150 Junij 9 II
napr edne t ehnolog ije
150
Dobrodošli v »stalno povezanem«
svetu!
Esad Jakupović
V »stalno povezanem«
svetu bomo v neneh- nem stiku z drugimi in
vedno dosegljivi, ne glede na tehnologije prenosa in terminale, ki jih bomo uporabljali.
V bližnji prihodnosti bomo stalno poveza- ni, kar pomeni, da bomo vedno na internetu in zmeraj dosegljivi s telefonom, elektron- sko pošto in tekstovnim ali video sporoča- njem. Taka povezanost bo zahtevala večje pasovne širine, še posebno za mobilne ko- munikacije. Podatki za stalno povezanost se že danes vse bolj pošiljajo v paketih kot na internetu, celo v primeru uporabe glasa.
Spletna telefonija (VoIP) bo kmalu na voljo tudi domačim uporabnikom.
Internet postaja vseprisoten
Komunikacijski sistemi bližnje prihodnosti bodo torej vedno vedeli, kako in kje najti iskano osebo ter ji izročiti telefonski klic, E- pošto, kratko sporočilo ali video sporočilo.
Omrežja tretje generacije in podatkovne storitve bodo mobilne telefone spremenili v univerzalne večpredstavne naprave. Te- levizija bo interaktivna in dosegljiva tudi z našimi mobilnimi napravami. Široko- pasovni dostop, brezžične tehnologije in omreženi hišni aparati bodo tudi v našem domu ustvarili visokotehnološko okolje.
Z zajemanjem podatkov o proizvodnji in opremi v vsestranska omrežja se bo bistve- no povečala stroškovna učinkovitost v in- dustriji. Sociologi napovedujejo premik k novim komunikacijskim standardom, tudi zato, ker bo neprekinjena dosegljivost po- večala vrednost zasebnosti.
Internet bo v naslednjih letih postal vsepri- soten, kot je danes električna energija, do katere pridemo takoj, ko stisnemo stikalo ali napravo vključimo v najbližjo vtičnico.
Dobršen del nas je pravzaprav stalno bolj ali manj dosegljiv, ker že imamo fi ksni tele- fon, mobilni telefon, dostop do interneta in tudi elektronsko pošto. Kljub temu skoraj nihče zaenkrat ni »stalno povezan«.
Ovira večji doseglji- vosti je veliko naprav, ki jih uporabljamo za komunikacije. Do- stop do interneta in pisanje E-sporočila
prek mobilnega telefona ni ravno zabav- no. Prevzem glasbe, slik in dokumentov pa zahteva višjo stopnjo prenosa podatkov od
današnjih standardov.
Zbliževanje vseh svetov
V telekomunikacijah so razvili vrsto novih procesov za širokopasovne komunikacije prek fi ksnih in mobilnih omrežij. Vse po- gosteje se soočamo z razdrobitvijo tehnolo- gij prenosa podatkov. Zato postaja vse bolj pomemben cilj ustvarjanje »brezšivnega«
prenosa med različnimi tehnologijami.
Zamišljeno je namreč, da uporabnik skoraj niti ne opazi, kateri standard uporablja nje- gov prenosni računalnik, dlančnik ali mo- bilni telefon – WLAN, WiMax, UMTS ali HDSPA. V naslednjih letih bo več standar- dov, na koncu pa bodo fi ksna omrežja, mo- bilna omrežja in internet stopili v enoten sistem. V oddelku Siemens Communicati- ons (krajše Siemens Com), v katerem je več kot 50.000 zaposlenih, razvijajo tudi kon- cept LifeWorks za povezovanje oddvojenih omrežij – lokalnih, mobilnih in fi ksnih – v enotno platformo.
Standardi so ključni dejavnik v razvoju
»stalno povezanega« sistema. Podobno, kot je bilo s temeljnim sistemom mobilne tele- fonije GSM, ko je širjenje standarda pripe- ljalo do bistvenega zmanjšanja cen in splo- šne dostopnosti, bodo tudi novi standardi deležni postopne pocenitve in s tem vse šir- še uporabe. Koncept »stalne povezanosti«
bo neizogibno vplival tudi na naše življe- nje. Skeptiki že opozarjajo, da bo nenehna dostopnost povzročila stres za marsikoga.
Sociologi pa jih umirjajo z mnenjem, da bo vsaka oseba sama odločala, kako bo do-
Širokopasovne tehnologije za poslovanje: v
»stalno povezani« družbi bodo tudi videokon- ference vsakdanji pojav.
Junij 9 II 151
napr edne t ehnolog ije
stalno povezani
segljiva. Še posebno v prostem času bomo ljudje hitreje komunicirali, bolj premišlje- no in pogosteje kot danes. E-pošta je na primer že spremenila naš način poslovanja.
Nove zmožnosti bodo le dodale nove nači- ne komuniciranja, kot je izmenjava glasov- nih sporočil.
