste. M esec d n i po z ačetk u u p o ra so u p o rn ik i o drek li pokorščino svojim graščakom , p o ld ru g i m esec k a sn e je p a so u s tv a rili enotno up o rn išk o org an iza­ cijo, z vodstvom , k i je povezovalo vsa u p o rn išk a središča v celoto. K m ečk a zveza, k i je z d ru ž e v a la km ete, podeželske o b rtn ik e in ru d a rje , n a šla p a vsaj delen odm ev tu d i p ri m eščanstvu, je h o te la z a m e n ja ti fe v d alno o b last s svojo in je delno u v e lja v ila to svojo n a m e ro že m ed uporom . Z a h te ­.

(33) v a la je p ra v ic o do o d lo čan ja o d a v k ih in h o te la p re v z e ti n jih po b ira n je , o d p ra v ile n aj bi se g raščin sk e d a ja tv e , v ro k e zveze p a naj b i prešlo vse sodstvo (vsaj n a d km eti) in p r a v ta k o tu d i dotlej p a tro n sk e p ra v ic e p ri odločanju, k a te r i d u h o v n ik n aj b i b il žu p n ik v k a k i fari. T u d i ta v n a š ih ra z m e ra h n e n a v a d n a z a h te v a im a svoj zgled p ra v gotovo v Švici: v 15. sto le tju je b ila n a m re č ta m precej širo k o u v e lja v lje n a p ra v ic a p odeželskih faran o v , da so sam i iz b ira li iz duhov ščin e sv o jeg a ž u p n ik a in g a po nekod m ogli tu d i o d sta v lja ti. P o leg vsega tega, p a k ažejo dogodki ob tu rš k e m v p a d u in km e č k e m poskusu, d a T u rk o m p r i K oko v em zapro p o t v deželo, d a so k m e tje re s o rg an izirali svojo vojsko in n je n o po v eljstv o (» n ajv išjem u je bilo im e M atjaž«), s k a te ro so se p o stav ili v b r a n T urk om , d a b i se potem , k o »bi rešili deželo p re d T u rk i oni in n e gospod­ j e . . . , p o sta v ili p ro ti v sem gospodom, d u h o v sk im in po ­ sv etn im , in jih po tlačili in pregnali.« S e d e m in trid e se t le t m la jši »slovenski k m ečk i punt« 1515 deli od k o ro šk ega k m ečk eg a u p o ra doba cele gene­ racije. Z ato je to lik o pom em bnejše, d a z ačen jajo u p o rn i­ šk i n a č rti že tam , k je r so k o ro šk i p u n ta r ji 1478 n eh ali. Res je sicer, d a se n a jv e č p rito žb u p o rn ik o v — zlasti c e sa rju M ak sim ilijanu , p ri k a te re m so u p a li n a jti pom oč z a ra d i sp o ro v z deželnim i s ta n o v i g led e c e n tra ln ih u p ra v n ih o r­ g a n o v — n a n a ša n a sam ovoljo p osam eznih zem ljišk ih go­ spodov, o b n a v lja n je tla k e in n a tu r a ln ih d a ja te v , v ečan je s ta r ih in u v a ja n je n o v ih d a ja te v , m a n jša n je podložniških p ra v ic do s re n jsk ih zem ljišč in gozda, n a v p ra š a n je podložn iškeg a lo va in ribolova, s k r a tk a n a vse, čem u r so se u p i­ ra li v im e n u » stare prav de«, po k a te r i je im eno v al g ib a n je tu d i n e m šk i žo ln irski n o v ič a r v pesm i, s k a te ro je sred i ju lija 1515 n a z n a n il zm ago n a d u p o rn ik i p r i Celju. Že ob p r v ih začetk ih n a s ta ja n ja km ečk e zveze p a srečam o tu d i zahtevo, n aj ta p re v z a m e vsaj del ja v n e oblasti v deželi. B lejci in B ohinjci se že m a rc a niso p rito ž e v a li le n a d p re ­ v elik im i davki, m a rv e č so z a h te v a li tu d i so d elo v an je p ri n jih o v e m o d o b ra v a n ju : »nočejo d a ti n o b en eg a (davka) več ra z e n tistega, k i ga bo z a h te v a l in želel od n jih cesar in poslal o te m z a p rto pism o ali odgovor g m ajn i; ta k o so v o ljn i podn ev i in ponoči, z živ lje n je m in im e tje m za to,.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Zaradi družinskih raz- mer se je za tri leta preselila v Ptuj, kjer je delala v bolnišnici in ZD ter v patronažni službi spoznala tudi revne in zaostale Haloze.. Ko je bil mož

»Če pa ima na svojem jeziku še milino in krotkost, njen mož ni kakor drugi človeški sinovi.« (Sir 36,23) Po pričevanju Svetega pisma je izraelska ženska uspešno uporabljala

Pri ma kro skop skem pre gle du je bilo ugo tov lje no za le šnik ve li ko zmeh ča nje mož ga no vi ne v le vem lo bu su ma lih mož ga- nov, ble do rja vo siv ka ste bar ve in zdri

Pri mož Stro

Nezdravljen zvišan krvni tlak namreč pomeni povečano tveganje za srčno ali ledvično bolezen pa tudi za mož- gansko kap, a dobra novica je, da ga lahko učinkovito znižamo.. O

Knafljič: Mož, ki je hodil za svojo senco (5.. Mihael Zoščenko: Človekova

Rabo v dvodelnih stavkih nadalje deli glede na to, ali je povedkovo določilo samostalniška beseda ali besedna zveza (mož je poštenjak, žena je učiteljica, ta ženska

V naši raziskavi se je izkazalo, da je bila podpora s strani moža in pacientkinih sinov pri pacientki a zelo dobra: »Mož razume moj strah pred bolečinami, zato upošteva tudi