Samodejno preklapljanje
Za neprekinjeno dosegljivost bo treba zagotoviti tudi »brezšivno« preklaplja- nje. Že danes je mogoče z ustreznimi na- stavitvami v outlooku zagotoviti gladko preklapljanje med povezavami ethernet (lokalnim omrežjem v podjetju), WLAN (brezžičnim omrežjem, če nismo priklju- čeni v žično), UMTS oz. EDGE (če ni žič- nega ali brezžičnega lokalnega omrežja) in klicno povezavo (če je edina na voljo in smo priključeni v telefonsko omrežje).
Nekoliko naprednejši sistem bo samodej- no skrbel za pravilno ravnanje z usmerja- njem klica. Če uporabnik zapusti pisarno, bo povezava prenosnika ali dlančnika z omrežjem ethernet prekinjena ter ga bo sistem poiskal v omrežju WLAN. Če ga ne najde, ga bo poiskal v omrežju UMTS/
EDGE. Še bolje, omrežji WLAN in UMTS
bosta lahko istočasno povezani, s ciljem po- večanja stopnje prenosa več podatkov. Tovrstni sistemi že delujejo.
Danes je že na voljo več mobilnih terminalov z integriranimi standardi, ki lahko delujejo v vseh omrežjih. Do leta 2010 bodo na voljo univer- zalne radijske tehno- logije, ki bodo zagoto- vile hitrost 1 Gbit/s na razdaljah do 100 m in približno 100 Mbit/s na večjih. Raziskovalci raz- vijajo tudi večantenski
sistem (MIMO), ki bo zvišal stopnjo pre- nosa na 1 Gbit/s. Vse kaže, da v prihajajo- čem »vedno povezanem« sistemu hitrost prenosa podatkov ne bo resen problem, ker se bo zahvaljujoč razvoju tehnologije povečevala, pa ne brez omejitev. Ameriški matematik Claude Shannon, ki je razvil koncept bita in utemeljil teorijo informa- cij, je že pred petdesetimi leti izračunal,
da bo na mobilni telefon mogoče preje- mati podatke z največjo hitrostjo med 100 in 1000 Gbit/s – vsaj preden se mobilnik začne kaditi.
Slovar »stalno povezanih« tehnologij
3G: splošna oznaka za mobilne tehnologije tretje generacije, ki vključujejo napredna infrastrukturna omrežja, bazne postaje, stikala, telefo- ne in drugo opremo, ki omogočajo hitri dostop do interneta ter podatkovnih, glasbenih, video- in podobnih storitev, s hitrostmi med 144 in 384 kbit/s, v prihodnje tudi do 2 Mbit/s
Bluetooth: industrijska specifi kacija za brezžična osebna omrežja (PAN), utemeljena 1999, za povezovanje dlančnikov, mobilnih telefonov, računalnikov, tiskalnikov, digitalnih fotoaparatov in podobne opreme. Razdeljena je na razrede: prvi zajema moč 100 mW do razdalje 100 m, drugi 2,5 mW do 10 m in tretji 1 mW do 1 m.
DECT (Digital Enhanced Cordless Telecommunications): standard za digitalne prenosne telefone za domačo ali poslovno rabo, z dosegom 25–100 m
GPRS (General Packet Radio Service): tehnologija 2,5 generacije, ki uporablja paketni radijski prenos podatkov in teoretično doseže 128 kbit/s, večinoma pa okrog 40 kbit/s
EDGE (Enhanced Data rates for Global Evolution): zadnja nadgradnja GSM, ki jo imajo nekateri zaradi velike hitrosti prenosa podatkov za tehnologijo tretje generacije
UMTS (Universal Mobile Telecommunications System): standard tretje generacije mobilne telefonije, v posebej licenciranem frekvenčnem pasu na 2 GHz, s teoretično hitrostjo prenosa do 2 Mbit/s, trenutno okoli 384 kbit/s. V posameznih državah ga imenujejo W-CDMA (Wi- deband-CDMA).
HSDPA (High Speed Downlink Packet Access): nov korak v razvoju UMTS, ki hitrost prevzema podatkov poveča na 14,4 Mbit/s. Kapaciteta baznih postaj se lahko poveča za 50 odstotkov z optimiziranjem algoritmov modulacije in kodiranja ter z učinkovitejšim razporejanjem nalaganja podatkov.
WLAN (Wireless Local Area Network): lokalno omejeno radijsko omrežje, ki dela na frekvencah, ki niso predmet licenciranja. Znotraj vroče točke v dosegu 10–50 m WLAN dosega maksimalno hitrost prenosa 11 Mbit/s s (standard IEEE 802.11b na 2,4 GHz) in 54 Mbit/s (802.11a na 5 GHz ali 802.11g na 2,4 GHz).
WiMAX (Worldwide Interoperability for Microwave Access): razširitev standarda WLAN s prenosom majhnih podatkovnih paketov (kot na in- ternetu) na frekvencah med 2 in 11 GHz, s hitrostjo do 75 Mbit/s. Odvi- sno od standarda (802.16a, b, d, e, g) je doseg lahko med nekaj sto metrov in več kilometrov, največ 75 km. V primerjavi s tehnologijo UMTS je hi- trost prenosa WLAN in WiMax omejena s hitrostjo gibanja uporabnika.
4G: oznaka za mobilne tehnologije četrte generacije, »izza 3G«, ki še ve- dno niso defi nirane, z videom kot glavno aplikacijo. Osnova bo mogoče standard OFDM (Orthogonal Frequency Division Multiplexing) ali OFD- MA (Orthogonal Frequency Division Multiple Access) za boljše razpore- janje mrežnih virov na več uporabnikov. Morda pa tudi standard SDR (Soft ware-Defi ned Radio), ki omogoča boljšo uporabo obstoječe pasovne
širine in istočasno uporabo več kanalov. Različne poti do mobilnega interneta: ključni standardi s prikazom hitrosti in uporabe
Komunikacije za ves svet: dr. Johann Heinrich Schinke iz oddelka Siemens Com se s program- sko opremo HiPath OpenScape hitro povezuje s kolegi po svetu.
152 Junij 9 II
»Podjetje v realnem času«
Danes skupinsko delo v oddelkih na ločenih lokacijah uporablja približno 45 odstotkov podjetij, leta 2010 pa bo takih 65 odstotkov.
Zato nenehno posodabljanje podatkov, do katerih dostopajo zaposleni na različnih loka- cijah, postaja vse pomembnejše. V Siemenso- vem oddelku Carrier Development so s ciljem nemotenega komuniciranja razvili program- sko opremo LifeWorks, ki združuje podatke iz lokalnega omrežja podjetja, mobilnih sistemov in omrežij fi ksne telefonije. Vodja oddelka dr.
Johann Heinrich Schinke pojasnjuje, da je v osrčju sistema preklopna postaja Soft switch, svojevrstna nadomrežna kontrola in vmesnik za povezovanje, ki usmerja in pošilja naprej dohodne signale. Na podlagi opreme Life- Works in Soft switch so razvili izdelek HiPath
Svet v »širokem pasu«: po oceni analitskega podjetja eMarketer bo število uporabnikov letos doseglo več kot 245 milijonov.
Življenje s spletom. Južna Koreja je skupaj z Japonsko vodilna na svetu po širokopasovnem dostopu do interneta, ki je vsem na voljo tudi v številnih internet kavarnah.
Doma kot v pisarni
Nove tehnologije odpirajo nove per- spektive. V prihodnosti bo uslužbenec lahko delal doma enako kot v pisarni, vodja pa bo lahko nadziral industrijske robote kar s svoje mize. Za to so potreb- ne širokopasovne povezave, ki jih bo letos uporabljalo skoraj četrt milijarde ljudi, od tega 156 milijonov naročnikov DSL. Leta 2008 bo že 60 odstotkov upo- rabnikov mobilne telefonije na svojem mobilniku redno uporabljalo internet.
V »stalno povezani« družbi bodo tudi v podjetjih zahvaljujoč širokopasovnim zvezam spremljali proizvodnjo v real- nem času, učinkoviteje nadzirali naro- čila in vplivali na količino zalog. Indu- strijski ethernet bo omogočal daljinski nadzor strojev in celotne tovarne na podlagi »determinističnega obnašanja«.
Glede na dejstvo, da so na ethernetu utemeljene reakcije še vedno 20- do 50-
Vse več v proizvodnji: raziskovalno podjetje ARC Advisory Group napoveduje, da bo industrijska različica etherneta vedno bolj pogosto uporabljana predvsem v proizvo- dnih rešitvah.
krat počasnejše, kot je potrebno, bodo vgrajeni tudi novi protokoli, kot je IRT (Isochronous Real-time Ethernet).
S povezovanjem poslovnega upravljanja s sistemi za proizvodnjo in kontrolo na podlagi internetne tehnologije, etherneta v realnem času, inteligentnih tipal in po- polne digitalizacije procesov se izboljšuje prilagajanje proizvodnje spremembam na trgu. Sedanje rešitve se ne ustavljajo na sedanji stopnji razvoja, ampak raziskujejo in vključujejo zmeraj nove tehnologije, kot je denimo radijska identifi kacija (RFID).
Pospeševanje toka informacij in njihovo povezovanje s programsko opremo, digi- talizacija na vseh stopnjah in integracija v proizvodnjo imajo za končni cilj tudi razvoj digitalnih tovarn. »Celostne komu- nikacije« z nenehno povezanostjo z najra- zličnejšimi viri informacij bodo na koncu omogočile proizvodnjo izdelkov po meri osebe, na njeno zahtevo, pa še po običaj- nih cenah.
OpenScape, ki poleg komponent za kontrolo, sodelovanje in komunikacije vključuje tudi terminale in mrežni prehod ter ki ustvarja most med telefonom in IP-omrežjem. HiPath je že v uporabi v grški verigi hotelov Grecotel, nemški vojaški šoli in drugje.
